Povratak u školske klupe

Broj 94, kolovoz 2017.
ISSN 1848-2171

Nakon ljetnih praznika polako se vraćamo u školske klupe željni novih izazova, novih ideja.

Pogled_iconU prvom broju ove školske godine, svi znamo kako je važno odabrati što bolji udžbenik za naše učenike. Mira Lazar nam je u analizi teksta s udžbenika pokazala kako izbor definitivno nije jednostavan Smiješak Više…

Pogled_iconProjekt 2. Međunarodna sportsko-obrazovna konferencija je uspješno održana u Varaždinu tijekom tri dana. Glavni cilj je obrađivanje tema iz područja građanskog odgoja i obrazovanja. Koje su aktivnosti provedene pročitajte u članku Zorana Hercigonje. Više…

Pogled_iconKoje tehnike, metode i materijale koristiti u nastavi uvijek je dilema. Lidija Abramič nam je približila zanimljiv didaktički alat istraživačke kutije koje potiču djecu da otkriju, istražuju i prije svega vode na samostalan rad. Više…

Pogled_iconSvi znamo da bajka završava s rečenicom „Sretno su živjeli do kraja života!“. Kako stvoriti bajku, od ideje do realizacije, vodi nas Denis Matežič. Više…

Pogled_iconAnamarija Cvek piše kako područje tehničke kreativnosti je važno i ne smije ga se zanemariti. Više…

Pogled_iconGrafičko 3D modeliranje pomoću alata Blender i SketchUp omogućava učenicima usvajanje koncepta apstraktnog razmišljanja koji je potreban za savladavanje problematike rada i stvaralaštva u 3D modeliranju i računalnoj grafici. Zoran Hercigonja nas uvodi u svijet grafičkog modeliranja. Više…

Naravno, pozivamo sve da obogatite naš Pogled s člancima dobre prakse, stručnim usavršavanjima i svim temama povezanim uz obrazovne tehnologije. Javite se na urednistvo@ucitelji.org, bit će nam zadovoljstvo pročitati i objaviti vaše tekstove.

I još za kraj, uspješan početak nove školske godine!

Gordana Lohajner

Oglasi
Objavljeno u Riječ urednice | Označeno sa , , ,

Analiza besedila iz učbenika

  mira_lazar

Mira Lazar

1. Uvod

Učbenik je temeljni pripomoček za poučevanje, tako z vidika učitelja, kot učenca. S številnimi spremembami znotraj našega šolskega sistema in predvsem z uvedbo devetletne osnovne šole, so se vzporedno spreminjali tudi učbeniki. Pri izboru novih učbenikov smo učitelji velikokrat v hudi dilemi, kateri je tisti, ki je najbolj primeren. Predstavitve novih učbenikov vedno potekajo v premišljenih okoliščinah in pogosto v sodelovanju s strokovnjaki, ki nas znajo voditi v prepričanje, da je učbenik didaktično in metodično popoln. Predpogoj izločevanja učbenikov, ki vsebujejo nepotrebna ali pretežka besedila, in niso v skladu z razvojno psihologijo otroka, zahteva od učitelja natančno poznavanje učnega načrta. Pot izbire vsekakor ni lahka. Šele kasneje, z uporabo le teh pri pouku, se odkrivajo slabosti in prednosti posameznih učbenikov.

Z analizo besedila Ustrahovanje in nasilneži, ki govori o vrstah nasilja med vrstniki, smo želeli raziskati, kako je besedilo grajeno, pomen in smisel povedi in ali gre za besedilo nepretrganega toka, ki ga ne moremo poljubno spreminjati ali izpustiti.

image2. Predstavitev besedila

Pri predmetu družba, v učnem sklopu Ljudje v družbi, učenci spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem. Za predstavitev in razumevanje vsebin o nasilju smo prebrali in vrednotili besedilo Ustrahovalci in nasilneži iz učbenika Družba in jaz za 4. razred.

Slika 1. Besedilo iz učbenika

3. Analiza besedila

Pri slovenskem jeziku smo besedilo Ustrahovanje in nasilneži analizirali. Učenci so ugotovili, da je sestavljeno iz petih odstavkov, od katerih je zadnji natisnjen na zeleni podlagi in učinkuje kot poudarek ključnih besed ter dveh sličic. Takoj so razbrali, da je v slikovnem delu prikazano verbalno nasilje in prepoznali nasilneža in ustrahovalca. Iz prvega odstavka so s pomočjo vprašanj razložili pojem ustrahovanje in posledice le tega. Ugotovili so, da je prvi odstavek v levem stolpcu vsebinsko povezan s prvo fotografijo pod njim, ki prikazuje večjega oz. starejšega otroka, ki ustrahuje manjšega oz. mlajšega otroka z besedami »Če mi ne daš 10 evrov, se ne smeš igrati z nami!« Verbalno poudari informacijo imageo enemu izmed načinov »ustrahovanja in nasilja«. Zapis je v oblačku in je dobesedni navedek nasilneža na sliki. Videli so, da je nasilnež večji, starejši, močnejši in obratno, da je žrtev manjša, šibkejša in nemočna. Ena deklica je prepoznala, da je nemoč žrtve izražena tudi z izrazom na njenem obrazu ter prosto spuščenimi rokami ob telesu.

Slika 2. Ustrahovanje

V drugem odstavku je z razmahom navedeno vprašanje, ki je spodbudilo učence, da so razmislili, kaj narediti, kadar jih nekdo ustrahuje. Najprej so presodili in imagepredlagali, kaj lahko storijo v podobni situaciji. S pomočjo besedila drugega odstavka in prikazano problemsko situacijo treh dečkov, ki v igri ustrahujejo šibkejšega dečka, so spoznali nov pojem nasilnež. Z dobesednim navedkom »Na copat! Ulovi. Bajsi, na, na…« so ustrahovanje razumeli z igro vlog. V igri vlog so se zamislili o počutju žrtve in si oblikovali moralne norme.

Slika 3. Nasilneži in ustrahovalci

Nato so si prebrali tretji odstavek in spoznali, da govori o možnostih iskanja pomoči, predvsem pri odraslih, ki jim zaupajo: učitelj, starši, prijatelj …

Uokvirjena, na oker podlagi, je razlaga neznane besede: »žrtev«. Večina učencev je ta pojem že poznala, spoznali pa so pomen uokvirjenega dela besedila, ki služi kot slovar razlage novih pojmov v učbeniku.

4. Sklepne ugotovitve

Obravnavano učbeniško besedilo posreduje četrtošolcem spoznanja o nasilju in ustrahovanju na preprost in poljuden način. Učenci so povedali, da so se z nasiljem in ustrahovanjem v šoli že soočili, zato jim je bilo besedilo hitro razumljivo. Pri analizi teksta so ugotovili, da se slikovni in besedni del prepletata in nadgrajujeta, ter da slikovna problemska situacija razlaga pomen ključnih pojmov. Besedilo slikovno ponuja in odpira več informacij kot verbalno. Besedilo v učbeniku je bilo primerno starostni stopnji otrok. Dokaz temu je bilo aktivno sodelovanje vseh učencev pri pouku in dobro osvojeno znanje novih pojmov. Z analiziranjem podobnih besedil pri učencih razvijamo kritično mišljenje, kar je v poplavi ponujenih gradiv potrebno.

Literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo.
  2. Umek, M., Janša Zorn. O. (2006). Družba in jaz. Modrijan, Ljubljana.
Objavljeno u Priručnici | Označeno sa , , ,

2. Međunarodna sportsko-obrazovna konferencija

zoran_hercigonja

Zoran Hercigonja

Uvod

clip_image002U Varaždinu je uspješno odrađen projekt 2. Međunarodne sportsko-obrazovne konferencije koju organizira Druga gimnazija Varaždin. Konferencija je sufinancirana od strane Ministarstva znanost i obrazovanja Republike Hrvatske u sklopu Natječaja za potporu međunarodnoj suradnji osnovnih i srednjih škola sa školama iz europskih zemalja koje ne sudjeluju u Programu za cjeloživotno učenje.

Slika 1. Poster konferencije

Konferencija je trajala ukupno tri dana od 23.08. do 26.08. 2017. godine. Ovogodišnja je konferencija, namijenjena učenicima i nastavnicima srednjih škola i sportskih gimnazija, ravnateljima, predstavnicima školskih sportskih saveza, zemalja Slovenije, Bosne i Hercegovine i Srbije i drugim srodnim institucijama koje u svom djelokrugu imaju institucionalni odgoj i obrazovanje. Glavni cilj organiziranja Konferencije kao specifičnog obrazovnog, odgojnog, kulturnog i sportskog susreta jeste obrađivanje tema iz područja građanskog odgoja i obrazovanja.

clip_image003
Slika 2. Partner škole

U ostvarenju ovakvog opsežnog projekta, sudjelovale su škole iz Slovenije, Bosne i Hercegovine i Srbije redom: Druga gimnazija Varaždin; Peta gimnazija Sarajevo, Bosna i Hercegovina; Gimnazija Šiška, Ljubljana, Slovenija; Srednja škola A.B. Šimića, Grude, Bosna i Hercegovina; Katolički srednjoškolski centar Banja Luka, Bosna i Hercegovina; Druga ekonomska škola Beograd, Srbija.

clip_image005
Slika 3. Instiucionalni i medijski partneri konferencije

Osim partnera škola, u ostvarenju konferencije, sudjelovale su sljedeće institucije:

Ministarstvo znanosti i obrazovanja Republike Hrvatske, Agencija za odgoj i obrazovanje, Hrvatski sabor, Varaždinska županija, Grad Varaždin, MUP Varaždin, Hrvatski školski sportski savez, Školski sportski savez Varaždinske županije, Institut za razvoj tržišta rada, Udruga veterana 7. gardijska brigada PUMA, Udruga» Navijajmo zajedno», clip_image007Udruga «Pametna špica», Županijski nogometni savez Varaždinske županije, Plesna škola Varaždin, NK Varaždin,Ženski rukometni klub Koka Varaždin, Humanitarna udruga «Prijatelj malog doma».

Slika 4. Logo konferencije

Konferencija je provođena pod logotipom tri kruga u pretapanju naziva izvedenog iz inicijala naziva konferencije M.S.O.K. U nazivu MSOK smještena je lopta koja simbolizira sport i ikona studenta koji simbolizira obrazovanje. Za potrebe konferencije, osmišljena je i web stranica: msok.webnode.hr kreirana na besplatnoj platformi webnode. Na stranicama konferencije, moguće je pronaći detaljnije podatke o odravanju konferencije.

Konferencijska događanja

Konferencijske aktivnosti, raspoređene su u vidu pozdravnih govora i predavanja, tribine, radionica i okruglog stola za ravnatelje škola partnera. Konferencijske aktivnosti, provođene su na dvije destinacije: Palača Varaždinske županije i prostori Druge gimnazije Varaždin.

Dana 24. kolovoza u Palači Varaždinske županije održani su pozdravni govori i predavanja od kojih valja istaknuti: župana Radimira Čačića, gradonačelnika Ivana Čehoka, dožupana Tomislava Paljaka, ravnatelje škola partnera iz Slovenije, BiH i Srbije i njihovo predstavljanje škola, dr.sc. Sašu Petara, dr.sc. Miroslava Huđeka, mr. Olgicu Martinis, Tatjanu Novak, Ružicu Šimunović. Teme izlagača bile su vezane uz građanski odgoj, dobre prakse provođenja sportskih programa u školama, zdravi život i zajednički projekti na području grada Varaždina i šire te mnoge druge teme koje se tiču osposobljavanja mladih za tržište rada i osiguravanja budućnosti¸kroz djelovanja u centrima za izvrsnosti.

clip_image009

Slika 5. Pozdravni govori i izlaganja u Skupštinskoj dvorani Varaždinske županije

Istog dana u prostorima škole Druge gimnazije Varaždin, održana je edukativna tribina pod nazivom „Pametna špica“ na temu Za što danas obrazujemo učenike? kojoj su nazočili nastavnici i učenici Druge gimnazije Varaždin, učenici škola partnera i ravnatelji škola partnera.

Drugog dana konferencije, u prostorima Druge gimnazije Varaždin, održane su radionice u tri edukativna modula. Radionice su bile namijenjene nastavnicima i ravnateljima škola partnera. Također je odrađena i radionica za učenike u sklopu projekta „Navijajmo zajedno“.

  • Modul I. Zdravi životni stilovi [nositeljica modula: mr. Olgica Martinis ]
  • Modul II. Mobilnost i poduzetničke kompetencije nastavnika u 21. stoljeću [nositelji modula:mr.sc.Tomislav Ogrinšak, Nevenka Lončarić-Jelačić, prof.]
  • Radionica: Osiguranje bolje razvojne i karijerne perspektive učenicima kroz projektne suradnje u zajednici [nositelj:Antonio Matković, glavni tajnik Instituta za razvoj tržišta rada]
  • Modul III: Slobodno vrijeme učenika i školski sport [nositelji modula: Jozo Škegro, prof., mr.Olgica Martinis]
  • Radionica za učenike: Uloga zajedništva u navijanju na sportskim terenima [nositeljica: Morana Delač]

Kao završetak svih aktivnosti, održan je okrugli stol kojem su prisustvovali ravnatelji srednjih škola partnera.

Zaključak

Projekt 2. Međunarodne sportsko-obrazovne konferencije poziv je na zajedničko kontinuirano djelovanje kako bi ojačali asertivne stavove u vidu savladavanja prepreka i izazova modernog vremena i budućnosti koja donosi neprestane promjene.

Objavljeno u Konferencije | Označeno sa , , ,

Raziskovalna škatla avtomobilčki

lidija_abramic

Lidija Abramič

Poučevanje je vedno izziv – in sicer kako učencem podati učno snov, da jim bo zanimiva, da jih k delu pritegnemo, ter da sami kar največ sodelujejo s svojimi idejami in znanjem. Primeren in zanimiv didaktični pripomoček so raziskovalne škatle, ki otroke spodbujajo k odkrivanju, raziskovanju, predvsem pa jih vodijo v samostojno delo. Ob tem učenci razvijajo naravoslovne postopke in uporabno znanje. Uporabne so pri naravoslovju in jih lahko izdelamo sami z materiali, ki so nam na voljo.

