Prepuni Pogled novih ideja

Broj 102, travanj 2018.
ISSN 1848-2171

U zadnjih nekoliko mjeseci primili smo velik broj članaka, što znači da bez obzira što je kraj školske godine blizu, vi „punom paru“ radite na projektima, provodite različite aktivnosti van i unutar učionice, smišljate kako bolje motivirati učenike s ciljem da budete što bolji u obrazovanju.

Pogled_iconAndreja Poklukar piše kako su učenici 3. do 5. razreda sudjelovali u dramskom krugu koji kod djece razvija glumačke sposobnosti, maštu, samopoštovanje i vještinu javnog nastupa. Više…

clip_image001Učenjem pokretom u matematici i likovnoj umjetnosti uvela je Franja Simčić u svoju nastavu kako bi učenici lakše pamtili materijale, bili bolje motivirani za rad, razvijali kreativnost, znatiželju, inovativnost i samopouzdanje što je važni čimbenik za kvalitetan život. Više…

Pogled_iconU svom članku Alenka Trifković želi sažeti i predstaviti pravnu osnovu i druge dokumente koji se zahtijevaju u radu s romskim učenicima u slovenskim osnovnim školama. Također, predstaviti će vam nove oblike rada i podatke o razini sudjelovanja i postignuća učenika Roma. Više…

Pogled_iconFlorjana Borštnik Rajer je opisala iskustvo korištenja kodeksa etičkog ponašanja koji pomaže svim zaposlenicima s etičkim dilemama, dok daje smjernice o tome kako donositi ispravne odluke i izbjegavati neetičko ponašanje u pojedinim skupinama. Više…

Pogled_iconUčenici 2. razreda sa svojom učiteljicom Evom Kranjčec proveli su projekt pod nazivom Što je biljci potrebno za rast? kako bi usvojili znanje o okolišu i dokazali da biljka za rast zahtjeva zrak, vodu s mineralima i svjetlost. Više…

Pogled_iconUčiteljice Nuša Žuber i Mateja Marčun u projektu Od projekta do ideje pokazale su kako se mogu povezati više predmeta i postići kritičko razmišljanje, kreativnost, inovativnost, timski rad i komunikacija. Više…

Pogled_iconIva Naranđa nas je izvijestila kako su učitelji i učenici II. Osnovne škole Čakovec i OŠ Vladimira Nazora Pribislavec pridružili obilježavanju Danu digitalnog učenja. Više…

Pogled_iconRazne studije su pokazale kako učenje kroz pokret omogućava veću aktivnost mozga što ima pozitivan utjecaj na memorijsku sposobnost i koncentraciju. Katja Hodnik u svojem članku je opisala kako je provela takav oblik nastave. Više…

Pogled_iconMagda Humar nas upoznaje sa svijetom igre koja je osnovni oblik obrazovanja i opuštanja, a važne su za oblikovanje identiteta, poboljšanje komunikacije sa sobom i učenje jedni od drugih. Više…

Pogled_iconPročitajte članak Mire Lazar koja nam daje dobar primjer mjerenja na konkretnim primjerima koje je provela sa svojim 4. razredom u sklopu predmeta Matematike. Više…

Pogled_iconPostoje različite metode koje potiču, motiviraju i aktivno uključuju učenike u sam proces učenja. Mojca Pacek nas je upoznala s nekoliko metoda koje se mogu koristiti u učenju stranih jezika, ali i u drugim školskim predmetima. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Solkan, Podružnica Trnovo, učenici u produženom boravku sudjelovali su u likovnom natječaju „Kreiraj svog junaka“. Kojeg su junaka izabrali, saznajte od Tine Skok Smiješak. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Križe svake godine s različitim aktivnostima označavaju Svjetski dan zdravlja. Koje je zanimljive i jednostavne aktivnosti provela Anamarija Cvek sa svojim prvašićima, pročitajte ovdje.  Više…

Pogled_iconKako nastavu informatike provesti izvan učionice i time obogatiti svoju nastavu. Milka Ivanlić je sudjelovala na online tečaju Technology Outdoors MOOC kako bi isprobala nešto novo i tako obogatila nastavu. Više…

Pogled_iconJesu li u osnovnoj školi postigli pozitivnu klimu u razredu, odnosno jesu li učenici u učionici opušteni i osjećaju kao kod kuće, jesu li se postigli ciljevi i zadatci koji su se postavili na početku školske godine, saznajte u zanimljivom članku Nine Žbona Kuštrin. Više…

Još nešto važno: po prvi put imamo članak i na njemačkom jeziku! Smiješak

Čitamo se i sljedeći mjesec!

