Pogled u jesen

Broj 95, rujan 2017.
ISSN 1848-2171

Prvi mjesec dana brzo je prošao u pisanju kurikuluma, godišnjeg plana, planiranju školskih i izvanškolskih aktivnosti, projekata i gle… jesen se tiho ušuljala. Što je ovu školsku godinu zaokupilo naše učitelje i učiteljice pročitajte u novom broju Pogleda.

Hrvatska, kao punopravna članica međunarodne inicijative Bebras (Dabar) i ove godine organizira natjecanje iz informatike i računalnog razmišljanja Dabar. Kako se natjecanje organizira, tko se može prijaviti i do kad su prijave, u članku nam otkriva Darija Dasović Rakijašić koordinatorica natjecanja. Više…

U inovacijskom projektu ‘Stara riječ, nova riječ – igračke se ne bacaju’, reciklirali smo stare stvari, obnovili ih, ponovno ih koristili za aktivnosti. Kako su prošle radionice i aktivnosti upoznaje nas Marta Brlan. Više…

Što je zapravo EduCATe? Na to pitanje i kako su provedene aktivnosti, odgovorila je Davorka Nekić. Više…

Miodrag Maričić piše kako je škola za poduku njemačkog jezika dobila na posudbu komplet za digitalno učenje i podučavanje te nastoji prikazati pozitivne i negativne strane rada s iPadima, objektivno i subjektivno. Više…

Za lakše razumijevanje i postupno uvođenje djeteta u svijet mjerenja količine, Brigita Prus savjetuje nam na što moramo obratiti pažnju i koje metodičke korake da koristimo. Više…

Koliko je zajednička snaga, suradnja i ustrajnost važna, Erika Grosar otkriva nam u članku od masline do maslinovog ulja. Više…

Također, Erika Grosar je provela formativnu metoda praćenja znanja u trećem razredu kako bi se povećala uključenost učenika u sam proces učenja i u planiranje učenja. Više…

Učenici četvrtog razreda u sklopu projekta proučavali su vodu i kroz različite aktivnosti nastojali su stvoriti odgovorni stav prema prirodnoj baštini i odgovornom odnosu prema vodi kao prirodnom resursu koji moramo održati, piše Ivica Padaršič . Više…

U članku Katje Hodnik pročitajte kako je briga za očuvanje i očuvanje kulturne baštine važna. Kulturno obrazovanje započinje u djetinjstvu i nastavlja se u daljnjim obrazovnim razdobljima, jer oblikuje svijest i pozitivan stav prema očuvanju i očuvanju kulturne baštine. Više…

Važno je u razredu probuditi ljubav i poštovanje prema lokalnim korijenima te pomoći učenicima da steknu znanja o bogatstvu književne kulture, pripremio Denis Matežič. Više…

II. obilježavanje Dana kreativnosti i darovitosti u Osnovnoj školi Jagode Truhelke u Osijeku. Cilj manifestacije je pokazati kako se mrežni alati i računalni programi mogu kreativno koristiti za učenje pod vodstvom Irene Bando, školske knjižničarke sa suradnicima: Anita Milaković, pedagoginja; Franjo Vukelić, ravnatelj; Silvija Klindžić, učiteljica; Ana Vukojević, učiteljica u produženom boravku; Sanja Grizelj, psihologinja; Katarina Kretić, učiteljica matematike i informatike; Đurđica Janković, učiteljica informatike. Više…

Osnovna škola Fran Metelka Škocjan već dugi niz godina obrazuje romske učenike. Irena Čengija Peterlin upoznaje nas kako uspješno uključiti romske učenike u obrazovanje. Više…

U članku Bože Hvale pročitajte do kojih je važnih spoznaja došla tijekom provedenog istraživanja kakvo je danas samopoštovanje u školi i kako je samopouzdanje povezano s njim. Više…

Mojca Kruh iz OŠ Šentjernej, prenosi nam vježbe u prvom razredu pomoću kojih se pripremaju djeca za pisanje i za mekano kretanje ruku, a uz isječke omogućavamo djeci da nauče ritam, pjesmicu, govor i grafomotoričke vještine. Više…

Gimnazija Vukovar opet daje dobar primjer kako se micro:bit može koristiti u integriranoj nastavi informatike i fizike vođeni nastavnicom informatike Sanjom Pavlović Šijanović i nastavnikom fizike Ivanom Menđušićem.Više…

Zoran Hercigonja opisuje kako savladati učenje objektno-orijentiranog programiranja kroz podršku za GUI programiranje u Pythonu. Više…

Čitajmo se i sljedeći mjesec!

Gordana Lohajner

Natjecanje Dabar 2017

Darija Dasović Rakijašić

Hrvatska, kao punopravna članica međunarodne inicijative Bebras (Dabar) i ove godine organizira natjecanje iz informatike i računalnog razmišljanja Dabar. Dabar promiče informatiku i računalno razmišljanje među učiteljima i učenicima, ali i u široj javnosti. Sudjelovanjem u njoj želimo učenicima pokazati da računalo nije samo igračka za društvene mreže ili gledanje filmova nego izvor zanimljivih logičkih zadataka koji informatiku čine uzbudljivom.

Organizatori natjecanja za Hrvatsku su udruga “Suradnici u učenju”, Hrvatski savez informatičara i Visoko učilište Algebra uz podršku Ministarstva znanosti i obrazovanja te CARNet-a.

Dabar je osmišljen kako bi se svoj djeci omogućio jednostavno sudjelovanje kroz online natjecanje, koje se sastoji od niza izazovnih zadataka osmišljenih od strane stručnjaka iz pedesetak zemalja. Po prvi puta ove godine, svaka od 58 zemalja svijeta koja organizira natjecanje, može koristiti i jedan od 6 odobrenih zadataka autora iz Hrvatske.

Natjecanje se organizira u 5 kategorija:

1. MikroDabar za učenike 1. i 2. razreda OŠ,
2. MiliDabar za učenike 3. i 4. razreda OŠ,
3. KiloDabar za učenike 5. i 6 razreda OŠ,
4. MegaDabar za učenike 7. i 8. razreda i
5. GigaDabar za učenike svih razreda srednje škole.

Neovisno o kategoriji, učenici rješavaju 15 izazovnih zadataka uz vremensko ograničenje od 45 minuta.

Da je Dabar više od natjecanja, pokazao je i broj prijavljenih škola i zainteresiranih učenika 2016. godine. Sudjelovalo je čak 209 škola i 5927 sudionika, čime smo postali jedna od najuspješnijih zemalja u prvoj godini natjecanja (uz SAD, Rusiju i Njemačku). Postignuti rezultati i povratne informacije sudionika natjecanja su i više nego zadovoljavajući.

Kako bismo pomogli učiteljima i učenicima da se pripreme za natjecanje, pripremili smo i probni kolegij PseudoDabar koji je dostupan nakon prijave s AAI@EduHr korisničkim računom putem poveznice http://bit.ly/pseudodabar .

Dodatne informacije dostupne su na službenoj stranici natjecanja http://ucitelji.hr/Naslovnica/Dabar.aspx, u Facebook grupi Dabar 2017 dostupnoj putem poveznice http://bit.ly/FBdabar2017 ili na https://twitter.com/Dabar2017

Natjecanje će se održavati od 13. do. 17. studenoga na CARNetovom sustavu Loomen uz obavezno korištenje AAI@EduHr tj. korisničkih računa @skole.hr.

Sudjelovanje je za sve učenike, učitelje i škole u potpunosti besplatno.

Da biste sudjelovali u natjecanju, škola imenuje odgovornu osobu koja će prijaviti školu ispunjavanjem obrasca koji je dostupan na http://bit.ly/dabar2017. Nakon prijave, na adresu elektroničke pošte te osobe bit će poslane upute i svi potrebni podaci za sudjelovanje u natjecanju.

Prijave su otvorene do 1. studenoga 2017.

Inovacijski projekt ‘Stara reč, nova reč

– igrače se ne vrže preč‘

Marta Brlan

Povzetek

Inovacijski projekt ‘Stara reč, nova reč – igrače se ne vrže preč’ je bil za nas predvsem izziv. Poskusili smo se v razvijanju senzorike prek gibalnih aktivnosti. Kot pove samo ime projekta, smo stare stvari reciklirali, prenovili, jih ponovno uporabili za dejavnosti – tokrat za aktivnosti na prostem in na srečanje z delavnicami povabili otroke skupaj s starši in sorojenci. Prispevek predstavlja ta projekt in vrsto delavnic, za katere smo material pripravili s ponovno uporabo odpadne embalaže.

Ključne besede:

Inovacijski projekt, razvoj senzorike, delavnice, odpadni material

V naši vrtčevski enoti smo v letošnjem šolskem letu spopadli z inovacijskim projektom z naslovom ‚Stara reč, nova reč – igrače se ne vrže preč‘, ki poteka pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in ga izvajajo v Zavodu CIRIUS Kamnik v sodelovanju z vrtci.

Gre za spodbujanje razvoja senzorike (vid, tip, sluh, okus, vonj) in učenje po več senzornih poteh prek gibalnih aktivnosti.

V praksi se vzgojitelji pri svojem delu največkrat poslužujemo kupljenih igrač in igral. Pri zaposlitvah uporabljamo tudi eko elemente, odpadni material, vendar večinoma za igro v igralnicah, ne pa na prostem. Projekt spodbuja vzgojitelje, da pripravimo take elemente tudi za zunanje aktivnosti, torej za dejavnosti na prostem, ter postanemo inovativni pri ponovni uporabi materialov z namenom ustvarjanja recikliranih senzoričnih elementov. S tem, ko ustvarjamo spodbudno senzorično okolje na prostem, pa predstavljamo novo, uporabno vrednost eko in recikliranih materialov.

Ko smo tuhtali, kako bi lahko spodbujali razvoj senzorike s ponovno uporabo predelanih, odpadnih in naravnih materialov s tem, da dejavnosti potekajo zunaj, smo se odločili, da ob zaključku vrtčevskega leta pripravimo skupno srečanje naše enote na način, da bo ustrezalo smernicam projekta.

Pripravili smo vrsto delavnic, na katerih so otroci skupaj s svojimi starši ‘športali’, skakali, se plazili, poskusili pot slepih in čutno pot, se igrali matematične igre ter ustvarjalno izdelovali nove stvari iz starih:

• Daljnogledi iz tulcev toaletnega papirja

Slika 1. Daljnogledi

Otroci so s pomočjo staršev izdelali daljnoglede iz odpadne embalaže, jih polepili, okrasili in jih opremili z vrvico. Z veseljem so jih nosili in gledali skoznje.

• Barvanje čebelic

Slika 2. Čebelice

Na papirnate krožnike so otroci nanesli barve in ustvarili prav posebne čebelice. Dodali so jim še tipalke.

• Lepljenje barvnih zamaškov kot likovnega materiala in lepljenje rožic na papir (material: tulci toaletnega papirja),

Slika 3. Ustvarjanje z odpadno embalažo

Tulce toaletnega papirja smo narezali na tanke kolute in jih lepili na podlago. Prav tako smo z lepljenjem barvnih zamaškov ustvarjali cvetlice, sonce, hiše,… Nastale so prave mojstrovine.

• Polaganje barvnih zamaškov na predloge z barvnimi pikami

Slika 4. Matematična dejavnost: polaganje barvnih zamaškov na ustrezne pike na predlogah

S pomočjo barvnih zamaškov smo se igrali matematiko. Na različne predloge so otroci polagali zamaške, ki pa so morali ustrezati barvnim pikam. Za najmlajše je bila naloga kar težka, starejši so se z njo spopadli brez težav.