Priprava raziskovalne škatle

Misel o raziskovalni škatli z avtomobilčki nas je pritegnila, saj se učenci med odmori navdušeno igrajo z njimi. Dečki jih velikokrat prinesejo od doma in prirejajo razna tekmovanja, deklice pa se jim rade pridružijo. Doma sem zbrala avtomobilčke različnih vrst, materialov, barv in velikosti ter sestavila naloge, s katerimi smo v razredu preverjali naravoslovne postopke. Naloge so bile primerne za drugi razred.

Raziskovalno škatlo smo poimenovali Avtomobilčki. Škatla je vsebovala: različne avtomobilčke, ki so se razlikovali med seboj po barvi, materialu, velikosti in obliki, papir z modro in rdečo črto, šiviljski meter, lepilni trak, pisemsko ovojnico z delovnimi listi, nalepke s številkami od 1 do 5, svinčnik, barvice in usmerjevalna kartica, ki je učence po korakih samostojno vodila od naloge do naloge. Ena raziskovalna škatla je bila primerna za samostojno delo ali delo v paru. Učenci so opazovali avtomobilčke in iskali podobnosti in razlike v barvi, velikosti, obliki, voznosti itd.

Dejavnosti učencev so bile naslednje:

  • Razvrščanje po eni, dveh ali več lastnostih.
  • Združevanje glede na barvo in material.
  • Poimenovanje glede na način premikanja.
  • Ugotavljanje značilnosti.
  • Urejanje avtomobilčkov po velikosti, barvi, materialu in načinu premikanja.

V raziskovalni škatli je bilo poleg predmetov tudi več kartic z različnimi preprostimi in razumljivimi navodili in naloge, ki so učence takoj pritegnile k delu.

Na vsebinski kartici je bil seznam vseh predmetov, ki so bili v škatli. Prilepljen je bil na notranjem delu pokrova.

Z usmerjevalno kartico smo učence usmerjali k samostojnemu delu ali k delu v paru.

Npr.:

  • Dela s škatlo se lahko lotiš sam. Lahko pa k delu povabiš tudi prijatelja in delata v paru. Delo bo tako lažje in tudi hitrejše.
  • Preden začneš si iz pisemske ovojnice vzemi delovni list in si pripravi pisalo za beleženje nekaterih podatkov.
  • Po končanem delu vse pospravi v raziskovalno škatlo Avtomobilčki.
  • Če te zanimajo avtomobilčki na vztrajnik, si v knjižnem kotičku poišči primerno literaturo.

V raziskovalni škatli je bilo več delovnih kartic, na katerih so bila zapisana navodila za delo in so učence vodila od naloge do naloge. Na vsaki delovni kartici je bila zapisana samo ena naloga. Rešitve in ugotovitve so zapisovali na delovne liste.

Npr.:

slikaslika1slika2slika3

Zaključek

Izdelava raziskovalne škatle se je izkazala za zanimiv in motivacijski didaktični pripomoček. Učenci so delali s konkretnim materialom, s katerim so razvijali različne naravoslovne postopke, raziskovali in pridobivali nove izkušnje. Na raziskovalno škatlo so se odzvali z zanimanjem in radovednostjo, saj niso vedeli, kaj se v škatli skriva. Dečki so pokazali več zanimanja kot deklice. Naloge so jih bolj pritegnile in so jih večkrat izvedli.

Literatura:

  • Skribe Dimec, D. (2007). Raziskovalne škatle. Učni pripomoček za pouk naravoslovja. Ljubljana: Modrijan.
  • Vrščaj, D., Strgar, J., Kralj, D., Udrih, V. (2000). Opazujem, raziskujem, razmišljam 3. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , ,

Ustvarjalni projekt – Pravljica o kraljični in zmaju

denis_matezic

Denis Matežič

Uvod

Kaj so pravljice, učenci poznajo, saj jih redno poslušajo že v vrtcu in doma. Domišljijske pripovedne zgodbe jih s svojimi zapleti in razpleti privlačijo, zato jih pri pouku redno beremo in se o njih pogovarjamo. Pravljice se od ostalih pripovedk ločijo po pravljičnih značilnosti, zato sem učence prvega in drugega razreda kombiniranega oddelka podružnične šole vprašala, katere pravljične prvine že poznajo. Ob plakatu, na katerem so bile zapisane pravljične značilnosti, smo ugotovili, da nekatere prvine že poznajo, nekatere pa še ne. V en glas pa so mi povedali, da se pravljice začnejo z nekoč in končajo: In srečno sta živela do konca svojih dni. Navajali so tudi nekatere znane pravljične osebe: Sneguljčica, Pepelka … Poznali so pravljično število tri in sedem. Pravljične značilnosti smo poiskali v clip_image002znanih ljudskih pravljicah, ki smo jih pri pouku že obravnavali. Učenci so tako ugotavljali razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom, ki je značilen za pravljico. Ker je bil naš cilj samostojno ustvariti pravljico, sem jih postopno vodila od zamisli do realizacije z upoštevanjem le teh.

Slika 1. Pravljične prvine

Postopek ustvarjanja pravljice kraljična in zmaj

Ker se učenci razlikujejo po učnih stilih (vizualni, slišni, kinestetični), smo se dogovorili za različne učne strategije oz. zaporedje vseh aktivnosti, ki bodo potekale od začetka do končnega cilja. Izhodišče vsebine pravljice so bile prstne lutke in plastične živali, ki so jih izbrali po lastni presoji in so nam bile na voljo v razredu. Majhne lutke so poimenovali ter določili glavne in stranske književne osebe. Vloge so prstnim lutkam določili sami, jim clip_image004dodali osebnostne lastnosti in ob tem razvijali zmožnost predstavljanja in vživljanja v književne junake. Z lutko so se »poistovetili« ter si sproti izmišljali besedilo. Pri upovedovanju sem jih opozorila, da morajo ločiti čas dogajanja, saj se pravljica dogaja v preteklosti – nekoč.

Slika 2. Naprstne lutke

Pri likovni umetnosti so narisali sceno, ki je temeljila na dvoplastnosti dogajanja: grad – gozd. Narisali so tudi notranjost gradu in posamezne prizore, kjer se je pravljica dogajala. Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa so povezali s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta in drugih umetnostnih del.

clip_image006 clip_image008
Slika 3, 4: Izdelovanje scene

clip_image010Pri ustvarjanju so si nesebično pomagali. Učenci so vadili igro vlog v šoli in v podaljšanem bivanju. Za delo so imeli dovolj časa. Bili so visoko motivirani in usmerjeni v učenje. Pravljico so ustvarjali z minimalno učiteljevo pomočjo.