Gordana Lohajner

Oglasi
Objavljeno u Riječ urednice | Označeno sa , , , , , , , ,

Ideja za izvedbo dramskega krožka

andreja_poklukar

Andreja Poklukar

Dramski krožek omogoča učencem, da razvijajo svoje igralske sposobnosti, domišljijo, samozavest in se urijo v veščinah javnega nastopanja. Učenci osvojijo osnovne spretnosti gledališke igre. Seveda pa od učitelja zahteva kompleksno pripravo na izvedbo igre. Zelo pomemben je izbor besedila. Pomembno je, kakšno vlogo si posameznik izbere, saj se mi zdi ključnega pomena, da se otrok zna vživeti v svojo vlogo, sicer izvedba ni zanimiva. Poleg tega je pomemben videz odra – scena, primerni kostumi in seveda tudi primeren izbor glasbe. Zelo dobrodošla pa je tudi popestritev igre s plesom in petjem.

Z učenci od 3. do 5. razreda, ki obiskujejo dramski krožek, sem v šolskem letu 2017/18 pripravila priredbo pravljice Pod medvedovim dežnikom. Pravljico je napisala pisateljica Svetlana Makarovič. Nekatere živali sem dodala prvotni zgodbi, saj je bilo učencev več kot vlog v pravljici.

Ker so je učencem zdela pravljica zanimiva, sem se odločila, da sama napišem nadaljevanje in ji dam naslov POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM MALO DRUGAČE. Začetni del zgodbe je torej prirejen po pravljici Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom in sicer do dela, kjer lisica sklene, da se bo maščevala živalim, ker ji niso hotele delati družbe in so raje odšle k prijatelju medvedu. Kako se lisica maščuje živalim? Kaj jim zagode?

Celotna pravljica je zapisana po vlogah.

Pod medvedovim dežnikom malo drugače

Medved: Za rojstni dan sem dobil velik rdeč dežnik. Ooooo, kako je velik in lep! Točno takega sem si želel! Komaj čakam, da bo začelo deževati.
Medved ob glasbi pleše z dežnikom. Po glasbi zagrmi in zaslišijo se dežne kaplje.
Medved (odpre svoj dežnik): Kako deževno sobotno popoldne! Juhuhu! Končno sem lahko razprl svoj nov dežnik! Zdaj pa grem po gozdu. Mogoče srečam koga, da mu pokažem svoj nov rdeč dežnik.
Ob glasbi pride na oder lisica.
Medved (prijazno): Dober dan, gospa!
Lisica ga samo strogo pogleda in gre mimo. Medved skomigne z rameni in gre dalje.
Ob glasbi pride najprej srnica in se trese od mraza.
Medved: Dober dan, srnica.
Srnica: Dober dan, medved.
Medved: Stopi no pod moj dežnik, srnica! Kjer je prostora za enega, ga bo tudi za dva.
Srnica: Prosila sem že lisico, da bi me vzela pod svoj dežnik, pa me ni hotela niti slišati!
Medved: No, že dobro! Kam pa si namenjena?
Srnica: Domov grem. Nisem vedela, da bo začelo deževati in nisem vzela dežnika.
Medved: Nič hudega, saj ga imam jaz. Pridi, pojdiva!
Naslednja pride zajklja.
Medved: Brž k nama pod dežnik, zajklja! Drugače se boš prehladila.
Zajklja: Hvala, medved, prav rada! Veš, prosila sem že lisico, da bi me vzela pod dežnik, pa me je samo grdo pogledala.
Medved: Kjer je prostora za dva, ga bo tudi za tri.
Zajklja: Lepo, hvala! Ravno moža sem peljala v bolnišnico.
Medved: Res? Kaj pa se mu je zgodilo?
Zajklja: Barval je najino hišico in padel z lestve. Poškodoval si je prednjo tačko.
Medved: Smola pa taka! Pridi, pojdimo!
Pride premražena veverica.
Medved: Kar k nam pod dežnik, veverica! Kjer je prostora za tri, ga bo tudi za štiri!
Veverica: Kako si ljubezniv, medved! Čisto drugačen kakor lisica! Ravno otročičke sem peljala v vrtec, pa me je ujel presneti dež. Smola, res!
Medved: Kaj smola! Saj si srečala nas!
Veverica: To pa res! Hvala vam! Pojdimo!
Pride žaba.
Medved: O, žaba, kar pridi k nam pod dežnik.
Žaba: Hvala, medved, vendar jaz obožujem vodo.
Medved: Saj res, čisto sem pozabil!
Žaba: Se zgodi. Vseeno hvala za povabilo. Z veseljem vas pa pospremim.
Medved: Le pridi, delaj nam družbo!
Pride mačka.
Mačka: Medved, vzemi me pod dežnik.
Medved: Seveda, z veseljem.
Mačka: Nisem pričakovala, da bo danes deževalo. Kar z jasnega se je usula tale ploha.
Medved: Nič hudega, saj si srečala nas.
Mačka: To je pa res! Srečala sem lisico, ki me je samo grdo pogledala in šla.
Medved: Pridi, pojdimo!
Pride miška.
Miška: Medved, medved, vzemi me pod dežnik! Lisica me je napodila!
Medved: Seveda, miška! Kjer je prostora za šest, ga bo tudi za sedem!
Miška: Ne razumem, zakaj je lisica tako nesramna. Pa tako lepo sem jo prosila!
Medved: Že dobro! Pridi, zaplešimo!
Živali skupaj zaplešejo in se po plesu zahvalijo medvedu ter se poslovijo.
Medved (Zapre dežnik.): Kako čudovit dežnik! Kako nam je prišel prav! (Odpravi se domov.)
Ob glasbi pride lisica.
Lisica: Danes je nedelja! (zeha) Oh, kako je dolgčas, kako mi je dolgčas! (zagleda srnico) O, srnica! Delaj mi družbo!
Srnica: Ne utegnem! K medvedu grem na obisk!
Lisica: Kaj? Kakšna nesramnost!
Za grmom sedi slepa volkulja z očali.
Pride zajklja.
Lisica: Delaj mi družbo!
Zajklja: Ne utegnem, grem obiskat prijatelja medveda.
Lisica: Že spet! (jo oponaša) Ne utegnem, grem obiskat prijatelja medveda.
Priskaklja veverica.
Lisica: Glej jo, veverico! Delaj mi družbo!
Veverica: Kje pa utegnem! Mudi se mi k medvedu!
Lisica (jo oponaša): Mudi se mi k medvedu! A res nihče nima časa zame? Sami nesramneži, neotesanci!
Pride žaba.
Lisica: O, pozdravljena, žaba. Se greš z mano skrivalnice?
Žaba: Kaj še! K prijatelju medvedu se mi mudi.
Lisica: Kaj res? Kaj pa jaz? (Žaba molče odide.)
Pride mačka.
Lisica: O, mačka! Bi se šli igrat?
Mačka: Nimam časa, pusti me, botra lisičica! Medved me že čaka.
Lisica: Nima časa, nesramnica!
Pride miška.
Lisica: Vsaj ti mi delaj družbo.
Miška (začudeno): Saj ste res vi, gospa lisica! Komaj sem vas prepoznala, ko imate tako dolg nos! Ampak zdajle nimam časa, veste, moram na obisk k prijatelju medvedu!