• Urejanje vzorca – jajčna embalaža

Slika 5. Vzorci

Pri tej dejavnosti smo se prav tako lotili matematičnih vsebin. Pripravili smo kartončke z barvnimi kvadratki (5×2). Vzorci na kartončkih so bili različni. Otrok si je izbral kartonček in ga položil v pokrov odprte škatle jajčne embalaže. V prostorčke za jajca pa je odlagal zamaške ustreznih barv.

• Labirint iz odpadnih škatel

Slika 6. Labirint

Labirint iz odpadnih škatel je predstavljal pravo pustolovščino. Ob vstopu v prostor je bilo veliko poti, a le ena je bila prava in je vodila proti izhodu. Delavnica je bila med najbolj obiskanimi.

• Met papirnatih žog v odprtine škatel

Slika 7. Met papirnatih žog v škatlo

Veliki škatli sta bili izjemno zanimivi, saj smo jih poslikali in vanju vrezali odprtine. Ena je imela manjše okrogline, druga malo večje. Iz časopisnega papirja smo izdelali žoge, ki so jih otroci metali v luknje škatel. Manjše odprtine je bilo težje zadeti, so se pa pri tej igri nedvomno zabavali.

• Met žog skozi odprtine na visečem blagu in met obročev na palice

Slika 8. Met žog in papirnatih obročev

Med dve drevesi smo napeli blago, v katerem so izrezane okrogline. Otroci so stali na obeh straneh tkanine in si skušali podati žoge, brez da bi se žoga ujela v rob okrogline. Poleg te dejavnosti smo ciljali v tarčo (lesena palica) z barvnimi obroči iz papirnatih krožnikov.

• Skok iz kroga v krog

Slika 9. Skok iz kroga v krog

Na travi smo razprostrli obroče iz penaste mase in si naredili ‘skakalni’ poligon.

• Tobogan za spuščanje žogic

Slika 10. Tobogan za žogice

Tulce toaletnih brisač smo zunaj pobarvali in prerezali po dolžini. V pokrov velike škatle smo jih nalepili na način, da se žogica, ki potuje po njem, spušča.

• Pot slepih

Slika 11: Pot slepih

Med drevesi na igrišču smo napeljali vrvico in jo speljali preko različnih ovir. Otrokom smo prevezali oči in skupaj s starši so obhodili pot slepih.

• Čutna pot

Slika 12. Čutna pot

Na igrišču smo pripravili čutno pot, tj. pot, ki smo jo zaznavali s stopali. Škatle, ki so si sledile in skozi katere so otroci stopali z bosimi nogami, so bile polne raznovrstnega materiala: seno, lubje, listje, storži, grobi pesek, mivka, kamenje, … na koncu pa še voda. Otroci so uživali. Sprva jih je žgečkalo, pikalo v noge, na koncu pa je sledilo olajšanje, ko so noge pomočili v vodo.

• Lepljenje različnega barvnega odpadnega materiala na samolepilno folijo

Slika 13. Lepljenje materiala na folijo

Na ograji terase je bilo prilepljenih nekaj lesenih tabel, na njih pa pritrjena samolepilna folija. Otroci so po svojih željah ustvarjali in lepili predmete nanjo.

Sklep

Projekt ‘Stara reč, nova reč – igrače se ne vrže preč’ nam je vsem odprl nove možnosti za ponovno uporabo odpadnega materiala in embalaže, ki se nam stalno kopiči. Spoznali smo, da ni potrebno vseh igrač kupiti, ampak znamo sami dovolj dobro poskrbeti, da se za igro priskrbi igrala na način ‘naredi sam’. Mislimo, da so take igrače/igrala za otroke dostikrat še bolj zanimive. Še bolj pomembno pa je, da projekt z dejavnostmi spodbuja razvoj senzorike in učenje po več senzornih poteh in seveda prek gibalnih aktivnosti.

LITERATURA:

Letni delovni načrt 2016/2017, Zavod CIRIUS, Kamnik, 30.5.2017

EduCATe – nenasilno rješavanje sukoba za učitelje

Davorka Nekić

Što je zapravo EduCATe? Naime, riječ je o trogodišnjem projektu financiranom od strane Europske komisije čiji je glavni cilj promocija kulture mira i nenasilja kroz treninge za učitelje. Projekt okuplja ukupno šest partnera: Sveučilište u Gotenburgu (Švedska), Autonomno sveučilište u Barceloni (Španjolska), Fondaciju Evens iz Antwerpena (Belgija), Centar za mir, nenasilje i ljudska prava iz Osijeka (Hrvatska), Psihološko-pedagoški centar za mir iz Piacenze (Italija) te Koordinaciju za obrazovanje, mir i nenasilje iz Pariza (Francuska). Teže kreirati program za edukaciju učitelja vezano uz nenasilno rješavanje sukoba kao i oformiti mrežu sudionika toga istog programa.

Slika 1. Logo partnera

Nakon susreta u Varšavi (Poljska), kojeg je organizirala Fondacija Evans, šest partnera je odlučilo oformiti međudržavne ekipe s ciljem pojačavanja intenziteta njihove suradnje, a vezano uz konstruktivno i nenasilno rješavnje sukoba. Tako je rođen projekt EduCATe za koji su odobrena financijska sredstva u srpnju 2015.

U sklopu gore spomenutoga projekta organizirana je edukacija za učitelje iz pet zemalja-partnera: Francuske, Švedske, Italije, Španjolske i Hrvatske koja je održana od 10. srpnja do 16. srpnja 2017. u malome slikovitom mjestu Saint Antoine u Francuskoj. Ukupno 25 sudionika sudjelovalo je u intenzivnom treningu prožetom radionicama, predavanjima, vježbama, glumom i diskusijama sedam dana. Odsjeli su u L’Arche de Saint Antoine, povijesnome mjestu kada je riječ o nenasilju, a koje je davne 1948. osnovao Lanza del Vasto, aktivist u borbi protiv nasilja te sljedbenik Mahatme Gandhija. Dok su u sklopu treninga učili o nenasilnom rješavanju sukoba, u slobodno su vrijeme mogli vidjeti kako izgleda život u zajednici te čime svaki član doprinosi životu te iste zajednice.

Slika 2. L’Arche de Saint Antoine

Svaki je dan bio povećen određenoj temi koja je prorađena kroz četiri radionice/predavanja u kojima su sudionici aktivno sudjelovali. Radionice su držali iskusni treneri iz zemalja-sudionica koji su na zanimljiv način pokušali približiti ozbiljne teme te pružiti čim više materijala za daljnje promišljanje. Annaline Sander i Tone Försund iz Švedske, Cécile Berbeito iz Španjolske, Elena Passerini iz Italije te Lidija Obad i Katarina Kruhonja iz Hrvatske održali su izvrsne radionice i vježbe na teme značenja sukoba za svakoga pojedinca, sukoba unutar razreda, što moć znači za svakoga od nas te kako se ista ispoljava unutar razrednoga odijeljenja, sukoba u društvu odnosno zajednici nakon čega je uslijedila evaluacija samoga treninga od strane sudionika.

Slika 3. Raspored

Slika 4. Lidija Obad i Katarina Kruhonja

Francusku ekipu su činili Catherine Steine, Géraldine Lamarche, Olivia Hilaire i Daniela Vieru dok su španjolsku predstavljali Berta Maristany, Mica Garau Lopez, Begoña Tebernero Redondo i Maria Rigol. Talijanske su snage činili Maria Concetta Voro, Simona Pavesi, Elisa Sarchi i Giovanna Polidori dok su švedsku ekipu predstavljali Anneli Merinen, Alicia Andersson i Joakim Itkes. Hrvatsku su predstavljale tri učiteljice OŠ Ivana Gorana Kovačića Vrbovsko, škole kojoj je 2016. dodijeljena Mirovna nagrada ,,Krunoslav Sukić” za Mirotvornu školu: Davorka Nekić, Viktoria Samsa i Barbara Turk Čop. Učiteljice su imale priliku upoznati kolege iz ostalih zemalja kao i predstaviti svoju školu te mnogobrojne projekte koje radimo, a koji su nam i priskrbili Nagradu koju nam je dodijelio Centar za mir, nenasilje i ljudska prava iz Osijeka, kojega smo ondje također predstavljali. Osim što je bio i sudionik, Christian Renoux je ujedno i idejni začetnik i provoditelj projekta EduCATe koji je učinio sve da se u njegovoj domovini, kao i tijekom svih sedam dana treninga, osjećamo kao kod kuće.

Slika 5. Zajednička slika svih sudionika

Slika 6. Radionica                    Slika 7. Rad u grupama

Osim edukacijskoga dijela, sudionici su mogli uživati i u večeri plesa organiziranoj unutar zajednice kao i dvostrukoj proslavi Dana Bastille – onoj unutar same zajednice kao i onoj seoskoj. Sedam je dana proletjelo za čas, ali donijeli su mnogo novih znanja, promišljanja, diskusija, smijeha i međusobnog povezivanja. Dvadeset i pet potpunih stranaca s početka priče su postali prijatelji na kraju sedmodnevnog druženja te su i danas u kontaktu te se nadaju da će tako i ostati.

Slika 8. Proslava Dana Bastille u zajednici L’Arche

I da završim prigodnim riječima, citirat ću velikoga zagovaratelja nenasilja Mahatmu Gandhija:

,,Budi promjena koju želiš vidjeti u svijetu.”

iPad projektni mjesec – osvrt

Miodrag Maričić

Tijekom dva mjeseca, od sredine siječnja do konca veljače, škola je za poduku njemačkog jezika dobila na posudbu komplet za digitalno učenje i podučavanje. Ovo je osvrt na provedene projektne zadatke s jednim prvim razredom, u kojem nastojim prikazati sve pozitivne i negativne strane rada s iPadima što je moguće objektivnije te dajem osobni subjektivni sud o uspješnosti primijenjene strategije poučavanja.

Odjeljenje ima 25 učenika i službeno su svi učenici nastavljači učenja njemačkog jezika, tj. na razini A2 +/-, što nikako ne odgovara stvarnom stanju. Pored samog broja učenika, što je uvjetovalo odabir strategije i pristupa te zadataka, problem je i nastava od svega dva sata tjedno ili 70 sati godišnje. Za ovaj projekt odabrana je strategija Stationenlernen – učenje po postajama. Ukupno je bilo pripremljenih 20 postaja.

Pozitivni aspekti

Najvažnije je bilo to što se radilo uz veselje i zabavu. Opuštena atmosfera vrlo pozitivno djeluje na usvajanje gradiva. Pored ovog aspekta, svakako je dobitak i to što su učenici morali raditi i kod kuće. To znači da su se ozbiljno bavili njemačkim daleko više nego inače. Produkt rada nešto je opipljivo što ostaje učenicima, ali se dio može rabiti u nastavi kod drugih razreda. Bezbroj je mogućnosti korištenja produkta rada, a ponajprije u smislu motivacije drugih učenika te razvijanja kompetitivnosti za razna natjecanja i druge prigode.

Važan čimbenik ovakvog rada jest i digitalno opismenjavanje jer učenici doduše imaju slične naprave u svojim džepovima, ali s njima rade malo, tj. ne iskorištavaju ni približno sve mogućnosti koje su nadohvat ruke. Svakako je pozitivno što su došli makar do površnog upoznavanja filma kao medija. To se dogodilo tako što su učenici od mnogih isječaka, korištenjem softwarea, stvarali dulje filmske isječke. Tu su se također koristili i programom za obradu teksta.