Slika 5. Animiranje naprstne lutke

Snemanje pravljice

Pred snemanjem so pripravili prostor in po potrebi menjali scene. Učenci so v dogajalni prostor vstopali posebej z lutkami, ki so si jih sami izbrali. Lutke so doživeto oživeli z glasom in spontano animacijo. Dramatiziranje zgodbe je zahtevalo svojevrstno disciplino, saj je potek dramatizacije določalo zaporedje osnovnega dogajanja v igri. Učenci so sami improvizirali v besedi in gibu, sledili so le osnovni ideji zgodbe. Pravljico smo posneli s fotoaparatom po zaključenih celotah. V računalniškem programu Movia maker smo posamezne dele združili v celoto in dodali glasbeno spremljavo s prosto dostopnega portala, ki je popestrila dogajanje v amaterskem filmu ter poudarila pravljično napetost. Filmu, ki so ga poimenovali Kraljična in zmaj, smo dodali najavno in odjavno špico. Spremno besedilo je bilo podpisano, ali pa ga je pripovedovala drugošolka. Včasih smo morali določen prizor clip_image012večkrat posneti, saj se je zataknilo pri govoru, ali pa so se spomnili še kakšne zanimivosti in so jo hoteli vključiti v prizor. Prvošolci in drugošolci so se pri delu spodbujali. Ob ustvarjanju pravljice so pridobili pester mozaik znanja in veliko izkušenj rokovanja z lutkami.

Slika 5. Prizor iz amaterskega filma Kraljična in zmaj

Zaključek

Vsak učenec je imel možnost, da se pri ustvarjanju pravljice čim bolj izkaže s svojimi predlogi in pobudami. Med učnim procesom sem spremljala njihovo delo z namenom, da bomo tekom učenja izboljševali njihovo znanje. Učenci so se na organizacijskem, govornem in likovnem področju zelo izkazali. Nasvete, spodbude in namige so uporabili za izboljševanje procesa učenja, saj smo bili osredotočeni na proces in napredek učenja, šele nazadnje na končni videz pravljice. Učenci so bili pri delu zelo motivirani, navdušeni nad lutkami in odlično opravili zastavljeno nalogo. Pri učenju so se zabavali. Amaterski filmček smo predstavili tretje in četrtošolcem ter otrokom iz vrtca. Nad njim pa so bili navdušeni tudi starši mladih ustvarjalcev.

Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , ,

Spodbujanje tehnične ustrvarjalnosti v prvem triletju

Načrtujemo in sestavljamo 

 anamarija_cvek

Anamarija Cvek

Povzetek

Z uvedbo tehniških dni naš izobraževalni sistem nakazuje, da je področje tehniške ustvarjalnosti pomembno in ga ne smemo zanemarjati. Po drugi strani pa so z uvedbo devetletnega šolanja predmeti, pri katerih bi tovrstno ustvarjalnost lahko razvijali, precej okrnjeni.

Na naši šoli se pogosto govori o nadarjenih učencih, a skoraj nikoli ni slišati, da je nekdo nadarjen na tehniškem področju. To lahko pomeni:

  • da je tehniška ustvarjalnost pri pouku premalo prisotna,
  • da smo učitelji za takšno ustvarjanje premalo dojemljivi,
  • da so sposobnosti učencev na tem področju res slabše razvite.

Ker poučujem v prvem triletju, lahko govorim le za razmere na razredni stopnji. Učitelj ima veliko mero avtonomije pri svojem delu. V kolikor se učitelju zdi razvijanje tehniške ustvarjalnosti pomembno, bo v poučevanje lahko vpletel več dejavnosti povezanih s tem področjem; na drugi strani pa lahko nekdo skoraj popolnoma zanemari omenjene dejavnosti. Običajno vpletanje tehniške ustvarjalnosti v pouk tudi od učitelja terja več dela in morda se takšnemu poučevanju tudi zato nekateri raje izognejo.

Moje razmišljanje je takšno, da v sodobnem času dajemo velik poudarek teoretičnemu in računalniškemu znanju. Vsi učenci morajo biti »računalniško pismeni«. S tem se popolnoma strinjam, vendar se zavedam, da je v resničnem življenju marsikaj še vedno treba »narediti z rokami«. Zato menim, da morata iti teoretično znanje in ročne spretnosti nekako v korak druga z drugo. Zanemarjanje ene ali druge dejavnosti torej ne more pripeljati do želenega uspeha.

Uvod

Rada se lotim dejavnosti, ki pri otrocih spodbujajo ročne spretnosti. Posebno veselje doživljam, ko opazujem otroke, ki opravljajo dela, ki so danes precej nenavadna. Niti predstavljati si ne moremo kako uživajo fantje, ki uporabljajo preprost ročni sveder, s katerim vrtajo luknjice v divji kostanj, nato pa s pomočjo šivanke nizajo kostanje na vrvico. Pomagati deklicam, da s kvačko ustvarjajo dolgo verigo preprostih pentelj je zahtevno delo, a nagrajeno z neizmerno hvaležnostjo in zadovoljstvom. Opazovati otroke, ki so ponosni na deščico, ki so jo sami zbrusili do gladkega, nanjo pa pritrdili paličico na kateri je pritrjen kos trikotnega blaga in ob zaključku dela predstavlja čolniček, te napolni z neprimerljivim občutkom.

Vsega naštetega sem se v soji dolgoletni praksi že lotila. Učenci so bili za takšna dela vedno visoko motivirani, pogosto so celo spraševali kdaj se bomo spet lotili česa podobnega.

imageimageimageimage
Slike 1 – 4: Spodbujanje ročnih spretnosti pri učencih

Včasih pa se z učenci lotimo tudi dela, ki jim je precej bližje. Tako smo se v drugem razredu lotili sestavljanja kock. Pa to ni bilo navadno sestavljanje. Učenci so bili postavljeni pred problemsko nalogo. Kakšna je bila naloga, kako je delo potekalo in kakšni so bili rezultati, bi vam rada predstavila v tem prispevku.

Potek dela

Kot zaključek učnega sklopa, pri katerem smo obravnavali promet, sem želela učencem delo nekoliko popestriti, jim ponuditi nekaj igre, ki jo v drugem razredu zelo pogrešajo in zanjo izkoristijo vsak prosti trenutek. Nad idejo, da se bomo s kockami igrali kar pri pouku, so bili navdušeni. Ker pa pouka ni brez resnega dela, so se najprej morali lotiti resnih nalog.

Seznanila sem jih, da bo delo potekalo v skupini. Cela skupina bo morala narediti le en izdelek.

Cilji:

  • učenci narišejo načrt izdelka
  • izdelajo vozilo, pri tem upoštevajo načrt
  • primerjajo načrt z izdelkom in vrednotijo izdelek
  • navajajo se na sodelovanje v skupini
  • upoštevajo nove zamisli pri doseganju cilja
  • ob igri pridobivajo nova znanja

Najprej smo oblikovali skupine. Pri tem sem pazila, da so bile skupine mešane glede na spol. Mislila sem namreč, da se dečki nekako pogosteje igrajo s kockami in so zato morda pri sestavljanju spretnejši. Na koncu se je izkazalo, da sem se pri tem predvidevanju nekoliko zmotila.