Lisica: A tako? Za tole predrznost in nesramnost mi boste pa plačali. Vsi, še posebej pa tisti medved, h kateremu gredo vsi! Z mano se pa noče nihče družiti! Vam že pokažem! Jutri zjutraj se odplazim do medveda in mu ššššc izmaknem tisti rdeč dežnik. Ja, ja, to bom storila! Bodo že videli, kdo je botra lisičica! (Odide z odra.)
Ob glasbi pride medved, razpre rdeč dežnik, se uleže pod dežnik in zaspi.
Ob glasbi se priplazi lisica in vzame dežnik.
Lisica: Tole pa ni bilo posebej težko! Haha, medvedek brez dežnika!
Volkulja (pride izza grma, pomaga si s palico): Kaj pa se tukaj dogaja?
Lisica: Nič, nič! (skriva dežnik) Kakšen lep sončen dan, kajne?
Volkulja: Ko bi ga vsaj videla!
Lisica: A ne vidiš?
Volkulja: Ne, čisto nič. Domov bi šla rada, pa ne vem kam.
Lisica: Jaz ti bom pomagala. Pridi! Proti občinstvu: Še dobro, da je slepa! Yes, juhu! Pa, pa medvedek! Adijo tvoj nov, rdeč dežnik!
Lisica prime volkuljo in odideta. Ob glasbi se prebudi medved.
Medved: Ooooooo, kako sem se naspal! (se pretegne) Danes je pa lep, prekrasen sončen dan! (pogleda naokrog) Ja, kje pa je moj rdeč dežnik? (Išče dežnik, pogleda za grm, drevesa …) Nikjer ga ni! Ni mojega novega rdečega dežnika! Le kam je izginil? (joka)
Pridejo srnica, zajklja, veverica, žaba, mačka in miška.
Veverica: Medved, kaj se je pa zgodilo?
Medved: Spal sem in ko sem se zbudil, ni bilo več mojega prekrasnega rdečega dežnika.
Miška: Kje si ga pa pustil?
Medved: Tule sem ga odložil in pod njim zaspal.
Zajklja: Točno tule?
Medved: Ja, točno tule!
Srnica: Le kdo bi ga lahko vzel, ukradel?
Miška: Mogoče ga je odnesel veter!
Veverica: Morda pa res!
Zajklja: Pa saj ni bilo vetrovno!
Mačka: Res ni bilo vetrovno! To odpade.
Srnica: Pozabite veter! Nekdo ti ga je ukradel?
Medved: Le kdo? Kdo bi to lahko bil?
Žaba: Nekdo, ki nujno rabi streho? Le kdo bi to bil?
Miška: Nimam pojma!
Mačka: Tudi jaz ne sumim nikogar.
Mimo pride lisica z razprtim dežnikom – senčnikom.
Medved: Poglejte!
Srnica: Glej ga, zlomka!
Veverica: Lisica, seveda!
Lisica: Kaj pa tako zijate?
Miška: Zijamo tvoj dežnik!
Lisica: Kakšen dežnik! Tole? (pokaže na dežnik) Tole ni dežnik, pač pa senčnik. Kaj vam ni jasno? A ne vidite, da sije sonce?
Mačka: To je medvedov dežnik, ki ga je dobil za rojstni dan.
Lisica: Pa kaj še!
Zajklja: Vrni medvedu dežnik!
Lisica: A si zmešana? To je senčnik, ki mi ga je podarila moja sestrična iz sosednjega gozda.
Miška: Pa kaj še! Prav nič ti ne verjamem!
Lisica: Mi tudi ni treba! Meni je vseeno! Adijo! (odide)
Medved: Kaj bomo pa sedaj?
Miška: Imam idejo!
Srnica: Kakšno?
Mačka: Le kakšno?
Žaba: Povej nam! Z idejo na plan!
Miška: Lisici nastavimo past, da se ujame vanjo. Potem nam bo izročila ukradeni dežnik.
Mačka: Kakšno past misliš?
Miška: Past z ježi. Ko bo stopila med ježke, jo bodo zbodli.
Veverica: Ja, dobra ideja!
Zajklja: Super!
Medved: Kako pametna ideja!
Srnica: Res je!
Žaba: Rega, rega, bravo miška!
Veverica: Skočim po ježke!
Zajklja: Grem s tabo.
Veverica: Prav, pridi!
Ob glasbi veverica in zajklja pripeljeta štiri ježke, ki čakajo v zasedi.
Mimo pride najprej lisičina sestrična.
Lisičina sestrična: Kaj pa delate?
Medved: Ravno prav si prišla. Kam si pa namenjena?