Odabrani inputi omogućili su upoznavanje kulture, povijesti i običaja u njemačkom govornom području. Jezični input bio je u rasponu od početnih do srednje teških sadržaja. Zadatci su zahtijevali prikupljanje informacije i njihovu obradu te ponovno prezentiranje. Dio vokabulara sigurno je usvojen, posebno onaj dio koji nije bio pretežak u jezičnom smislu. Učenici su samostalno hvatali bilješke, procjenjivali važnost pojedinih informacija i na temelju samostalnog rada donosili odluke glede sadržaja svojih filmova i/ili prezentacija. Samostalno oblikovanje produkta nešto je novo za većinu uključenih učenika.

Posebno je potrebno istaknuti dio koji nije tako često promican u obrazovnom sustavu, a to je KREATIVNOST. Produkti su iznenađujući dobri i pokazuju da se uz dobru pripremu i iskazivanje punog povjerenja učenicima uvijek mogu očekivati sjajni rezultati.

Negativni aspekti

Izgubljeno je jako puno vremena u provedbi i pripremi projekta. Najviše vremena potrošio sam na osmišljavanje i pripremu Stationenlernen (učenje po postajama). Budući da nisam htio biti ovisan o snazi signala za internet, odabrao sam sve što se moglo a nalazilo se na samim iPadovima, uz uobičajene aktivnosti za upoznavanje i priče o nekim omiljenim stvarima za početne postaje. Taj je dio trebao poslužiti za lakše ovladavanje samim uređajem i pokazati da nije teško napraviti filmić. Ti su zadatci opustili sve jer su sve skupine odradile nešto iz toga paketa.

Ostali dio projekta bio je zahtjevniji jer je provedba drugih težih zadataka zahtijevala izlazak skupina iz prostorije i pronalaženju kutka za snimanje. Montaža je predstavljala problem jer nam je na raspolaganju bilo samo jedno računalo u učionici pa su učenici ostajali poslije nastave ili nosili materijale kući. Tu je i prikazivanje. Ono je iziskivalo više od jednog sata nastave jer je jako puno materijala napravljeno i sve je pregledano kako se nitko ne bi osjećao izostavljenim.

Učinci na znanje jezika i produkciju su minimalni. Naime, različiti nivoi znanja i nedovoljna uvježbanost utjecali su na rečenične strukture kao i odabir riječi. Pored ovoga i neujednačeno poznavanje mogućnosti suvremenih uređaja imalo je za posljedicu sporiji rad i obradu materijala. Općenito, ovako velika skupina sama je po sebi problem za ovakav rad u tako ograničenom vremenu.

Poseban problem predstavljala je buka. U školi je inače dosta bučno, ali kod nas je zbog specifičnog oblika gradnje i materijala uistinu teško naći miran kutak i kad su svi u učionicama. To je otežavalo evaluaciju rada učenika jer se teško ili nikako nije moglo pratiti produkciju govornog jezika. Teško je razlikovati naučeno i usvojeno novo u uporabi.

Sve u svemu, slobodno se može reći da su uređaji zakasnili nekih 5 – 6 godina. Naime, 5 – 6 godina ranije ovo bi bio pun pogodak i svi pozitivni učinci bili bi porasli na n-tu potenciju. Sada kad svatko od učenika ima u svojem džepu uređaj sličnih karakteristika, ovo više nije tako zanimljivo. Ipak, prosudba je da je kreativni element potaknut i opredmećen, a samo učenje i svladavanje jezika vrlo je upitno.

Posebno je upadalo u oči da se učenici u njemačkoj sobi, koja je prepuna materijala o njemačkom govornom području i koji im je nuđen, dostupnim materijalima uopće nisu koristili ili su to činili vrlo ograničeno.

Objektivni sud

Ovaj vid rada dobrodošlo je osvježenje standardnog pristupa i rada u klasičnoj učionici. Unatoč svemu ipak se dosta radilo s jezičnim inputom kako u pisanom tako i u slušnom dijelu. Sama produkcija, međutim, bila je nešto slabija od očekivanoga. Učenici su bili izloženi pasivnom prijmu jezika, što je dobro s obzirom na neke nedostatke udžbenika po kojemu se radi.

Razvoj tzv. people skills svakako je implementiran ovakvim oblikom rada. Prije svega rješavanje zadataka i iznalaženje kompromisa oko informacija i sadržaja koje treba usvojiti. Tu je i dodatni aspekt komunikacije izvan škole oko zadatka. Učenici su radili zajednički preko tjedna i vikenda.

Ukupno je bilo 20 postaja i učenici su dijelom birali koju postaju žele obraditi. To znači da su nekoliko zadataka isprobali prije donošenja odluke. Upravo je taj aspekt imao upliva na neizvršenje zadatka u planiranom obimu. Naime, svi su trebali isprobati barem polovicu postaja, a na kraju su isprobali najviše 4 – 5.

Svaki je slobodni trenutak iskorišten za igranje i snimanje slefieja umjesto istraživanja ostalih mogućnosti iPadova ili drugih postaja. Razlog je tomu navika, ali i neujednačena motivacija za učenje njemačkog.

Subjektivno

Previše je vremena utrošeno na ograničen domet u učenju. Isti bi učinak imale drill metode i rad u paru. Za ovaj projekt nastavnik je utrošio previše slobodnog vremena (daleko iznad plaćenih 12 – 15 minuta po satu!) za pripremu postaja. Budući da su iPadovi samo na posudbi, sav taj rad jednokratno je upotrebljiv. Poseban je problem neujednačenost softwarea koji se moralo koristiti zbog objektivnih okolnosti. Bilo je i manjih tehničkih problema, kao na primjer rušenje sustava na PC-ju, a dio učenika morao je tražiti dopune programu iPada kako bi mogao obraditi svoje uratke.

Općenito uzevši, pored tehnike u igri, ovdje se radilo o vođenim zadatcima vezanim uz teme i očekivanu jezičnu produkciju, na nižoj razini. Isti ili bolji učinak mogao se postići u upola kraćem vremenu.

Ovakvi zadatci primjenjivi su kad učenici odjeljenja dostignu manje-više ujednačenu razinu znanja i jezične produkcije. Upuštanje u ovaj projekt potvrdilo je hipotezu da se s ovakvim zadatcima pričeka jer nema dovoljno znanja, spremnosti ni educiranosti te kritičkog mišljenja kod učenika. Ovako obimni projekti primjereniji su višim razredima srednje škole, iako upotrebu pametnih telefona treba postupno i redovito uvoditi u nastavu manje zahtjevnim i za nastavnika preglednijim oblicima rada.

Ukupno gledajući, strategija Stationenlernen nije dobra jer je za njezino izvršenje potrebna samostalnost, znanje, odgovornost te malo više zrelosti kod učenika.

Mjerenje količina

Brigita Prus

Sažetak

S matematičkim sadržajem mjerenje količina imaju učenici kako u nižim razredima, tako i u višim, često probleme. Oni se pojavljuju jer je sadržaj prečesto prikazan samo kroz teoriju, malo je praktičnog rada kod kojeg bi učenici prepoznali značenje i korištenje mjerenja različitih količina u svakodnevnom životu.

Za lakše razumijevanje i postupno uvođenje djeteta u svijet mjerenja količine, uvodimo ga na samom početku školovanja, kroz četiri metodička koraka (usporedba količina, mjerenje s relativnom jedinicom, mjerenje s konstantnom nestandardnom jedinicom, mjerenje sa standardnom jedinicom). U početnom razdoblju naglasak treba staviti na praktičnu primjenu mjerenja s nestandardnom (relativnom i konstantnom) i standardnom jedinicom. Moramo obratiti pažnju na to da učenici razumiju proces mjerenja, imaju predstavu o veličini određene mjerne jedinice i znaju ocijeniti mjerne količine.

U drugom dijelu članka predstavljen je praktični dio koji sam provela s učenicima 5. razreda. Pripremila sam različite zadatke za mjerenje različitih količina kroz četiri metodička koraka.

Ključne riječi: mjerenje količina, metodički koraci, usporedba količina, relativna jedinica, nestandardna/standardna jedinica.

1. Uvod

Temu mjerenje količina sam izabrala jer je to jedan od najtežih matematičkih sadržaja, te sam željela produbiti svoje znanje u ovom području jer mi koristi kod podučavanja. U članku sam detaljnije opisala (uključujući i primjere) četiri metodička koraka kroz koje učenici uče o mjerenju različitih količina. Tijekom same prezentacije sam pripremila neke praktične zadatke, koji su opisani u praktičnom dijelu članka.

2. Mjerenje

Mjerenje je jedan od onih matematičkih sadržaja kod kojeg učenici osnovne škole imaju velike probleme. Učenici bi bolje mogli shvatiti pojam mjerenja ako bi ga na početku učenja gradili na praktičnim aktivnostima, koje su povezane s njihovim životom, ali ne bi trebale prevladati samo praktične aktivnosti, nego je neophodno uključiti i mentalne procese, koji su potrebni za razumijevanje mjerenja (Cotič, 1997).

Tijekom razumijevanja pojma mjerenja količina, učenici dolaze do sljedećih saznanja (Markovac, 1990):

• Nauče da je mjerenje proces usporedbe dviju istih količina (na primjer, duljina s duljinom, površinu s površinom i sl.)
• Nauče da je mjerenje postupak u kojem se mjerenoj količini pridružuje mjerni broj. Mjerni broj nam govori koliko se puta jedinica (relativna, nestandardna i standardna) nalazi u količini koju mjerimo. Na primjer, kada mjerimo duljinu učionice s koracima, mjerni broj nam govori koliko koraka je dugačka učionica odnosno koliko se koraka nalazi u duljini učionice.
• Učenici shvate da se istoj količini (duljini, masi, površini, itd.) mogu dodati različiti mjerni brojevi, kada mjerimo s različitim jedinicama. Na primjer, kada se mjeri masa, zadatoj masi može se dodati broj 3, ako mjerimo standardnom jedinicom kilogram, a broj 300 ako mjerimo standardnom jedinicom dekagram, broj 3000 kada se mjeri standardnom jedinicom gram …
• Nauče standardne jedinice (i njihovo značenje) za duljinu (mm, cm, dm, m, km), za površinu (mm², cm², dm², m², ar, ha, km²), za volumen (dl, l, hl), za masu (g, dag, kg, t).
• Nauče i usvoje proces pretvaranja većih standardnih jedinica u manje i obrnuto.
• Učenici stječu iskustva s praktičnim zadaćama u rješavanju svakodnevnih životnih zadataka.

Metodički koraci za uvođenje u mjerenja količine

Ako želimo da dijete razumije i usvoji zakonitosti mjerenja, moramo ga uvesti u svijet mjerenja na samom početku školovanja, kroz četiri metodička koraka (Cotič, 1997):

1. metodički korak: USPOREDBA KOLIČINA
2. metodički korak: MJERENJE S RELATIVNOM JEDINICOM
3. metodični korak: MJERENJE S KONSTANTNOM NESTANDARDNOM JEDINICOM
4. metodični korak: MJERJENJE SA STANDARDNOM JEDINICOM

3. Praktični dio

Definiranje ciljeva

Rješavanjem zadataka metodskim koracima za različite količine, želim da se podsjetimo na četiri metodička koraka, zašto je određeni metodički korak važan, kako oni slijede i što predstavlja određeni korak. Pripremila sam mnogo različitih zadataka s namjerom da učitelji također dobiju ideje koje mogu koristiti u svom radu.