Naloga

Glede na zastavljene cilje. Je bila naloga sestavljena iz štirih delov:

  1. risanje načrta
  2. priprava materiala za izdelavo
  3. sestavljanje izdelka
  4. predstavitev izdelka in vrednotenje

Izdelava načrta

Vsaka skupina je morala na list papirja narisati svoje vozilo, ki naj bi ga kasneje sestavili iz kock. Pravzaprav sem od učencev zahtevala izdelavo načrta.

Navadno se v skupini najde učenec, ki prevzame vlogo vodje. Ni pa rečeno, da se učenec, ki želi biti vodja na vse stvari enako dobro razume. Čeprav sem učencem prigovarjala, naj se pred risanjem posvetujejo kako se riše načrt, se je izkazalo, da so ideje »močnejšega« učenca običajno prevladale. Pri dogovarjanju se je pokazalo, da nekateri učenci s težavo v svoje delo vklapljajo ideje drugih. Posameznikom se zdi dobro le, kar predlagajo sami. Opaziti je bilo, da so šele na začetku poti skupinskega ali »timskega dela«, kot ga v novejših časih radi poimenujemo. Čeprav sem to opazila, nisem želela preveč posegati v delo skupin. Na pravo pot sem jih želela usmeriti z opozarjanjem na pogovor in razmišljanje o idejah, ki jih poda sošolec. Člani skupine naj bi se skupaj odločili ali je ideja dobra ali pa jo je potrebno zavreči. Želela sem, da učenci kar se da samostojno pridejo do cilja naloge, kako dobro so jo opravili, pa bi se izkazalo kasneje.

Opozorila sem jih, da mora biti načrt natančno narisan, da ga med delom ne bo več mogoče dopolnjevati ali popravljati.

imageimage
Sliki 5 in 6: Risanje načrta

imageimageimageimage
Slike 7 – 10: Načrt

Priprava kock

Ko so vse skupine narisale načrt, je bilo potrebno izbrati kocke, iz katerih bo izdelek narejen. Tudi na tem področju je bilo treba uskladiti želje in potrebe. Nekaterim učencem se je poleg oblike in velikosti kock zdela pomembna tudi barva. Pri iskanju ustreznih kock so sodelovali vsi člani skupine. Mislim, da so bili prav v tem delu naloge najbolj enotni. Brez težav so se dogovorili kakšne kocke bodo izbrali in koliko jih rabijo.

Izvedba naloge

Na vrsti je bil za večino skupin najtežji del. Pri izdelavi končnega izdelka naj bi učenci upoštevali načrt. V tem delu naloge so v ospredje ponovno stopili posamezniki. Ponovno sem morala pogosto opozoriti na sodelovanje, pogovor in upoštevanje mnenja drugih učencev. Že med delom sem opazila, da posameznim skupinam morda ne bo uspelo narediti izdelka skladnega z načrtom. Tem skupinam sem dodatno svetovala, naj dobro pogledajo načrt in mu poskušajo slediti.

Med delom so se učenci veliko dogovarjali. Dodatno so izbirali potrebne kocke. Tudi dekleta so v skupini poskušala aktivno sodelovati in priznam, da je bilo njihovo razmišljanje povsem enakovredno razmišljanju dečkov. Žal pa so spet vodilno vlogo prevzeli posamezniki in celo skupino peljali v smeri svojih lastnih želja. Opazila sem, da je osebnostna moč posameznika pogosto prevladala nad kakovostjo in ustreznostjo idej ostalih učencev.

imageimageimageimage
Slike 11 – 14: Izdelava izdelka po načrtu

Predstavitev izdelka

Skupine so na svoje mize postavile načrt in izdelek. Najprej sem učencem naročila naj se sprehodijo po učilnici in si ogledajo izdelke svojih sošolcev. Spodbujala sem jih, naj si natančno ogledajo načrte in izdelke in razmislijo, če izdelki ustrezajo narisanim načrtom.

Po preteku časa namenjenega samostojnemu ogledu, smo si izdelke ogledali še skupaj. Sprehodili smo se od skupine do skupine. Vsaka skupina je predstavila svoj načrt in svoj izdelek. Povedali so, kaj jim je povzročalo največ težav, kako so težave reševali, kako so se pri delu v skupini počutili …

imageimageimageimage
Slike: 15 – 18: Predstavitev izdelkov

Ugotovitve

S čim ste imeli največ težav?

  • Težko je narisati načrt. (Matevž)
  • Nismo imeli dovolj primernih kock. (Sara)
  • Sošolec ni upošteval idej drugih v skupini. (Rok)
  • Nismo imeli dovolj barvnih kock. (Meta)

Kako ste težave reševali?

  • Ko nam je zmanjkalo kock, smo si jih sposodili pri drugi skupini. (Sara)
  • Naredili smo izdelek, ki je drugačen kot zahteva načrt. (Janez)
  • Sošolec zna bolje sestavljati kocke kot jaz. Pomagam mu poiskati prave kocke. (Robi)

Kako si se pri delu v skupini počutil?

  • Dobro znam sestavljati kocke, sošolcem sem veliko pomagal, počutil sem se odlično. (Gaber)
  • Doma ne sestavljam kock, raje se igram drugačne igre, pomagala sem kar sem mogla, bilo mi je všeč. (Kaja)
  • Rad sestavljam kocke, a danes je moralo biti vse tako kot je rekel sošolec. To mi ni bilo všeč. (Tim)
  • S sošolko sva sestavili nekaj drugega. Nisva sestavljali po načrtu, pa sva se vseeno zabavali. (Eva)
  • Doma bom poskusil narisati načrt in po načrtu sestaviti letalo. Rad se igram s kockami. (Filip)

Zaključne ugotovitve

Že pri samem delu sem ugotavljala, da se učenci šele navajajo na skupinsko delo. Posamezniki so kljub opozorilom preveč stopali v ospredje. Z vajo – pogostejšim skupinskim delom – bodo učenci spoznali, da vsak član skupine lahko prispeva nekaj, kar bo skupini koristilo.

Vsi smo opazili, da nekateri učenci, ki pri pouku ne sodelujejo veliko, zelo dobro sestavljajo kocke ter rišejo in »berejo« načrte. Te učence sem še posebej pohvalila. Učencem sem povedala, da je pomembno, da odkrijemo področje na katerem je nekdo uspešnejši od drugih. Naše ugotovitve so pripeljale do zaključka, da bomo najbolj uspešni takrat, ko bomo znali poslušati ljudi okoli sebe in upoštevati njihove ideje. Ko bomo znali drugim prisluhniti, z njimi sodelovati, lahko pričakujemo najboljše rezultate.

Dve skupini sta me pozitivno presenetili. Njuna načrta sta se bistveno razlikovala od drugih načrtov. Ena skupina je na načrt zapisovala imena delov, druga pa število delov potrebnih za izdelavo izdelka. Vse to je nakazovalo, da se člani teh dveh skupin niso prvič srečali z načrtovanjem. Svoje predznanje pa sta s pridom uporabili pri izvedbi naloge.