Lisičina sestrična: K sestrični na kavo.
Miška: K tisti kradljivi sestrični?
Lisičina sestrična: Ne vem kaj govoriš.
Žaba: No, saj ni važno. Si ti mogoče lisici podarila rdeč dežnik?
Lisičina sestrična: Kakšen dežnik?
Medved: Sem si kar mislil!
Mačka: Lisica je tatica!
Veverica: Kaj ne poveš?
Miška: Sem vedela!
Lisičina sestrična: Dežnik? Tatica?
Srnica: Medved je za rojstni dan dobil rdeč dežnik. Ko je spal, mu ga je tvoja sorodnica izmaknila.
Zajklja: Potem nam je pa rekla, da si ji ga ti podarila.
Lisičina sestrična: Jaz? Ne, jaz nimam rdečega dežnika.
Medved: Sem si kar mislil!
Žaba: Tiho, prihaja lisica!
Pride lisica z dežnikom.
Lisica: Gre kdo pod moj senčnik? Danes je strašansko vroče.
Medved: Tatica!
Lisica: A se ti pogovarjaš z mano?
Miška: Vrni medvedu dežnik!
Lisica: Pa kaj še! To je moj senčnik in pika. Podarila mi ga je sestrična.
Lisičina sestrična(pride pred lisico): Jaz?
Lisica: Kaj pa ti tukaj?
Lisičina sestrična: Jaz ti nisem podarila tega dežnika. Takega nikoli nisem imela!
Lisica: Kaj to tebi mar? Pojdiva na kavo.
Lisičina sestrična: S tabo ne grem nikamor!
Lisica: Tudi prav! Grem pa sama.
Prikaže se volkulja, ki sname očala.
Volkulja: Kam pa kam? Nikamor ne greš, dokler ne vrneš dežnika.
Lisica: Ti? Kaj vidiš?
Volkulja: Vse sem videla. Ti si tatica, ti si izmaknila dežnik!
Lisica: Ti si pa lažnivka! Slepa, kaj?
Medved: Pusti volkuljo. Vrni mi dežnik, ki sem ga dobil za rojstni dan.
Lisica: A dežnik? Mudi se mi! Adijo! (hoče oditi)
Veverica: Ježki!
Zajklja: Ježki, na pomoč!
Jež 1: Že prihajamo!
Jež 2: Zmaga naj poštenje!
Jež 3: V boj za poštenje!
Jež 4: Dajmo, zbodimo jo!
Lisica: Au, au, no, saj, saj bom vrnila dežnik.
Medved: Je moj, kajne?
Lisica: Nisem čisto prepričana.
Miška: Nisi? Ježki!
Ježi spet začnejo zbadati.
Lisica:Ja, ja, saj je tvoj, medved!
Medved: Kako prosim?
Lisica:To je tvoj rdeči dežnik. Ko si spal, sem ti ga res izmaknila, au au, kot je že povedala volkulja. Izvoli. Au, au!
Jež 1: Le pazi se!
Jež 2: Končno si pošteno povedala!
Jež 3: Lagati je grdo!
Jež 4: Laž ima kratke noge!
Lisica: Laž? Noge?
Jež 4: To je pregovor!
Jež 1: Ki še kako drži!
Lisica:Saj vem, ampak nihče mi ni hotel delati družbe. Vsi ste šli k prijatelju medvedu. Name ste pa kar pozabili!
Ježi se umaknejo nekoliko stran od lisice.
Jež 1: Kolikor jaz vem, si jih najprej ti zavrnila.
Jež 2: Kar spomni se, kako važno si hodila z dežnikom po gozdu, ko je deževalo.
Jež 3: Še odzdravila nisi nikomur!
Jež 4: Kaj šele, da bi koga vzela pod svoj dežnik.
Jež 2: Medved je vse prijatelje z veseljem sprejel.
Jež 3: Celo povabil jih je pod svoj nov dežnik!
Lisica: No, ja, mogoče sem bila res majčkeno nesramna.
Medved: Majčkeno?
Lisica: No, ja.
Medved: Hvala prijatelji ježki za pomoč.
Jež 1: Za poštenje naredimo vse.
Jež 2: Res, da smo majhni, smo pa sposobni.
Jež 3: Bolj sposobni kot marsikdo.
Jež 4: Kajne, lisica?
Lisica: No, ja.
Miška: Lisica, bilo bi pošteno, če bi se medvedu opravičila.
Lisica: No, prav! Oooooprosti. Ne bo se ponovilo! Obljubim!
Medved: Naj ti bo, lisica! Sprejmem tvoje opravičilo. Le glej, da se ne ponovi!
Kako sem vesel, da imam spet svoj čudovit rdeč dežnik! Zaplešimo in zapojmo!(ples)