Opis toka/provedbe praktičnog dijela

Učenici su na šest različitih postaja rješavali zadatke koji su bili povezani s određenom količinom (duljina, masa, volumen i vrijeme). Zadaci su osmišljeni tako da uključuju sve metodičke korake. Na svakoj postaji učenici su dobili upute za rješavanje njihovih zadataka. Svaka grupa (5-6 učenika) bila je približno 10-15 minuta na svakoj postaji, a potom se preselila na sljedeću postaju.

Opis aktivnosti/zadataka

1. Postaja (DUŽINA)

Ovdje su bili zadaci povezani s mjerenjem duljine. Rezultate su odmah unosili u tablicu (vidi Priloge; tablica 1) i poredili ih.

Prvo su učenici količine samo uspoređivali – 1. metodički korak.

1. ZADATAK: Tko u skupini ima najdulje stopalo? Usporedite duljinu stopala jedni s drugima i saznajte tko ima najdulje i tko najkraće stopalo. Prvo, ocijenite duljinu stopala s golim okom i zapišite procjene u tablicu (1 = najkraća stopala). Svaki član skupine zatim izmjeri s konopcem duljinu svog stopala. Usporedite međusobno duljine konopca i unesite rezultate u tablicu (1 = najkraći konopac itd.). Konopac uzmi sa sobom, jer će ti biti potreban za sljedeće zadatke.Kod drugog zadatka su duljinu mjerili s relativnom jedinicom (jagodice prstiju) – 2. metodički korak.

Slika 1. Duljina stopala

2. ZADATAK: Svatko neka svoje stopalo izmjeri s jagodicama prstiju. Kako to radiš? Pravokutno na početak stopala (peta) prvo položiš lijevi kažiprst, zatim desni, a zatim ponovno lijevi… sve dok ne dođeš do palca na nozi. Svako neka izračuna koliko prstnih jagodica mjeri njegovo stopalo. Unesite rezultate u tablicu.

U posljednjem zadatku duljinu su mjerili s konstantnom nestandardnom jedinicom (kocke) – 3. metodički korak.

3. ZADATAK: Svatko neka svoje stopalo izmjeri još s kockama. Koliko kocaka mjere vaša stopala? Unesite rezultate u tablicu.

2. Postaja (DUŽINA)

Na drugoj postaji učenici su mjerili duljinu sa standardnom jedinicom (mjerni kotačić) – 4. metodički korak.

ZADATAK: Mjerni kotač (izmjerimo stopala)

Trebaš: škare, karton, olovku, bojicu, ravnalo.

Postupak (pomaži se sa slikama): Izreži od kartona krug s promjerom od 5 cm. Nacrtajte polumjer (5 cm) s bojicom od ruba kruga do sredine i na toj liniji napiši START. Zatim izreži od kartona još komadić 1 cm x 3 cm. U sredini kraćeg ruba komadića kartona, koji označava duljinu od ½ cm, napravi crticu. Komadić kartona koristi za označavanje dijelova s duljinom ½ cm po rubu kruga. Počni od oznake START i svakih ½ cm označi s bojicom. Stavi brojeve na svaku drugu oznaku. Umetni olovku kroz središte pokrova do polovine duljine.

Mjerenje: Svatko neka uzme konopac koji predstavlja duljinu njegovog stopala. Konopac rastegni po stolu i na početak konopca postavi mjerni kotačić, tako da na početku konopca bude oznaka START. Duljinu konopca izmjeriš tako da držiš olovku i povučeš mjerni kotača od početka do kraja konopca. Koliko cm mjere vaša stopala? Unesite rezultate u tablicu.

3. Postaja (VOLUMEN)

Na trećoj postaji su bili zadaci koji su se odnosili na mjerenje volumena/obujma. I ovdje su zadaci obuhvatili sva četiri metodička koraka. Rezultate su odmah unosili u tablicu (vidi Prilozi; tablica 2) i uspoređivali ih.

U prvom zadatku, količine su međusobno uspoređivali – 1. metodički korak.

1. ZADATAK: Usporedite posude koje se nalaze na stolu. Koja je najveća? Koja posuda je najmanja? Poredajte posude po veličini – od najmanje do najveće i unesite u tablicu rezultate (1 = najmanja posuda itd.).

Kod drugog zadatka su volumen posude mjerili s relativnom jedinicom (žlice) – 2. metodički korak.

2. ZADATAK: Na stolu se nalaze žlice i pijesak. Napunite posude s pijeskom i izbrojite koliko žlica ste trebali za svaku posudu. Unesite rezultate u tablicu. Jeste li u prethodnom zadatku pravilno postavili posude od najmanje do najveće?

U trećem zadatku, volumen posudica mjeren je s konstantnom nestandardnom jedinicom (lončićima) – 3. metodički korak.

3. ZADATAK: Ponovno napunite posude s pijeskom, samo sada koristite lončiće umjesto žlice. Koliko lončića ste trebali za punjenje posude? Unesite rezultate u tablicu.

U posljednjem zadatku, volumen posudica se također mjeri standardnom jedinicom (jedinična kocka) – 4. metodički korak.

4.ZADATAK: S jediničnom kockom (s rubom a =10 cm) izmjerite volumen vaših posudica. Unesite rezultate u tablicu. Što ste zaključili? Jeste li na početka pravilno razvrstali posudice?

4. Postaja (VOLUMEN)

Na četvrtoj postaji zadatak je ponovno povezan s mjerenjem volumena. Mjerili su koliko vode možemo natočiti u kocku s rubom 10 cm.

ZADATAK: Znaš li koliko vode stane u kocku s rubom od 10 cm?

Slika 2. Mjerenje volumna

Potrebno ti je: olovka, ravnalo, tvrdi papir, ljepilo, škare, velika zdjela i boca s vodom.

Postupak: Na papiru s ravnalom nacrtaj donji uzorak u ispravnim dimenzijama. Izreži crtež i presavij da dobiješ kocku od 10 cm. Zalijepi kartice ljepilom. S ljepljivim slojem, prekrij unutrašnjost kutije, tako da kutija bude vodootporna. Pričekaj da se ljepilo osuši. Napuni bocu s 1 litrom vode. Stavi kutiju u posudu. Polako ulijevaj vodu u kutiju sve dok nije posve napunjena vodom.

Što ste zaključili? Koliko vode stane u kutiju? Koji volumen ima kocka s rubom od 10 cm?

5. Postaja (MASA)

Na petoj postaji zadaci su se odnosili na mjerenje mase. Zadaci su obuhvatili sva četiri metodička koraka. Rezultate su odmah unosili u tablicu (vidi Prilozi; tablica 3) i uspoređivali ih.

U prvom zadatku su količine međusobno uspoređivali – 1. metodički korak.

1. ZADATAK: Svatko neka iz torbe uzme jedan predmet. Predmeti neka budu različite težine. Predmete vagajte s rukama. Koji predmet vam se čini najtežim? Koji najlakšim? Razvrstajte ih od najlakšeg do najtežeg i pretpostavke unesite u tablicu (1 = najlakši predmet, itd.).

U drugom zadatku su predmete vagali s relativnom jedinicom (kamenjem) – 2. metodički korak.

2. ZADATAK: Na stolu imate vagu. Vagajte svaki predmet s kamenjem. Koliko kamenja vaga određeni predmet? Unesite rezultate u tablicu.

U trećem zadatku su vagali s konstantnom nestandardnom jedinicom (klikeri jednake veličine) – 3. metodički korak.

3. ZADATAK: Predmete vagajte s klikerima. Koliko ste klikera iskoristili za određeni predmet? Unesite rezultate u tablicu.

U zadnjem su zadatku vagali sa standardnom jedinicom (utezi) – 4. metodički korak.

4. ZADATAK: Predmete vagajte s utezima. Saznajte koliko teži određeni predmet i unesite rezultate u tablicu. Što ste zaključili?

Slika 3. Mjerenje mase

Refleksija

Tijekom provođenja praktičnog rada, osjećala sam da su se učenici jako zabavljali. Uglavnom nisu imali velikih problema u rješavanju/provedbi zadataka.

Na prvoj postaji gdje su mjerili duljinu stopala, nijedna skupina nije imala problema s izvršavanjem zadataka.

Na drugoj postaji gdje su napravili mjerni kotač, imali su nekih problema sa samom izradom. Na koncu, pokazalo se da su problemi nastali zbog toga što nisu pažljivo pročitali upute. Duljinu stopala su najprije izmjerili mjernim kotačem, a zatim su još duljinu izmjerili s ravnalom, da bi utvrdili jesu li bili precizni kod mjerenja pomoću mjernog kotača. Samo je jedna grupa dobila značajna odstupanja u rezultatima.

Na trećoj postaji učenici nisu imali problema s obavljanjem samog zadatka.

Na četvrtoj postaji gdje su napravili kocku u koju su ulili 1 litru vode, samo jednoj skupina nije uspjelo natočiti litru vode u kocku, jer nisu sačekali da se ljepilo osuši i voda je istekla iz kocke. To se dogodilo jer nisu slijedili upute.

Na petoj postaji su u početku imali problema s vagom, koja nije funkcionirala onako kako treba, ali brzo sam je zamijenila novom. U ovom zadatku neki su odabrali previše teške ili previše lagane predmete, koje su zatim zamijenili prikladnijim.

S odvijanjem praktičnog dijela rada sam bila vrlo zadovoljna. Drugi su također pohvalili zadatke, da su bili vrlo originalni, zabavni i vrlo korisni. Također upute koje su imali na stolu su bile vrlo jasne, tako da su mogli riješiti zadatke bez moje pomoći. Uvijek sam pratila rad po skupinama, te im u slučajevima nesigurnosti i poteškoća pomagala.

4. Zaključak

Tijekom pripreme i izvršavanja zadataka stekla sam mnoga znanja, koje sam koristila u svom radu. Tema mi je bila vrlo zanimljiva. Tijekom pripreme zadataka za praktični dio prezentacije dobila sam puno zanimljivih i korisnih ideja kroz različite edukativne vježbenice. Tijekom praktičnog rada imala sam osjećaj da su se učenici vrlo ozbiljno i posvećeno prihvatili zadataka, a istovremeno su se zabavljali. Rekli su da su im zadaci bili zanimljivi, jer su bili pripremljeni na nešto drugačiji način, te iako su bili u obliku koji bi mogli riješiti učenici na razini nižih razreda, nisu im bili dosadni. Vjerujem da je svatko stekao neko novo iskustvo koje će mu u budućnosti koristi.

5. Literatura

1. Clausen-May, T. (2013). Teaching mathematics visually and actively. Los Angeles [etc.]: SAGE.
2. Cotič, M. (1997). Merjenje na začetku osnovne šole. Matematika v šoli, 5 (1–2), 11–16.
3. Markovac, J. (1990). Metodika početne nastave matematike. Zagreb: Školska knjiga.
4. Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno (26. 5. 2014) na:
5. VanCleave, J. (2001). Matematika za vsakega otroka. Tržič: Učila.

6. Prilozi

Od oljke do olja

Erika Grosar

Uvod

Pred izvedbo smo si zastavili naslednje cilje:

• Spoznajo življenje in delo v oljčnem nasadu po letnih časih.
• Razlikujejo in opišejo oljčni nasad ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanj (dan – noč, letni časi).
• Znajo opisati in razlikovati različna življenjska okolja v okolici šole ter živali in rastline v njih.
• Spoznajo tržnico in ponudbo na njej.