Seveda pa sem opazila tudi to, da nekatere skupine načrta niso upoštevale (delno ali v celoti). S člani skupin smo se tudi o tem pogovarjali, svoja odstopanja so morali pojasniti. Eni od skupin se je med delom porodila ideja, da imajo dovolj kock in svoj izdelek lahko nekoliko »povečajo« glede na načrt. Druga skupina pa je v zagovor svojega dejanja povedala le to, da so se premislili in namesto čolna naredili helikopter.

Zaključek

Naloga, ki smo se jo lotili je bila za drugošolce kar zahtevna. Mnogi so se prvič srečali z načrtovanjem, za nekatere kocke ne predstavljajo najljubše igrače, največji izziv pa je bilo skupinsko delo. Tistim učencem, katerim kocke niso prva igrača, ne bo treba biti dolgčas, saj si bodo za igro lahko izbrali druge igrače. Tisti, ki se s kockami radi igrajo, se po vsej verjetnosti z njimi igrajo tudi doma. Tako se nam ni treba delati skrbi s čim se bo otrok igral in ob igri razvijal svoje sposobnosti.

Pomembneje se mi zdi to, da bolj intenzivno pričnemo otroke usmerjati k sodelovanju. Dandanes je veliko otrok edincev ali pa imajo doma veliko igrač in se lahko vsak otrok igra po svoje – niso prisiljeni v delitev in sodelovanje. Znanja pridobljena pri skupinski igri in delu jim bodo lahko koristila pri nadaljnjem šolanju, pa tudi v obdobju odraslosti. Nenazadnje je tudi v službi potrebno obvladati vrline samostojnega in timskega dela.

Poudarila sem še, da je pred izdelavo načrta potreben temeljit premislek. Ko enkrat načrt naredimo, ga moramo tudi upoštevati. Manjša odstopanja naj bi načrt sicer dovoljeval, nikakor pa ne sme biti izdelek povsem drugačen od načrta.

Z izvedbo te naloge smo pridobili veliko novih znanj in spoznanj. Ne le učenci, tudi jaz. V svoj pouk bom odslej pogosteje vključevala skupinsko obliko dela.

Fotografije: osebni arhiv

Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , ,

Grafičko 3D modeliranje pomoću alata Blender i SketchUp

zoran_hercigonja

Zoran Hercigonja

Sažetak

Informatička pismenost ne podrazumijeva samo uspješno korištenje aplikacija za obradu teksta ili slike kreativno nizanje programskog koda, već i pismenosti na području grafičkog modeliranja. Razvoj estetskih vrijednosti te poticanje razvoj kulture stvaranja je isto tako dio informatičkog opismenjivanja. Upravo stvaralačke i dizajnerske vještine učenici će steći kroz razvoj kutlure stvaranja. Stoga je ovim radom dati prikaz upotrebe dva besplatna alata za grafičko modeliranje odnosno za izradu 3D modela. Učenici su sa svojim vlastitim iskustvima i radom u aplikacijama Blender 2.74 te SketchUp 2016 pokazali preciznost i stvaralačko dizajnerske vještine. Također grafičkim modeliranjem, učenici usvajaju koncept apstraktnog razmišljanja koji je potreban za savladavanje problematike rada i stvaralaštva u 3D modeliranju i računalnoj grafici.

Uvod

Računalna znanost često biva shvaćena kao čisto programski orijentirana znanost to jest znanost orijentirana na isključivo pisanje programskog koda. Programiranje je doista ključno za informatičku znanost jer se pomoću njega stvara niz korisnih aplikativnih softvera za svakodnevnu i širu upotrebu. Brojne aplikacije, rezultat su promišljenih i osmišljenih algoritama napisanih u nekom od poznatih programskih jezika. No računalo se ne koristi samo za pisanje programskog koda ili za računanje. Jedna od vrlo zahtjevnih uloga računala je i crtanje pomoću računala odnosno grafičko modeliranje. Stvaranje gotovih modela koji se primjenjuju u različitim simulacijama i animacijama, spada među najzahtjevnije oblike bavljenja računalnom grafikom. Posebno teško je postići visoko realne reprezentacije objekata zbog velikog broja faktora koji utječu na izgled završnog modela. Crtanje pomoću računala (grafičko modeliranje) omogućava da se kreirani 3D modeli dijelova i sklopova, u skladu s pravilima tehničkog crtanja prevedu u 2D projekcije.[1] Takvi modeli se najčešće koriste u industrijama u svrhu provođenja određenih simulacija i testiranja nekog procesa ponajviše zbog racionalne upotrebe materijala. To znači da se na vjerodostojnom grafičkom modelu mogu testirati uvjeti iz okoline i na taj način uštedjeti resursi. Dakle modeliranje predstavlja proces kreiranja površina s trodimenzionalnim svojstvima unutar računala, radi kasnijeg renderiranja u sliku ili niz slika.[2] Kod 3D modeliranja je bitno da se stvori model vjerodostojan stvarnom objektu iz okoline. Modeliranje spada među najzahtjevnije oblike bavljenja računalnom grafikom i vizualizacijom, posebno radi toga što je teško postići realne prikaze objekata, zbog velikog broja parametara koji utjeću na izgled završnog modela ili renderera.[2] Za ostvarenje grafičkog modeliranja, postoji mnoštvo alata poput Autodesk ImageModeler-a i Photo Scene editor-a. Naravno to su profesionalni komercijalni alati. Kod upotrebe alata u eduakcijske svrhe, naglasak je da su alati besplatni. U tu svrhu u radu su korišteni besplatne inačice alata Blender 2.74 i SketchUp 2016. Grafičko modeliranje je vrlo zahtjevno računalno umijeće baš poput programiranja. Programiranje samo za sebe podrazumijeva određeni specifični način razmišljanja i izražavanja vlastitih ideja. Grafičko modeliranje ili izrada 3D modela je isto tako jedan važan vid izražavanja stvaralačkih ideja i razmišljanja. Osim toga učenik time stječe osjećaj za estetiku čime se usvjajaju vrijednosti estetskog odgoja, zatim razvoj kulture stvaranja. Grafičko modeliranje ima u računalnoj znanosti važan udio digitalne pismenosti kao i programiranje. U radu su prikazani rezultati korištenja dva besplatna alata za grafičko modeliranje ili 3D modeliranje.

Alati za 3D modeliranje

U svrhu izrade 3D modela, odabrana su dva alata za grafičko modeliranje 3D modela. To su besplatni alati Blender 2.74 i SketchUp 2016. Iako je jedan od kriterija za odabir alata bio taj da je alat besplatan, veći naglasak je stavljen na izradi kvalitetnog 3D modela te jednostavno rukovanje alatom. To su bili kriteriji odabira alata. Konzultirajući preporuke i ocjene korisnika pojedinih besplatnih alata za 3D modeliranje, odabrani su Blender 2.74 i SketchUp 2016. Vjerodostojni opisi iskustava korisnika u radu s ovim alatima opisanim na internetu bili su razlog zašto su baš odabrana ova dva alata. Naravno osim spoemnutih alata za 3D modeliranje postoje i drugi bespaltni alati poput Softimage|XSI Mod Tool i K-3D. No opisi njihovih svojstava nisu odgovarali kriterijima jednostanog rukovanja i izrade kvalitetnog 3D modela.