Zaključek

Učencem je bila pravljica zelo všeč. Izbrali so si like iz pravljice, ki so jim blizu in so jih zato uspešno interpretirali. Želeli so si nastopati. V igri so postali nekdo drug ali pa so skozi igro izražali sami sebe.

Zdi se mi izredno pomembno, da dramske igre vključujemo tudi v pouk, saj otroka celostno bogatijo in spodbujajo njegovo domišljijo. Poleg tega pa so dramske igre pri otrocih zelo priljubljene in zagotovo tudi popestrijo pouk.

Viri:

Makarovič, Svetlana (1998). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , ,

Učenje z gibanjem pri matematiki in likovni vzgoji v 1. razredu

franja_simcic

Franja Simčič

1. Uvod

V prvem triletju učence pri pouku navajamo na sistematično, ustvarjalno in kritično mišljenje. Probleme, ki jih učenci spoznavajo, izhajajo iz resničnega življenja. Z različnimi dejavnostmi, ki jih vpeljemo v pouk, poglobljeno poznavajo, razumejo in izgrajujejo pozitiven odnos do obravnavanih vsebin. Razvijajo ustvarjalno mišljenje in kritični odnos do rešitev. Z aktivnim sodelovanjem, ki otroke veliko bolj motivira od klasičnega pouka, pridobivajo izkušnje, lažje razumejo in gradijo znanje ter aktivno razmišljajo.

1.1. Črte, liki in telesa

V zadnjem času smo z učenci pri matematiki namenili več časa prepoznavanju in opisovanju črt, geometrijskih likov in teles. Učno snov smo povezali s športno vzgojo in ustvarjalnim gibanjem v učilnici in telovadnici. Učenci so tako svoje znanje utrdili, ponotranjili, se sprostili in razgibali. Vedno, ko se lahko gibajo, so sproščeni in veseli, še posebej v skupinah, ko se tudi zabavajo. Učenje matematike je lahko zabavno, če učencem dopustimo samostojno raziskovanje in odkrivanje novih spoznanj.

Cilji:

  • Opazujejo like/predmete in jih na osnovi enakosti/podobnosti razvrščajo v skupine, v čem so si enaki/podobni/različni.
  • Ločijo med geometrijskim telesom, likom in črto.