Slika 1. Opazovanje oljk v oljčnjaku

Delo v oljčnem nasadu

Leta 2008 je Oljkarsko društvo Nova Gorica naši šoli podarilo 30 oljčnih dreves, ki smo jih zasadili na travniku za telovadnico. Na zeleni površini smo pridobili novo življenjsko okolje – velik nasad oljk ali oljčnjak. Dokler so bila oljčna drevesa še mlada in niso zahtevala veliko dela, smo zanje skrbeli učiteljici in učenci interesne dejavnosti Rastline in človek. Kasneje ko so obrodila prve sadove, pa so zanje prevzeli skrb otroci tretjega razreda pod mentorstvom učiteljice. Tretješolci so oljke opazovali tekom šolskega leta in skozi letne čase spoznali, kako spremembe vplivajo nanje.

Z opazovanjem oljčnih dreves smo začeli v pomladnem času. Spomladi, ko se narava začne prebujati, potrebujejo tudi oljke primerno nego. Najprej jih je potrebno obrezati in prevetriti, pri tem opravilu nam vsako leto pomagajo strokovni delavci z Biotehniške šole. Obrezane oljčne veje učenci pospravijo na kupe, šolski vzdrževalci pa jih odpeljejo stran. Večkrat z učenci obiščemo šolski oljčnik in opazujemo spremembe v njem. Ko trava okrog oljk zraste, jo šolski hišnik pokosi. To opravilo opravlja vse do jeseni. Včasih mu učenci pomagajo pri tem opravilu tako, da travo grabijo in pospravljajo na kupe. Večkrat se pri tem tudi prijetno zabavajo, saj si v kupih trave gradijo hiške in se igrajo skrivalnice. V pozni pomladi se oljke odenejo v rumeno zelene cvetove. Takrat so drevesa še posebej lepa in zanimiva. V jesenskem času se v oljčnjaku debelijo zeleni plodovi. Skrbno smo opazovali, kaj se je z oljkami dogajalo. Na drevesa smo namestili rumene kartone, da bi plodove zaščitili pred oljčno mušico. Ker se v popoldanskem času veliko otrok zadržuje in igra na travniku ob nasadu, smo sovrstnike in druge učence opozorili, naj se z žogami previdno igrajo in naj ne tržejo plodov. Zaradi ugodne klime in dobrih življenjskih pogojev nam drevesa vsako leto obrodijo veliko oljk. Konec oktobra oziroma začetek novembra je čas za obiranje oljk. Primerno oblečeni in obuti smo se zbrali na šolskem igrišču. Pogovorili smo se o delu in si razdelili naloge. Pripravili smo pripomočke, košare in dodatno posodo. Skupaj smo se odpravili v oljčnjik. Razdelili smo se v skupine in se razvrstili k drevesom. Pod krošnje oljk smo razprli mrežo in plodove osmukali z grabljicami ali ročno. Pazili smo, da so se oljke čim manj poškodovale. Plodove, ki so padli na mrežo, smo stresli v košare. Plodove, ki so bili na tleh, nismo pobirali, saj bi lahko bili črvivi ali plesnivi.

Slika 2. Obiranje šolskih oljk                   Slika 3. Oljčna trgatev

Pridobivanje oljčnega olja

Košare, v katerih je bilo več kot 100 kilogramov oljk smo odpeljali v torkljo, ki jo imajo na Biotehniški šoli. Po pregledu in tehtanju, so jih preložili v večji zaboj, kjer so jih prepihali in ločili listje od plodov. Po pranju so potovale po tekočem traku v mlin, kjer so jih zmleli. Oljčno maso so mešali do največ ene ure, nato je sledilo centrifugiranje in hladno stiskanje. Pridobljeno olje so nam nalili v čisto posodo. Učenci so si postopek pridelave olja ogledali na PPT predstavitvi in kratkem videoposnetku. Spoznali so, da je za majhno steklenico oljčnega olja potrebno vložiti veliko truda. Ugotovili so, da je za približno liter olja potrebno nabrati 10 kilogramov oljk. Šolsko oljčno olje so vsi učenci in učitelji lahko poskusili s koščkom kruha na degustaciji v šolski avli. Preostanek olja smo nalili v majhne stekleničke in ga ponudili na novoletnem sejmu.

Slika 4. Tehtanje oljk na Biotehniški šoli            Slika 5. Pridobivanje olja

Dodatne naloge

Obisk tržnice: Pri pouku smo se pogovarjali o pomenu lokalno pridelane hrane, ki jo pridelovalci ponujajo na tržnici. Obiskali smo mestno tržnico ter na stojnicah videli vse polno različnih pridelkov in izdelkov. Ponudba je bila pestra. Učenci so med izdelki opazili tudi oljčno olje. Primerjali so ga z oljčnim oljem, ki so ga sami pridelali. V šolski knjižnici in na spletu so prebrali, da ima olivno olje številne zdravilne učinke in je zelo dragoceno.

Likovno ustvarjanje: Pri likovni umetnostni so učenci iz gline izdelali velikonočne okraske. Z lesenimi palčkami so jih rezljali in risali vzorčke. Ko so se posušili, so jih pobarvali in z njimi okrasili oljčna drevesa. Okrašena oljčna drevesa so kasneje tudi naslikali.

Slovenščina: Pri uri slovenščine smo se povezali z učenci iz sedmih razredov. Pripovedovali so nam zanimivosti o oljkah. Povedali so nam, da so to zanimiva drevesa, saj so opisana v številnih mitih in legendah. Znano je tudi, da naj bi prve oljke našli v Stari Grčiji. Skupaj so sestavljali zanimive reke in pesmi o oljkah.

Slika 6. Krašenje oljčnih dreves        Slika 7. Velikonočni okraski na drevesih

Vtisi učencev ob obiranju oljk:

Obirali smo šolske oljke. V naši skupini smo jih nabrali eno veliko košaro. Ker nismo dosegli vseh, smo splezali nanjo. Bilo mi je lepo. Najbolj všeč mi je bilo plezat po drevesih in na višini obirat oljke. Ko sem bila v krošnji, se mi je ena veja zatresla in sem skoraj padla. Pri tem so se sošolki, ki je stala pod drevesom, stresle oljke na glavo. Nato smo se vsi smejali.

Julija, 3. b

Pri obiranju oljčnih dreves je imela naša skupina zelo veliko oljko. Zabavno je bilo to, da smo imeli ogromne košare, ki smo jih zelo hitro napolnili. Oljk je bilo veliko. Jaz sem imela najmanjšo košaro, v njej je bilo lahko samo 20 oljk. Bila sem pod drevesom in kar naenkrat so začele deževati oljke. Ko sem pogledala navzgor, sem videla, da so se tresle veje. Na veji sta sedeli sošolki, ki sta se prepirali, katera bo več nabrala. Zato so oljke popadale z drevesa pa ravno na mojo glavo.

Ela, 3. c

Nabrali smo 116 kg oljk in v torklji so nam iztisnili 10 litrov olja. Imeli smo se lepo. Vesel sem bil, ker smo nabrali veliko oljk. Ko sem jih obiral, sem tako hitel, da ne bi katero izpustil in sem se od sile kar zvrnil na tla. Bilo je zabavno.

Maks, 3. b

Bilo je zabavno. Z mano je bil prijatelj Jan, ki je neprestano stresal olive. Maks je plezal po drevesu, jaz pa sem jih obiral.

Matic G., 3. b

Zaključek

Učenci so ugotovili, da je skupno obiranje šolskih oljk družabni dogodek, saj so se ob delu razvedrili, nasmejali in naužili svežega zraku. Pokazale so se njihove sposobnosti, saj so potrebovali veliko kondicije in spretnosti pri obiranju ter plezanju po drevesih. Večina učencev je delo opravila odgovorno in zavzeto. Bili so zelo vztrajni in nad delom navdušeni. Nekateri pa so se hitro utrudili, vendar so jih sošolci pozitivno motivirali in spodbujali, da so nadaljevali z delom. Spoznali so, da so s skupnimi močmi, sodelovanjem in vztrajnostjo lahko opravili še tako zahtevno delo. Pot od oljke do oljčnega olja jih je prevzela in se jim globoko vtisnila v spomin, saj so se zavedali, da je bil njihov trud pri obiranju oljk poplačan z zlato tekočino.

Slika 8. Oljčna drevesa so obrodila plodove

Literatura

1. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
2. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar

Nadaljevanje pravljice z upoštevanjem pravljičnih prvin

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku v tretjem razredu uvajamo metodo formativnega spremljanja znanja. Metoda temelji na večji vključenosti učencev v učni proces, v načrtovanje učenja in odgovornost učencev pri načrtovanju osebnega cilja. S pomočjo povratnih informacij učitelja in sošolcev uresničijo zastavljen cilj in napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Z akcijskim raziskovanjem zastavljenega učnega cilja, da učenci nadaljujejo pravljico z upoštevanjem pravljičnih prvin, načrtujemo, uvajamo spremembe, zbiramo dokaze, vrednotimo dosežke in načrtujemo nov krog. Tretješolci so učni cilj dosegali z delom po skupinah. Skupine so izbirali sami, saj so tako učno najboljše napredovali.

2. Formativno spremljanje znanja

Načrtovanje ciljev: Po učnem načrtu učenci v 3. razredu prepoznavajo prvine pravljice: formalni začetek in konec, preteklik, za pravljico značilni pripovedni ton, značilne književne osebe, čudeže, pravljično dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja. Zmožnost prepoznavanja, razumevanja, doživljanja in vrednotenja pravljice so učenci pokazali tako, da so pisali nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali njene značilnosti.

Iskanje značilnosti pravljic: Značilnosti pravljice so učenci poiskali v pravljici Zlata ptica, ki smo jo obravnavali že v predhodnih urah. Na podlagi vsebine te pravljice so po skupinah najprej iskali pravljične prvine. Značilnosti pravljice so zapisali v obliki miselnega vzorca napisali na plakat. Predstavili so ga sošolcem in ga dopolnjevali z manjkajočimi podatki. Plakate so razobesili po učilnici.

Slika 1, 2: Zapisovanje značilnosti pravljice na plakate

Branje in razumevanje prebranega: Po skupinskem delu so učenci aktivno poslušali prebrani odlomek pravljice Mizica, pogrni se in načrtovali pot do uresničitve zadanega cilja: Tvorili so nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali značilnosti ljudske pravljice. Z ustnimi odgovori na vprašanja, ki so si jih postavljali v paru ali skupini, smo preverili razumevanje besedila.

Postavljanje meril uspešnosti: V skupinah so načrtovali, kako bodo prišli do cilja. Izbire poti so bile različne. Razmišljali so, kaj bodo potrebovali, da bo nadaljevanje zgodbe čim bolj uspešno. Povedali so, da pri nadaljevanju pravljice morajo upoštevati pravljične značilnosti. Pri tem morajo uporabljati domišljijo, da bo pravljica čim bolj zanimiva. V pisanje, ki mora biti čitljivo, morajo vložiti veliko truda in zapisati vsebinsko zaokroženo besedilo. Pri pisanju so pravilno zapisali veliko začetnico in ločila. Merila uspešnosti smo zapisovali na interaktivno tablo.

Slika 3. Zapis meril uspešnosti na interaktivno tablo

Dokazi o znanju: Učence sem prosila, naj v skupini razmislijo, katere dokaze bodo pri samem procesu učenja zbrali, da bodo dokazali napredek in znanje. Povedali so, da bodo nadaljevanje zgodbe pisali na liste in izdelek večkrat izboljšali.