Blender 2.74

Blender je open source paket koji se pretežito koristi za izradu animiranih filmova, vizualnih efekata, 3D modeliranje, izradu 3D modela za printanje na 3D printerima, te u industriji koja se bavi izradom računalnih igrica [3]. Nudi široki spektar alata, uključujući modeliranje, renderiranje, animacije, video uređivanje, VFX compositing, mnoge vrste simulacije i igre stvaranja [4]. Moguće ga je preuzeti ovdje bez prethodnih registracija ili prijava. Blender 2.74 alata za 3D modeliranje predstavlja desktop inačicu alata. To znači da prije rada s njime, potrebno je instalirati ga na vlastito računalo, a tek nakon instalacije pokrenuti. Sam proces instalacije je vrlo kratak i traje nekoliko minuta. Vrlo zapanjujuća činjenica je da Blender 2.74 ima svega 115 MB kada se instalira. Jako mali program, no moćniji od nekih koji su i 10-20 puta veći od njega. Blender podržava više platofrmi to jest operacijskih sustava. Moguće ga je instalirati na na Linux, Mac OS X, MS Windowse i FreeBSD (na 32 i 64 bitne verzije).

clip_image002Slika 1. Blender 2.74. glavno sučelje

clip_image004Blender dolazi s internim sustavom za renderiranje, mogućnošću osjenčavanja objekata, dodavanja sjena i ambijenta kako bi se dobio što bolji dojam. Osim alata za modeliranje, Blender donosi i alate za animiranje, simuliranje dinamičkih događaja, alate za izradu efekata. Moguće ga je koristiti i u kombinaciji s programskim jezikom Python za pisanje skripti, logike za igrice, skripte za importanje/eksportanje datoteka, konverziju iz jednog formata u drugi.

Slika 2. Kartica Create s geometrijskim tijelima

Glavno sučelje prikazano na slici 1 sastoji se od tri ključne komponente. Prva komponenata se nalazi s lijeve strane u stupcu s karticama Tool, Create, Relations, Animation, Physics. Te kartice služe prvenstveno za manipulaciju 3D objektima poput dodavanja veza, stvaranje animiranih pokreta, dodavanje novih 3D objekata ili dodavanej sjena i svjetline. Na slici 2 je primjerice prikazana jedna kartica Create s gotovim geometrijskim tijelima. Važno je za napomenuti da Blender 2.74 ima deset gotovih geometrijskih tijela nad kojima je moguće vršiti oblikovanja i manipulacije.

clip_image006
Slika 3. Alatna traka za oblikovanje 3D modela

Drugi bitan dio ove aplikacije je alatna traka za oblikovanje ili editiranje. Na njoj se nalaze opcije prikaza pojedinog objekta. Moguće je odrediti kuteve nagiba pojedinog objekta, stvoriti prikaz sa strukturom, prikaz s odabranim materijalom, odrediti pogled kroz objekt s takozvanim X-ray zrakama. Alatna traka pruža i mogućnost oblikovanja objekta preko clip_image008takozvane mreže. Cijeli objekt se prekrije mrežom. Ta mreža objekt raspodijeli na niz malih kvadratića koje je moguće samostalno oblikovati i mijenajti u skladu s potrebama. Alatna traka pruža i mogućnost slobodne transformacije ili transformacije pomoću upisivanja parametara.Tako upisivanejm preciznih parametara, korisnik može odrediti radijus kruga, visinu pojedinog brida kocke ili piramide. Na traci se nalaze i alati za precizno produljivanje ili sužavanje objekta po tri osi koordinatnog sustava (x, y, z).

Slika 4. Povijest svih aktivnosti i objekata

Treći i najvažniji dio ovog alata podrazumijeva popis svih događaja to jest aktivnosti i korištenih objekata. Dakle sve aktivnosti i svi korišteni elementi i objekti su prikazani na jednom popisu kojeg možemo nazvati povijest događaja. Na tom popisu možemo preimenovati pojedini objekt, izbrisati određeni događaj ili jednostavno prnaći odreeni objekt ukoliko dođe do konfuzije na radnoj površini.

SketchUp 2016

SketchUp 2016 je besplatna inačica alata za 3D modeliranje a koristi se u arhitekturi, uređenju interijera, civilnom i mehaničkom inženjerstvu, filmovima, gaming industriji [5]. Kao i Blender 2.74 i SketchUp 2016 je desktop inačica koju je potrebno instalirati prije clip_image010konačnog pokretanja i korištenja. Podržava rad na vieš platformi poput Windows 7, Winows 8, Windows 10, Linux i Mac OS operativnim sustavima. Veličina datoteke prilikom preuzimanja iznosi 124,40 KB. Kao besplatna inačica prije preuzimanja zahtijeva registraciju, unos e-mail adrese te drugih osobnih podataka (vidi slika 5).

Slika 5. Obrazac registracije za preuzimanje SketchUp 2016

Nakon ispunjenja obrasca za registraciju potrebno je potvrditi pristiglu e-mail poruku od clip_image012administratora SketchUp stranice. Potvrdom te poruke, započinje proces preuzimanja aplikacije. Postupak instalacije nije zahtjevan i zahtijeva osrednje znanje za instalaciju i pripremu aplikacije za rad.

Slika 6. Radno sučelje SketchUp 2016 aplikacije

Sučelje ove apliakcije (slika 6) je vrlo jednsotavno i intuitivno za korištenje. Sastoji se od radne površine koja je zaznačena trima osima koordinatnog sustava (x, y, z) te alatne trake pri vrhu sučelja aplikacije.

clip_image014
Slika 7. Alatna traka SketchUp 2016 aplikacije

Alatna traka se sastoji od nekoliko glavnih skupina alata. U prvu skupinu pripadaju alati za kreiranje i crtanje. Tu se nalaze alati za crtanje geometrijskih likova poput poligona, kruga i pravokutnika, zatim alati za crtanje kuteva i polukrugova. Važno je nclip_image016aglasiti da SketchUp 2016 nema gotovih 3D objekata odnsno geometrijskih tijela poput Blender 2016 alata (vidi slika 8).

Slika 8. Grupa bazičnih geometrijskih likova

Bazični objekti kojima raspolaže su geometrijski likovi koje je moguće zatim oblikovati pomoću druge skupine alata. Druga skupina alata podrazumijeva alate za oblikovanje. U prvom redu to je alat za izvlačenje baze geometrijskog lika po z-osi koordinatnog sustava. Uz njega nalazi se alat za određivanje debljine unutarnjeg zida nego objekta. U istoj grupi alata , anlazi se i oblikovanje naziva Scale koje omogućava ukošavanje čitavih objekata ili pojedinih zidova isith objekata. Treća grupa alata su alati za izmjere, indeksirano označavanje, bojanje i prostornu manipulaciju objektima i radnom površinom. Uz alate treba spomenuti i precizan unos koordinata pojedinog objekta unosom vrijendosti u x,y,z os koordinatnog sustava.