Črte: Učenci se že v predšolskem obdobju srečajo z različnimi črtami in oblikami pri igri, gibanju in v naravi. Pri matematiki smo pri splošni obravnavi, kaj so črte in kako jih delimo, učencem z ustreznimi dejavnostmi približali matematične pojme z aktivnim delom kot igro. V skupini so tekli po prostoru in pri tem ponazarjali črte. Pomemben je bil vodja skupine, ki je učence vodil po prostoru. Sproti so poslušali navodila uclip_image002čitelja in spreminjali smer in način teka v prostoru. Tekli so ravno, poševno, valovito, cik–cak, sklenjeno, nesklenjeno … Pri naslednji dejavnosti pa so po skupinah oblikovali določeno črto s svojimi telesi. Črte pa učenci lahko ponazarjajo individualno s hojo, tekom ali na mestu z gibanjem rok in nog.

Slika 1. Valovita črta

Liki in telesa: Konkretno delo pri spoznavanju in utrjevanju likov in teles je potekalo tako, da je ena skupina uprizorila in predstavila obliko likov in teles s svojimi telesi, druga pa je iskala podobnosti in razlike na geometrijskih telesih, ki so jih učenci prikazali. Pri likih so se učenci ulegli na tla, pri telesih so stali. Ugotovili so, da so liki ploski, telesa pa polna.

clip_image004clip_image006
Slika 2, 3: Krog, stožec

1.2. Kiparjenje

V drugem razredu so učenci pri likovni umetnosti dobili likovno nalogo: ustvariti razgiban kip človeške figure. Likovne pojme s področja kiparjenja so spoznavali na igriv način skozi igro. Za učenje je pomembna aktivnost, ki je hkrati združevala ustvarjalnost, pridobivanje znanja in priložnost za raziskovalno delo.

Cilj:

  • razvijajo občutljivost za plastičnost in ročne spretnosti pri gradnji kipa od celote k detajlom,
  • navajajo se na upoštevanje postopnosti pri oblikovanju kipa,
  • seznanijo se z možnostmi odvzemanja in dodajanja kiparskih materialov ter razvijajo zmožnost za razumevanje pojmov trdnost in razgibanost kipa.

Okamnenje: Pri športu smo se z učenci igrali elementarno igro »okamnenje«. Več učencev je s čarobnimi ruticami lovilo soigralce. Kogar se je čarobna rutica dotaknila, je pri priči okamnel v položaju, v katerem je bil ujet. Obstal je na mestu, roko pa položil na tisti del telesa, ki se ga je dotaknila rutica. Ko so okamneli vsi, so lovci izbrali za svoje naslednike tiste, ki so obstali v najbolj zabavnem položaju.

Kipi: Podobna igra je bila »kipi« – »podobice metat«, za katero je bilo potrebno precej prostora. Eden izmed igralcev je bil kipar, ki je vse učence drugega za drugim prijel, jih nekajkrat zasukal in pahnil proč. Vsak otrok je moral ostati v takšni pozi, v kakršno je priletel. Kmalu je vse po razredu vse polno čudnih »kipov«. Kipar je nato vsakega od »kipov« preizkusil ali je bi trden in stabilen. Izbral je najboljšega in ta je imel nato priložnost postati kipar. V večji skupini otrok lahko clip_image008določimo več kiparjev.

Kipar, model, glina: Določili smo kiparja, model in glino. Vsi trije učenci so imeli zavezane oči. Model se je postavil v nek položaj. Kipar je otipal model in skušal »glino« postaviti v isti položaj.

Slika 4. Kipar, glina in model

Kipar in glina: Učenci so se poljubno razdelili v pare. Eden je bil kipar, drugi pa glina. Ob ritmu bobna, na katerega je v enakomernem ritmu udarjala učiteljica, so kiparji oblikovali »glino«. Za vsak udarec na bobnu so nekaj premaknili na »glini«. Na koncu smo si ogledali si nastale kipe in učiteljica je določila najbolj domiselnega. V nadaljevanju igre učenca v paru zamenjata vlogi.

clip_image010V nadaljnjem delu učne ure so učenci dobili pravo glino in poskušali oblikovati razgibano človeško figuro. Pozorni so bili na gibanje, trdnost in stabilnost kipa. Ko so bili kipi oblikovani, so jih predstavili in prikazali z gibanjem in oblikovanjem svojega telesa v enak položaj.

Slika 5. Kipi

2. Zaključna misel

Učencem moramo pri pouku čim večkrat dati možnost sooblikovanja učnega procesa in upoštevati njihove zamisli. Z lastno aktivnostjo in telesnim gibanjem si bodo učenci učno snov lažje zapomnili ter za delo bodo bolj motivirani. Ob tem se jim bo razvijala ustvarjalnost, radovednost, iznajdljivost in samozavest, ki so pomembni dejavniki za kakovostno življenje.