Akcija: Učenci so bili za delo zelo motivirani, samostojno so zapisovali krajša ali daljša nadaljevanja pravljice. Hitrejši so že tisto uro pred sošolci prebrali svoj izdelek. Nekateri pa so si poiskali kritičnega prijatelja in so izdelek prebrali njemu. Ostali učenci so prebrane zgodbe poslušali in na podlagi meril uspešnosti podali povratne informacije. Ugotavljali so, da v nekaterih zgodbah manjkajo pravljične prvine ali da se zgodba ne konča srečno. Ker so si morali zapise tudi izmenjati in jih prebrati, so pod merila uspešnosti predlagali čitljivost zapisa.

Slika 4. Zapis nadaljevanja pravljice ob merilih uspešnosti

Nadaljevanje učenja: Vprašanja, ki sem jih izpostavila v razredu glede na potek pretekle ure, so bila:

• Ali so bili učenci dovolj samokritični?
• Ali bodo pridobili mnenje tudi drugih sošolcev?

Na podlagi sovrstniških in učiteljevih povratnih informacij so izdelek najmanj dvakrat oz. večkrat izboljšali. Spodbujala sem jih, da so pojasnjevali svoje pristope k reševanju (dodajanje pravljičnih oseb, spreminjanje dogajalnega prostora, čudeži, predmeti oživijo …). Izboljšane naloge so ponovno predstavili razredu ali posameznikom, da so pridobili dodatne povratne informacije. Drug drugemu so bili kontrola. Ker vsi učenci niso prišli na vrsto, sem naloge pregledala in jim naslednjo uro podala pisno povratno informacijo. Z učenci sem se več pogovarjala o samem učenju, če so dobili zadovoljive povratne informacije, ki so ustrezale merilom uspešnosti. Opazovala sem jih ali so zunanje ali notranje motivirani, saj so nekateri potrebovali spodbudo. Z njimi sem se pogovarjala, kako bodo izboljševali svoj izdelek.

Analiza dela: Analiza dela je razkrila, da so učenci s tovrstnim načinom dela zadovoljni, ker lahko delajo z nekom, ki jih usmerja in jim pomaga ter se dobro počutijo. Med seboj jim je bilo dovoljeno pogovarjanje. Vprašanja ali nejasnosti so zapisovali na tablo in dobili od sovrstnikov takojšen odgovor. Učili so se na napakah, saj so bile napake dovoljene.

Slika 5. Zapisovanje vprašanj na tablo, povratna informacija sošolcev.

Spremljanje znanja: Ugotovila sem, da so delali odgovorno, čeprav je bilo vzdušje v razredu sproščeno. V procesu učenja so učenci znanje še izboljšali, saj so sprotno ugotavljali, kje se na poti do svojega cilja nahajajo. Izdelke so si drug drugemu pregledovali. Pri tem sem jim nudila ustrezne informacije in pomoč.

Slika 6. Učenci z dvigom palca na roki kažejo, kje se nahajajo na poti do svojega cilja

3. Zaključek

Učenci so bili z delom zadovoljni in so se dobro počutili, saj je bilo delo sproščeno in prilagojeno posamezniku. Ni bilo dolgočasno. Nekateri so svoje zgodbe izboljšali večkrat, nekaj učencev pa bi potrebovalo še več časa, da bi izdelek izboljšali. Delo po skupinah je bilo glasno, saj je v razredu veliko učencev. Čeprav so bili učenci v skupini po znanju različni, so spoštovali delo drug drugega in se medsebojno spodbujali in motivirali. Vsi učenci so dosegli cilj, s tremi pa je bilo potrebno veliko več individualnih pogovorov in načrtovanja. Kljub dodatni pomoči izdelka niso uspešno izboljšali.

LITERATURA

1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
2. Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane, pridobljeno 25. 8. 2017.
3. Holcar Brauner, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

Varujmo našo naravno dediščino

Ivica Padaršič

Umeščenost podružnične šole v pristno podeželsko okolje ponuja neštete možnosti povezave z njim. S četrtošolci smo v okviru projekta poglobljeno raziskovali vodo. Zastavljene cilje smo uresničevali z dejavnostmi v naši neposredni šolski okolici, kjer nam gozdovi bližnjih Gorjancev, ki so vir čiste vode, nudijo številne vire za raziskovanje.

Skozi dejavnosti smo skušali pri učencih oblikovati odgovoren odnos do naše naravne dediščine, odgovoren odnos do vode kot naravnega vira, ki ga moramo ohranjati.

V okviru projekta smo zasledovali naslednje cilje:

1. Spoznavanje pomembnejših naravnih vodnih virov in njihovih lastnosti v svoji bližini

Pohod ob vodnem viru Pendirjevka – MINUTNIK

Opravili smo pohod po naši ožji in širši okolici. Spoznavali smo naravni vodni vir potok Pendirjevko in njegove pritoke, pri tem pa smo se posebej posvetili najznamenitejšemu pritoku Minutniku.

Ob potoku Pendirjevka smo si ogledali kamnite pregrade v strugi potoka, ki jih je pred več desetletji zgradil človek, da je preprečil morebitno razdiralno delovanje velike moči potoka ob obilnejšem deževju oz. je za pregradami nastal bazen oz. zaloga vode za sušna obdobja. Pregrade stojijo tam še danes. Ob pregradi smo videli, kje so nekoč napajali živino, prali perilo in kam so hodili po vodo, ko še ni bilo vodovoda.

Prečkali smo Pendirjevko in natančno opazovali delovanje Minutnika. Ker se pretok v izviru ritmično spreminja v določenih časovnih intervalih, ga uvrščamo med zaganjalke. Te so v Sloveniji redke, Minutnik pa je edini tovrstni vodni vir na Dolenjskem. Izvir je bil leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik.

Odžejali smo se s čisto gorjansko studenčnico, ki velja za enega najboljših izvirov pitne vode, zato hodijo vanj po vodo prebivalci iz bližnjih vasi in tudi iz širše Dolenjske.

2. Spoznavanje pomena vodnih virov v bližini

Ogled mlina – moč vode

Drugi pomembni vodni vir, ki smo ga raziskovali, je bil potok Kobila.

Obiskali smo mlin, ki že več desetletij deluje na tem potoku. Mlinar nas je popeljal skozi zgodovino mlinarstva. V preteklosti so bile ob potoku številne žage in mlini. Tako je človek izkoriščal moč vode, ki je poganjala mlinska kolesa, ta pa so poganjala mlinske kamne in žage za les. Samo ob potoku Kobila je bilo več kot trideset mlinov še pred nekaj desetletji. Poleg spoznavanja vodnega vira naše ožje in širše okolice smo tako ob predstavitvi mlinarstva spoznali kompleksnost pomena vode in njen vpliv na okolje in človeka.

Ob ogledu danes sodobnega mlina nam je mlinar pokazal tudi veliko mlinsko kolo, ki ga je je tudi zavrtel. Videli smo, kako je moč vode vrtela mlinsko kolo. Ogledali smo si korita oz. rake, po katerih je človek usmeril potok Kobilo. Nad koriti, v katere je speljana voda s potoka Kobile, smo si lahko ogledali tudi ribogojnico. Ponovno smo se zavedli, da je vpliv vodnih virov na okolje velik. Potok Kobila pa se je mimo mlinarstva po precej široki strugi odvil med polji in skozi vasi Dol. Vrhpolje, Dol. Brezovico, Šentjernej, Šmalčjo vas in se izlil v reko Krko. To pot pa smo opazovali na zemljevidih v učilnici. Videli smo, da se reka Krka izliva v Savo, Sava v Donavo, Donava pa v Črno morje. Morda je kak listek z jelš ob potoku, ki smo ga videli z mosta veselo plavati v Kobili končal v daljnem Črnem morju.

3. Izdelava vodnega kolesa in hrama ter vodnjaka in posod za vodo iz gline

Ogled mlinarstva v naravnem okolju je bil hkrati tudi motivacija za izdelovanje vodnega kolesa, ki smo ga izdelovali v okviru tehniškega dne v šoli. Poleg vodnega kolesa smo izdelali tudi vodni hram.

Današnjo oskrbo ljudi z vodo smo primerjali s preteklostjo. Ugotovili smo, da so morali ljudje včasih v to vložiti veliko truda, saj so morali vodo v hišo prinašati iz vodnjaka, ki pa ni bil vedno pri roki. Pri vsaki hiši ga namreč niso imeli. Bilo jih je le nekaj v vasi, eden ponavadi sredi vasi.

Mi pa smo na tehniškem dnevu izdelali vodnjake iz gline. Vsak učenec je moral iz glinenih zidakov, ki si jih je izdelal sam, zgraditi vodnjak.

Pri likovni umetnosti smo iz gline izdelali posode za vodo.

4. Ohranjanje čistih naravnih virov in odgovorno ravnanje s pitno vodo (ekološka ozaveščenost)

Na naravoslovnem dnevu z ekološko vsebino smo si ogledali bližnjo čistilno napravo v Šmalčji vasi. Vodja čistilne naprave nam je izčrpno predstavil delovanje čistilne naprave in nam razkazal prostore. Z vsemi čistilnimi postopki se voda tako prečisti, da bi jo lahko tudi pili, če bi bilo to res potrebno. Za primerjavo smo si ogledali oba vzorca vode, odpadno vodo in prečiščeno vodo, natočeno v kozarec. Tako se vodo iz bazena lahko brez skrbi iztoči v bližnji potok Kobila, saj ni nobene nevarnosti za živa bitja v tem potoku.

5. Kakšno vodo in koliko jo popijemo? – raziskovalna naloga

Izvedli smo tudi dve raziskavi. S prvo raziskavo smo želeli ugotoviti, katero vodo najpogosteje pijemo za žejo. Pripravili smo anketni vprašalnik za učence in starše, v katerem so anketiranci izbirali med tremi ponujenimi odgovori:

• vodo iz pipe,
• ustekleničeno vodo brez okusa,
• ustekleničeno vodo z okusom.

Ugotovili smo, da večina učencev in staršev za žejo pije vodo iz pipe. Voda, ki priteče iz pipe, je sveža in bogata s kisikom in ni razloga, da je ne bi pili. Imamo namreč srečo, da živimo v krajih, kjer je dovolj dobre pitne vode kar iz vodovodne pipe.

Z drugo raziskavo smo ugotavljali, koliko vode popijemo dnevno. Merili in zapisovali smo količino popite vode. Zanimalo nas je, koliko učencev čez dan popije:

• manj kot 1 liter vode,
• od 1 do 2 litra vode,
• več kot 2 litra vode.

Ugotovili smo, da največ učencev spije na dan več kot 1 liter vode. Učenci, ki so spili manj kot en liter vode, so povedali, da so za žejo pili tudi sok.

6. Izdelava kreativnih pisno-slikovnih opozoril za racionalnejšo uporabo pitne vode

Likovno smo ustvarjali pisno-slikovna sporočila o uporabi vode oz. opozorila za racionalnejšo porabo pitne vode. Likovne izdelke z idejami in zamislimi za ozaveščanje vrstnikov smo razstavljali v šoli in pripravili tudi piktograme za učilnice, stranišča, umivalnice in njihove domove.

Z vsemi opisanimi dejavnostmi smo želeli v okviru projekta spodbujati zavedanje učencev o pomenu pitne vode in pomena bogastva čistih naravnih vodnih virov, povečati interes učencev za ekologijo, jih usmerjati v iskanje rešitev za racionalnejšo porabo pitne vode in tako ozavestiti odgovoren odnos do ravnanja z vodo, ter s tem spreminjati njihovo kulturo ravnanja in obnašanja do vode.