Provedeno testiranje i rezultati

Metode i materijali

Cilj provođenja ovog istraživanja je bio razvoj preciznosti i vještina stvaranja vjerodostojnog modela koji odgovara stvarnom objektu. Uz to cilj je isto tako bio poticanje razvoja kulture stvaranja i utvrđivanje digitalne pismenosti na području grafičkog modeliranja. Učenici vrlo često potcjenjuju proces 3D modeliranja i ne razumiju da je za stvaranje vjerodostojnog modela potrebna vrlo visoka preciznost i puno apstraktnog razmišljanja koje njima nedostaje. Istraživanje je provedeno u sklopu izbornih sati nastave informatike nad grupom učenika 1, 2, 3 i 4 razreda. Radilo se o mješovitom razredu na izbornoj nastavi infrormatike. U radu je sudjelovalo ukupno dvadeset (20) učenika podijeljenih u dvije grupe od po deset (10) učenika. Grupe su se sastojale od učenika s osrednjim znanjem modeliranja. Zapravo znanje učenika je bilo više usmjereno znanju rada u Photoshop, Gimp i Paint apliakcijama. Svaka grupa je radila u jednom alatu. No unutar manje grupe od 10 učenika, učenici su radili u parovima. Za provedbu cjelokupnog rada, bilo je potrebno šest (6) školskih sati od čega je dva sata otpalo na upoznavanje i učenje osnovnih funkcionalnost rada s aplikacijama Blender 2.74 i SketchUp 2016. Četiri sata (4) je utrošeno na izradu rješenja zadatka. Zadatak je bio jednak za sve učenike. Svi učenici su trebali u jednom od dva alata izraditi 3D model šalice za kavu držeći se precizno zadanih mjera. Mjere su bile slijedeće: Dno šalice promjera = 0.8 centimetara, visina tijela šalice = 3,5 centimetara, izbočenost tijela šalice radijusa 1.05 centimetara i otvor šalice 0.9 centimetara. Šalica mora imati ručku saviejnu u obliku slova C debljine 0.2 centimetra.

Rezultati

Učenici su vrlo uspješno obavili zadatak u trajanju od 4 školska sata. Predviđena 4 školska sata su bila dovoljn za izradu ovog modela. Modeli šalice su kreirani prema točno određenim kriterijima i mjerama. Učenici u obje grupe, pokazali su iznimnu razinu strpljenja i preciznosti kod izrade 3D modela. Intervencije nastavnika prilikom izrade zadatka su bile minimalne, a ticale su se prvenstveno tehničkih pitanja oko pokretanja aplikacije i spremanja datoteka. Učenici su bili vrlo motivirani i kreativni u radu s ovim apliakacijama što pokazuje da je nekolicina koja je završila model šalice željela samoinicijativno krenuti kreirati nove modele poput tanjurića i žlice, ali to nije bilo obuhvaćeno u predviđenom vremenu. Tu bi se sa suigurnošću moglo reći da su počeli razvijati kulturu stvaranja i usvajati estetske vrijednosti.

clip_image018
Slika 9. Model šalice izrađen u Blender 2.74

Učenici koji su radili u Blender 2.74 aplikaciji, bili su vrlo snalažljivi i promišljeni. Naime radili su na način da su uzeli gotovo geometrijsko tijelo (valjak) i potom ga oblikovali putem zadanih mjera. Učenici koji su radili u Blenderu izjavili su da je bilo iznimno lako oblikovati šalicu zbog opcije prekrivanja objekta mrežom. Objekt prekriven mrežom, bio je podijeljen u splet čvorova što je omogućilo izglađivanje rubova i precizno oblikovanje modela.

clip_image020Slika 10. Model šalice izrađen u SketchUp 2016

Učenici koji su radili u SketchUp 2016 aplikaciji, suočili su se s problemom oblikovanja pojedinih dijelova šalice. Morali su raditi dio po dio šalice i na kraju ga spojiti u cjelinu. Učenici su u SketchUp 2016 gradili model od dna prema vrhu. Svaki dio koji su izvukli iz bazične strukture, morali su oblikovati preciznim određivanjem mjera. To je bilo malo otežavajuća okolnost u odnosu na način rada u Blender 2.74 aplikaciji. Izuzev poteškoća obje grupe učenika su stvorile vjerodostojni model šalice za kavu. Pri određivanju kvalitete pojedine aplilkacije, učenici su se složili da je Blender 2.74 aplikacija kvalitetnija zbog mnoštva mogućnosti kojima ne raspolaže SketchUp2016.

Zaključak

Izrada 3D modela u aplikacijama Blender 2.74 i SketchUp 2016 pokazala je zadovoljavajuće rezultate. Postignuta je zadovoljavajuća razina motiviranosti učenika za rad i kulturu stvaranja. To se najbolje vidi kod učenika koji su nakon izrade modela šalice samoincijativno htjeli krenuti na izradu 3D modela tanjurića i žlice. Učenci su vrlo precizno izradili modele držeći se svih propisanih mjera određenih zadatkom. Osim što su proširili znanja iz 3D modeliranja, učenici su usvojili i vrline strpljivosti i preciznosti. Osim toga stvorili su i specifičan ančin apstraktnog razmišljanja što je vidljivo kod učen ika koji su radili u apliakciji SketchUp2016 gdje su vrlo snalažljivo šalicu izgrađivali dio po dio koji su morali vrlo precizno nadograditi na prethodni dio i spojiti u cjelinu a da se pritom ne vide spojevi ni utori. Učenici su osim stečenih vještina 3D modeliranja i proširili svoja znanja iz područja dizajna.Što se tiče samih aplikacija, pokazale su se izrazito korisnim i kvalitetnim, a Blender 2.74 apliakcija je bila ocjenjena kao vrlo kvalitetna apliakcija za 3D modeliranje zbog mnoštva mogućnosti koje nisu podržane u SketchUp 2016 apliakciji. U svrhu popularizacije 3D modeliranja, bilo bi potrebno kreirati online apliakcije za 3D modeliranje kojima bi se moglo pristupiti bez pirpreme i instalacije na određenu platformu.

Popis literature

  1. Nurdin Č., 3D modeliranje zaštitne navlake, dekorativnog poklopca, držača ručice i ručice automobilskog mjenjača [pristupano 26.07.2016.]
  2. Baričević S., Žižić I. 3D modeliranje i generiranje oblaka točaka pomoću Autodesk ImageModeler-a i Photo Scene editor-a [pristupano 26.07.2016.]
  3. PC CHIP-stranica s najpopularnijim bespaltnim softverima za 3D modeliranje [pristupano 26.07.2016.]
  4. Službena stranica Blender 2.74 alata [pristupano 26.07.2016.]
  5. Službena stranica SketchUp 2016 [pristupano 26.07.2016.]
Objavljeno u Alat | Označeno sa , , , , , ,