Literatura

  1. Predmetna komisija Natalija F. Kocjančič …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  2. Predmetna komisija Amalija Žakelj …[et al]. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , ,

Učenci Romi v osnovni šoli

alenka_trifkovic

Alenka Trifković

Učenci Romi v vsak šolski prostor vnašajo določeno specifiko, ki izhaja iz njihove romske kulture in socialno-ekonomskega položaja. V članku bi rada strnila in predstavila zakonske podlage in druge listine, ki narekujejo delo z učenci Romi v slovenskih osnovnih šolah. Predstavila bom tudi v praksi pojavljajoče se oblike dela ter podatke o vključenosti in učnemu uspehu teh učencev. Na kocu bom vse skupaj osvetlila še s svojih pogledom, ki izhaja iz desetletnih izkušenj dela s temi učenci.

Ključne besede: učenci Romi, zakonske podlage in strategije dela z učenci Romi, oblike dela

Zakonske podlage in nacionalni programski dokumenti za delo z učenci Romi

Vzgojo in izobraževanje romskih otrok v Sloveniji opredeljuje več dokumentov. Na tem mestu bi izpostavila Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju (Krek in Metljak, 2011), Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996), v nadaljevanju ZOFVI, in Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji (2004, dopolnjena izdaja 2011). Vsi dokumenti namenjajo učencem Romom posebno skrb.

Bela knjiga osvetli načela vzgoje in izobraževanja s strani človekovih pravic in dolžnosti, kjer poziva k »spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika ter k spoštovanju pluralnosti kultur in s tem k spodbujanju razumevanja, strpnosti in prijateljstva med narodi, rasami, verskimi in drugimi skupinami« (Krek in Metljak, 2011, str. 13). Hkrati poudarja nudenje ustrezne pomoči in spodbud priseljencem, osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in skupinam, ki prihajajo iz socialno in kulturno manj spodbudnega okolja, in izpostavlja pozitivno diskriminacijo, ki pripomore k odpravi nepravične razlike in vzpostavi enake možnosti za vse (Krek in Metljak, 2011).

ZOVFI (1994) opredeljuje predvsem financiranje in normative ter standarde za vzgojo in izobraževanje otrok Romov. Strategije (2011) pa bolj konkretno navajajo najpomembnejše cilje in predlagajo rešitve in ukrepe, ki naj bi zagotavljali uspešnejše vključevanje otrok Romov v sistem vzgoje in izobraževanja. Med cilji so zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo, uvedba romskega pomočnika, vključevanje romske kulture in jezika v kurikule, ustrezno usposabljanje učiteljev, posebne oblike organizacije pouka, nudenje učne pomoči, vzpostavljanje zaupanja v šolo in odpravljanje predsodkov ter posebna pozornost usmerjanja romskih otrok v programe z nižjimi izobrazbenimi standardi ter izobraževanje odraslih.

Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport namenja dodatna finančna sredstva za individualno ali skupinsko delo z romskimi učenci, postavljeni so tudi ugodnejši normativi, posebej so sofinancirani prehrana, učbeniki, ekskurzije (Strategije …, 2011). Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2007, člen 8. a) določa, da se v osnovni šoli sistematizira dodatnega strokovnega delavca za delo z učenci Romi glede na število romskih učencev na šoli.

Oblike dela z učenci Romi v osnovni šoli

Raziskava (Vonta in Jager, 2013), ki je bila opravljena med 67 osnovnimi šolami, ki so v šolskem letu 2008/2009 med drugimi učenci izobraževale tudi učence Rome, je pokazala, da šole razvijajo različne oblike pomoči romskim učencem. Najpogostejše med njimi so: dopolnilni pouk, individualna pomoč, dodatna skupinska pomoč, dodatni pouk, pomoč romskega pomočnika, romske ure, individualna in skupinska pomoč, svetovalne ure učiteljev, pomoč na domu in pomoč boljših učencev. Učno pomoč izvajajo učitelji, romski pomočnik, učitelji dodatne strokovne pomoči, šolska svetovalna služba in delavci, zaposleni preko javnih del. Najpogosteje delo z romskimi učenci poteka znotraj razreda, naslednja najpogostejša oblika dela z romskimi učenci pa poteka ločeno – v drugem prostoru, z romskim pomočnikom, delavcem svetovalne službe (Vonta in Jager, 2013) ali učiteljem izvajalcem dodatne strokovne pomoči. Vonta in Jager (2013, str. 148) pravita, da »številni viri in dokumenti poročajo o ugodnem vplivu ustreznega inkluzivnega okolja na učno uspešnost romskih učencev. Pri tem se je vključenost romskih učencev v redne oddelke s prisotnostjo romskega pomočnika izkazala za najboljši pristop k poučevanju romskih otrok.« Tak rezultat je pokazala tudi njihova raziskava. Pa vendar se tako njim kot meni ob tem postavlja vprašanje, ali nista morda prav izrazito slaba učna uspešnost in nezmožnost sledenja pouku pri posameznih romskih učencih vzroka za to ločevanje.