Čista in neokrnjena narava s čisto pitno vodo je naša zaveznica, srečo imamo, da bivamo in ustvarjamo prav sredi nje. Voda je naša naravna dediščina, ki smo jo prejeli in truditi se moramo, da bo taka ostala tudi našim zanamcem.

Literatura

1. OŠ Šentjernej, 2000, Petelinovi zapiski o Šentjerneju in okolici, Tiskarna Novo mesto
2. Turistično društvo, 2011, Petelinovo dvorišče, Turistični vodnik po občini Šentjernej
3. Naravna vrednota, 1992, opozorilna tabla ob Minutniku
4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Pesmi in jedi iz roda v rod

Katja Hodnik

Uvod

V vsakdanjem sodobnem življenju postaja skrb za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine vedno bolj pomembna. Prav je, da se kulturna vzgoja začne že v otroštvu in se nadaljuje v nadaljnjih obdobjih izobraževanja, saj oblikuje zgodovinsko zavest in pozitiven odnos do varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Prav tako izoblikuje zavedanje, da človek kulturno dediščino ustvarja tudi v sedanjosti.

Zadnje čase z rahlo mero zaskrbljenosti spremljamo kako se naša družba spreminja in kako to vpliva na življenje mnogih družin. Razpoloženje je v veliki meri odvisno, kaj se dogaja v srcu družine -v kuhinji- in za mizo, kjer obedujemo in kjer vsakodnevni skupni obroki ponujajo obojim, odraslim in otrokom, idealno priložnost, da pokažejo, kako se počutijo.

Učencem smo s tedenskim projektom želeli približati odnos do hrane in petja nekoč in danes in jih spodbuditi k opazovanju preteklega časa, da spoznajo, da je vsak predmet, vsaka jed, vsaka pesem povezana z zgodbo o življenju ljudi v nekem preteklem obdobju.

Raziskovalna naloga

Pred začetkom tedna so učenci dobili nalogo, da raziščejo katere ljudske pesmi znajo zapeti stari starši, starši in jih poznajo tudi oni. Prav tako so ugotavljali katere jedi in pregovori se v njihovi družini prenašajo iz roda v rod. Učenci so zapisali katere jedi bi tudi oni radi znali pripraviti in tudi katere ljudske pesmi, ki jih znajo starši in stari starši bi se radi še naučili. Ugotavljali so ob katerih priložnostih se je pelo včasih in razmišljali o petju v družini danes.

Ugotovitve: Ugotovili so, da stari starši poznajo več pesmi kot starši. Le ti so jih prepevali ob različnih priložnostih, ki so bile povezane z delom na poljih in praznovanjih. Izmed mnogih pesmi smo izbrali deset najbolj poznanih ljudskih pesmi, ki jih znajo tri generacije

Jedi, ki so se jih starši naučili pripraviti po receptu svojih staršev so bile jabolčni štrudelj, močnik, ričet, žganci, orehova potica, štruklji… Učenci so izbrali jed, ki bi jo tudi sami radi znali pripraviti tako, kot jo znajo babice in mamice.

Raziskovalna naloga nas je ogrela in učencem sem predstavila dejavnosti, ki bodo potekale ob Tednu otroka. Po njihovih odzivih sem bila prepričana, da nas čaka zabaven teden.

Pohod do mlinarja

»Ob bistrem potoku Kobila je mlin, a jaz sem pa mlinarjev sin…«, nam je povedal g. Anton Rangus, ko smo po uri in pol hoje prispeli v Gorenje Vrhpolje. Že ob poti smo opazovali naravno in kulturno dediščino v naši okolici, a glavni cilj dneva je bilo spoznati mlinarstvo nekoč in danes. Toplino mlina smo začutili v spominski sobi, ko smo si ogledali stare predmete in poslušali zanimive zgodbe. Zavrteli smo mlinsko kolo in si ogledali ribogojnico.

Kaj je žito? Kako ga pridobimo? Kako ga uporabljamo? Katere vrst žit poznamo? Spoznali smo tatarsko ajdo, ajdo, piro, ječmen , koruzo in proso. Potipali in povonjali smo zrna. Ogledali smo si sodoben mlin, skladišče in trgovino.

V kuhinji naših babic

Vsak razred se je odpravil h gospodinji, ki je za vse skuhala jed, ki jo je znala pripraviti že njena mamica. Najprej so poslušali recept, nato pa si ogledali še praktičen prikaz. Začutili so toplino in čar velike družine, saj so pripravljeno hrano tudi pojedli. Žganci in mleko ter močnik so bili nepozabni.

Skupaj smo po dobri malici še zapeli. Po prihodu smo strnili vtise. Pogovarjali smo se o bontonu pri jedi nekoč in danes. Poiskali smo nekaj razlik in podobnosti. Na plakat smo zapisali najbolj zanimive. Npr. Za mizo moramo sedeti tako, da se s komolci ne opiramo na mizo. Hrano prvi vzamejo odrasli, otroci morajo potrpežljivo počakati. Za mizo otroci vljudno odgovarjajo na vprašanja odraslih in ne silijo z besedo v ospredje. Pripombe o pripravi hrane niso primerne. Kadar na mizi kaj manjka, naj za tisto poskrbe otroci.(S.in E. Ružić, Bonton za otroke)

Pri lončarki

V učnem načrtu je zapisano, da splošni cilji pri spoznavanju okolja izhajajo iz kompetenc kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ki ustrezajo okoliščinam in prispevajo k uspešnemu življenju v družbi. Uresničujejo se z aktivnim spoznavanjem okolja in ustvarjanjem pogojev in priložnosti, ki bodo razvijale različne spretnosti in sposobnosti. Dnevi dejavnosti pa naj vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učencev in učenk za samostojno reševanje problemov in pridobivanje izkušenj. Znanje različnih področij naj povezujejo v celoto.

Tako smo v okviru projekta obiskali ga. Silvijo Goršin v Lončarskem ateljeju Polde.

Ga. Silvija izhaja iz lončarske družine, saj sta bila lončarja tako ded kot njen oče.

V toplem lončarskem ateljeju smo začutili ljubezen do gline, ki nam jo je lončarka opisala z vso toplino in pozitivnim odnosom. Spoznali smo postopek izdelovanja skodelice in se zavzeto lotili dela tako, da smo pozabili na lakoto. Izpod naših spretnih prstov so po navodilih nastajale skodelice. Vsi smo poslušali, opazovali, delali in oblikovali. Nobenega prepira, le strpnost, sodelovanje in želja po lepi in uporabni skodelici. Zanimive so bile tudi zgodbe očeta Poldeta, ki nam je z veseljem pomagal. Znanje se je prenašalo iz roda v rod.

Ljudske pevke prepevale z nami

Glede na to, da je v zadnjih stoletjih celotno kulturno življenje, kot tudi izobraževanje, doživelo velike spremembe, ljudje danes pojejo manj kot kadar koli prej.

Platon je dejal.„Mi pripisujemo izjemen pomen glasbeni vzgoji, ker ritem in harmonija prodrejo najgloblje v notranjost duše in tukaj predstavljajo najmočnejšo oporno točko, ki v vzgojo prinaša vrlino in človeka okrepi.“

Tako smo želeli učencem pokazati, da nas petje povezuje. Povabili smo Ljudske pevke, upokojene gospe, ki jih povezuje ljubezen do petja in druženja. Sprva z nami nameravale zapeti nekaj dogovorjenih pesmi, a so nas pesmi povezale in prepevali smo skoraj uro. Učenci so znova in znova predlagali pesem, gospe so seveda večina ljudskih pesmi znale in z veseljem pele z nami. Medgeneracijska energija je bila nepozabna. Presenečeni smo bili vsi in zagotovo petje povzdiguje ljudi.

Društvo kmetic in hrana nekoč

Prehranjevanje ima simboličen pomen, ki pomembno vpliva na posameznika, igra pomembno vlogo pri izgradnji njegove identitete in občutkov nacionalne pripadnosti. Ti občutki se vselej konstruirajo skozi razliko do drugega, ki najpogosteje predstavlja nekaj tujega. Zato hkrati, ko uživamo določeno hrano, ki je pojmovana kot tradicionalna narodna hrana, ustvarjamo občutke povezanosti z našo etnično skupino

Društvo kmetic Šentjernej je prostovoljno združenje deklet in žena iz Šentjerneja in okolice. Društvo se zavzema za povezovanje in izobraževanje članic o prehrani, zdravju, urejanju doma in okolice. Članici društva smo povabili, da nam predstavijo košček svojega znanja. Oblečene v dolenjskih narodnih nošah so nam predstavile proseno kašo, ocvirkovo potico in močnik, jedi, ki so poleg žgancev, predstavljajo del naše kulturne dediščine.

Pregovori

Reki in pregovori so jezikovne strukture, ki jih mentalni spomin hrani kot samostojne enote: ko nam kdo pove začetek znanega pregovora, že poznamo njegov zaključek. Velika zbiralca pregovorov sta bila Vojteh Kurnik in Fran Levstik. Lahko vsebujejo dobeseden ali preneseni pomen. Ura slovenščine, ko smo se pogovarjali o rabi pregovorov doma je bila zabavna in poučna. Pregovori, ki so ohranjeni v naših družinah so bili naslednji:

Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha.
Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.
Kdor ne dela, naj ne je.
S trebuhom za kruhom.
Iz te moke ne bo kruha.
Boljši spanec kot žganec.
Vse je šlo za med.
Pri kosti je mesa zadosti.
Lakota je najboljša začimba.
V vinu je resnica.
Kdor jezika špara, kruha strada.
Bogati ljudje živijo, da jedo. Jaz pa jem, da živim.
Prazna vreča ne stoji pokonci.Kakor pri delu, tako pri jelu.
Kdor prvi pride, prvi melje.
Sit lačnega ne razume.

Razstavi ob koncu projekta

Zaključek

Projekt je ponovno pokazal prednost podeželja. Enostavno veš, da na ljudi na podeželju lahko računaš. Občutek pripadnosti in solidarnost sta za vzgojo otrok zelo pomembna. Naravno je, da smo med seboj povezani, da vzpostavljamo stike, komuniciramo in si pomagamo. Za spomin pa nam bo ostala tudi priložnostna knjižica receptov, fotografij, zapisov in pregovorov.

Literatura:

1. JESPER J., 2012, Hura, gremo jest, Radovljica, Didakta d.o.o.
2. RUŽIČ S. in E., 1983-84, Bonton za otroke, Ljubljana, Centar Gospić
3. Orpheus
4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
5. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Odziv učencev na ljudsko slovstvo domačega kraja

Denis Matežič

1. Uvod

Ljudsko slovstvo zajema krajša otroška besedila, pravljice, pesmice, basni, reke in pregovore, razlagalne pripovedke … Nekoč so starši z njimi želeli otroke pritegniti k delu, jih na tak način vzgajali, ali pa si preprosto krajšali čas. Pobuda za njihov nastanek so bila preprosta kmečka opravila, ljudski običaji in otroške igre. Spoznanje, kako naš podmladek malo ve o življenju ljudi v preteklosti, in kako zavzeto prisluhne domačim pesmicam, zgodbicam ter pogovornemu jeziku, nas je prepričal, da smo v domačem kraju začeli iskati že skoraj pozabljena ljudska besedila, iz katerih je odsevalo življenje in delo ljudi v preteklosti. S snemanjem in zapisom smo pred pozabo obvarovali bogastvo slovstvene folklore in ohranili narečni jezik.

Zbiranje ljudskega gradiva je etično poslanstvo in plemenita naloga. Učitelj ga pri pouku posreduje učencem z namenom, da pri njih vzbudi ljubezen in spoštovanje do domačih korenin in učencem pomaga pridobiti znanje o bogastvu slovstvene kulture in izoblikovati narodno zavest.

2. Iskanje folklornega gradiva

Starejše domačine, ki se še spominjajo pesmic, pravljic, pregovorov … smo obiskali na njihovih domovih ali pa jih povabili v razred. Povedali so nam, da so jim peli pesmice in pripovedovali pravljice njihovi starši in stari starši. Še nezapisana ljudska besedila, ki so nam jih pripovedovali v narečnem jeziku, smo snemali, saj smo želeli ohraniti pogovorni jezik, ki ga v kraju govorijo predvsem še starejši ljudje. Kasneje smo pesmice, pravljice in ostala besedila zapisali v narečju z razlago starih besed ter jih razvrstili v zvrsti in podzvrsti slovstvene folklore: ritmizirani obrazci, pesništvo in pripovedništvo. Zapisali smo tudi letnico izvora, če so se jo starejši spomnili in leto rojstva pripovedovalca. Nekaj besedil so našli tudi učenci sami. Različne pravljice, šaljivke in uganke so jim povedali njihovi dedki in babice.

3. Obravnava ljudskega slovstva pri pouku in odzivi učencev

Pri slovenskem jeziku in glasbeni umetnosti smo v prvem, drugem in tretjem razredu obravnavali zbrana ljudska besedila posneta na terenu in v razredu. Pri obravnavi smo sledili funkcionalnim in izobraževalnim ciljem iz učnega načrta za prvo triletje. Po poslušanju posnetkov so učenci sprejemali, interpretirali in poustvarjali umetnostna besedila. Naloge so reševali po svojih sposobnostih in zmožnostih. Pojasnjevali so pregovore, se učili peti pesmice, brali in analizirali pravljice ter iskali in zapisovali narečne besede. Pri likovni umetnosti so izdelovali lutke. Pravljice so dramatizirali. V pravljicah o volku in lisici so iskali razlike in podobnosti, dogodke so opisovali s svojega zornega kota ali pravljico zapisovali v stripu s kombinacijo slike in besede. Učenci so se naučili izštevanke, šaljivke, molitvice, uganke … Predvsem pa so se ustvarjalno izražali z ilustracijo.

Slika 1. Ilustracija Volk pije vodo iz kala

Pri delu, ki se je medpredmetno povezovalo, so bili izvirni in motivirani. V ustreznem glasovnem obsegu so peli ljudske pesmi in jih spremljali s preprostimi instrumenti z namenom, da bi ohranili slovensko glasbeno zapuščino. Po poslušanju folklornega gradiva pa so izražali svoje razumevanje besedil in jih prepoznavali še z drugega zornega kota. V mislih so jih dopolnjevali s svojimi domišljijskimi podobami ter jih povezovali s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom. Z ilustracijo so izrazili občutenje in odnos do prebranega ter pri slikanju upodobili najbolj zanimiv motiv na svojevrsten in ustvarjalen način.

Slika 2. Ilustracija Prstne igre

V preprostih besedilih so iskali narečne besede in jih zamenjali s knjižnimi. Pravljico so zapisali narečno in s spremenjenim zaključkom. Podobne zgodbe so poiskali tudi sami. Obravnava ljudskega slovstva pri pouku nas je prepričala, da ga učenci potrebujejo zaradi njegove preprostosti in hudomušnosti. Besedila so jim bila zelo zanimiva. Zapisana in izgovorjena beseda v narečnem jeziku je v njih zbudila ponos in občutek pripadnosti svojemu kraju.

Slika 3. Ilustracija pravljice Lisice kradejo kokoši in zapis nadaljevanja v narečju.

Ob zaključku šolskega leta smo staršem in krajanom predstavili pravljice, otroška besedila in pesmice. Izdelali smo sceno, ki je ponazorila kmečko dvorišče, sešili preproste obleke, plesali in pesmice spremljali z ljudskimi glasbili. Z nastopom smo ponosno prikazali del bogastva kulturne dediščine, ki je v kraju še živa.

4. Zaključek

Ljudsko slovstvo je pomembna kulturna vrednota in ima trajno estetsko vrednost. Z iskanjem in zapisovanjem že skoraj pozabljenih nezapisanih besedil, ki so nastala ob druženju mlajše in starejše generacije, smo ohranili kulturno dediščino v domačem kraju. Starejši domačini so nam zgodbe povedali vsakokrat nekoliko drugače. Vedeli so povedati, da je bilo nekoč zgodbic še več, a se jih ne spomnijo več. Danes se je ohranilo največ pravljic in otroških besedil. Novi časi in drugačne življenjske razmere so pripomogle, da ljudsko slovstvo v svojem naravnem okolju ni več tako močno prisotno. Zbrano gradivo je postalo učno gradivo za mlajše generacije. S tem bodo bodoči rodovi spoznavali bogastvo starega pogovornega jezika, ki ima več kot stoletno tradicijo na domačih tleh.

Literatura

1. Saksida, Igor. (1994). Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti. Trzin: Different.
2. Stanonik, Marija. (1999). Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS.
3. Učni načrt za slovenščino. (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo

II. multmedijsko obilježavanje Dana kreativnosti i darovitosti

Irena Bando

II. multimedijsko obilježavanje Dana kreativnosti i darovitosti održano je 21. ožujka 2017. u Osnovnoj školi Jagode Truhelke u Osijeku.

Obilježavanjem se naglašava važnost korištenja informacijsko – komunikacijskih tehnologija u svrhu motivacije za učenje. Projekti prezentirani na manifestaciji rezultat su međupredmetnog povezivanja i timskog suradničkog rada nastavnika i učenika.

Cilj manifestacije je pokazati kako se web alati i računalni programi mogu kreativno koristiti za učenje i prezentiranje učeničkih projekata ili nekih drugih aktivnosti u školi. Također, cilj je predstaviti različite oblike aktivnosti, koji utječu na razvoj kreativnosti i darovitosti.

Organizator manifestacije je Tim za kreativni razvoj škole, koji se bavi poticanjem i razvojem kreativnosti i darovitosti. Članovi Tima i ujedno sudionici u organizaciji manifestacije su: voditeljica Tima Irena Bando, školska knjižničarka; Anita Milaković, pedagoginja; Franjo Vukelić, ravnatelj; Silvija Klindžić, učiteljica; Ana Vukojević, učiteljica u produženom boravku; Sanja Grizelj, psihologinja; Katarina Kretić, učiteljica matematike i informatike; Đurđica Janković, učiteljica informatike.

Tim za kreativni razvoj formiran je u sklopu Projekta Erasmus +, KA1 (2014.) te provodi aktivnosti do danas. Aktivnosti Tima predstavljaju dio redovnog Nastavnog plana i programa, programa slobodnih aktivnosti ili izborne nastave kao i izvanškolskih aktivnosti.

Program ovogodišnje manifestacije bio je: Kreativna izvedba pjesme „Stand by me”, „Pokaži što znaš“, „Kreativnost u produženom boravku”, „Svašta je nešto”, „Svatko je netko”, „Igrajmo se glagoljicom”, „Glagoljički brojevni memori”, „Klikerima do kreativnosti”, „Glagoljički kviz memori”, „Adrenalinska igra”, „Putovanje na Mjesec” i „Valovi emocija – Emotivne črčkarije”.

Kreativna izvedba pjesme “Stand by me” je glazbeni nastup učenika I. i II. razreda uz glazbenu pratnju saksofona (Benjamin Lamza). Mentorica je Ana Vukojević, učiteljica u produženom boravku sa suradnikom Benjaminom Lamza, pripravnikom.

Projekt „Pokaži što znaš“ predstavljen je prezentacijom učeničkih nastupa u programu “Smilebox”. Mentorica projekta je Anita Milaković, pedagoginja sa suradnicima: Benjamin Lamza, pripravnik i Sanja Grizelj, psihologinja.

„Kreativnost u produženom boravku“ predstavljena je prezentacijom učeničkih radova u programu “Kids Story Builder”. Mentorica je Ana Vukojević, učiteljica u produženom boravku.

 

“Svašta je nešto“ izložba je uradaka učenika II. razreda pod vodstvom mentorice Silvije Klindžić, učiteljice II. b razreda.

Dramska izvedba „Svatko je netko“ u izvedbi učenika II. razreda pod vodstvom mentorice Silvije Klindžić, učiteljice II. b razreda.

Projekt učenika IV. razreda „Igrajmo se glagoljicom“ predstavljen je prezentacijom koju su izradili Niko Novak i Leon Topalović, učenici IV. c razreda. Mentorica projekta je Irena Bando, školska knjižničarka sa suradnicima: Liana Mur, učiteljica IV. c, Katarina Kretić, učiteljica matematike i informatike i Sanja Škugor, pripravnica.

Klikom na poveznicu možete pogledati prezentaciju i projekt.

„Glagoljički brojevni memori“ je projekt učenika VI. razreda izrade igre memori u programu “Matchthememory”. Mentorice projekta su Katarina Kretić, učiteljica matematike i informatike i Irena Bando, školska knjižničarka.

Memori igru koja je predstavljena na manifestaciji izradili su Leo Štampar i Lukas Laurović, učenici VI. razreda

Poveznica na prezentaciju.

„Klikerima do kreativnosti“ prikaz je rada skupine darovitih učenika “Pametne glavice” pod vodstvom mentorice Sanje Grizelj, psihologinje.

„Glagoljički kviz memori“ je projekt izrade igre memori u programu “Matchthememory” pod vodstvom mentorice Katarine Kretić, učiteljice matematike i informatike i Irene Bando, školske knjižničarke. Na manifestaciji su predstavljene dvije memori igre. Prvi memori su izradile Zara Bičvić i Tea Kozić, dok je drugi izradila Lorena Benčina, učenice VI. razreda.

Pvdje možete pogledati prezentaciju 1 i prezentaciju 2.

„Adrenalinska igra“ je prezentacija koju su u okviru projekta „Kreativna uporaba Power Pointa” izradili Tomislav Kopljar i Niko Jukić, učenici VII. c razreda. Mentorica projekta je Đurđica Janković, učiteljica informatike.

Rad se može pogledati na mrežnoj stranici multimedijskih učeničkih radova.

„Putovanje na Mjesec“ je prezentacija koju su u okviru projekta „Kreativna uporaba Power Pointa” izradili Tomislav Kopljar i Mario Grujin, učenici VII. c razreda. Mentorica projekta je Đurđica Janković, učiteljica informatike.

Rad se može pogledati na mrežnoj stranici multimedijskih učeničkih radova.

„Valovi emocija – emotivne črčkarije“ projekt je učenika V. razreda pod vodstvom mentorice Đurđice Janković, učiteljice informatike. Suradnici su Benjamin Lamza, pozadinska glazba na saksofonu i Irena Bando, izrada prezentacije u programu “Movie Maker”.

Rad se može pogledati na mrežnoj stranici multimedijskih učeničkih radova.

Brošura projekta rađena u programu Publisher

Multimedijskim prezentacijama nastojalo se potaknuti dječju kreativnost u uključivanje u multimedijske projekte te naglasiti važnost korištenja više različitih medija s ciljem ostvarivanja suvremene nastave.

Isto tako, ovakvi oblici realizacije projekata ističu važnost suradnje učitelja, nastavnika, pedagoga i školskog knjižničara u radu s učenicima podsjećajući na važnost timskog rada i suvremenog pristupa poučavanju i učenju.