Na OŠ Šentjernej, kjer med drugim z učenci Romi delam že deset let, smo razvili dvojno prakso, in sicer je romski pomočnik pogosteje vključen v delo v razredu, medtem ko učitelj dodatne strokovne pomoči učencu pogosteje nudi učno pomoč izven razreda, torej ločeno od ostalih učencev. Čeprav bi na hitro ocenili, da taka oblika dela napoveduje segregacijo, sama tega ne ocenjujem tako.

Lesarjeva (2009) pravi, da je za uresničevanje idej inkluzije potrebno sprejeti dejstva, da se učenci med seboj razlikujejo po zmožnostih, etničnosti, starosti, spolu, kulturnem ozadju. V primeru romskih učencev lahko dodam še razlike v maternem jeziku, socialnem položaju, veščinah, ki jih otroci krepijo v predšolskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vključenosti staršev v proces VIZ in njihovi zmožnosti pomagati svojim otrokom. Lesarjeva (2009) nadaljuje, da se vsi učenci lahko učijo, vendar ne vsi enako, zato je potrebno, da se sistem šolanja konstruktivno odziva na prepoznane različnosti učencev.

Delo z romskimi učenci izven razreda lahko označim kot enega od konstruktivnih mehanizmov, saj individualno delo ali delo v manjših homogenih skupinah omogoča drugačne oblike dela, povezovanja, učenja in vzgoje. Take oblike dela omogočajo individualno usmerjeno učno pomoč, ki izhaja iz stanja in potreb otroka, kar pripomore k njegovemu hitrejšemu učnemu in vsesplošnemu napredovanju. Ustvari se čas in prostor za pogovor o temah, ki učenca zanimajo, pa si tega ne upa vprašati v razredu, daje priložnost za pogovor v slovenskem jeziku, hkrati pa tudi pogovor o romski kulturi in jeziku. Individualna in skupinska oblika dela omogočata, da učitelj in učenec vzpostavita bolj oseben odnos, ta pa pozitivno vpliva na občutek večje povezanosti učenca s šolo in ima še druge pozitivne posledice. Seveda je ob taki obliki dela potrebno spregovoriti s celim razredom in vse učence na to pripraviti. Izkušnje na naši šoli kažejo, da se romski učenci takih ur zelo radi udeležujejo in so nujno potrebne za to, da lažje sledijo pouku v razredu.

Pri tem ne smemo spregledati, da je ravnatelj pedagoški in organizacijski vodja, zato so pri usmeritvah dela na šoli izjemnega pomena njegov pogled na vzgojno-izobraževalno delo, odnos do marginalnih skupin, projektnega dela, razumevanje šolske kulture in klime, strokovna podpora in zaupanje ter pripravljenost na iskanje rešitev (Peterlin, 2012). Ravnatelj se mora vključiti v odločitve, kako bo na šoli organizirano delo z učenci Romi in kakšne spremembe bodo uvedene. Njegova vloga je tudi ustvarjanje sodelovalnega okolja, podpora in pomoč učiteljem pri iskanju rešitev ob nastalih težavah, podajanje povratne informacije o uspešnosti učiteljevega dela ter organizacija strokovnih izobraževanj, ki učiteljem nudijo strokovno podlago za delo z učenci Romi.

Vključenost in učni uspeh romskih učencev v osnovni šoli 

Vonta in Jager (2013, str. 72) sta povzeli sklepe konference The Right to Education for Every Child: Removing Bariers and Fostering Inclusion for Roam Children in zapisali: »Za romske učence je značilna nižja stopnja vpisa v osnovno šolo in daleč najvišja stopnja osipa, ne le zaradi revščine, s katero se spopadajo, pač pa tudi zaradi nesposobnosti šolskih sistemov pri oblikovanju podpornega učnega okolja, v katerem je vsak otrok slišan, spodbujen k participaciji ter v katerem se kulturne razlike cenijo.«

V literaturi so opisane različne ovire pri izobraževanju, ki so značilne za romsko populacijo. Ključne med njimi so revščina, zgodnje poroke in materinstvo, izolacija romskih skupnosti, podzastopanost Romov v izobraževalnih institucijah, kulturne in jezikovne ovire, pomanjkanje spodbud s strani staršev, nižji standard izobraževanja, neustrezni učni pripomočki in segregacija romskih otrok v šolskem sistemu (Kirilova in Repaire, 2003, str. 11–14).

Krek in Vogrinc (2005) v svoji raziskavi ugotavljata vzroke za neuspešnost romskih učencev s poudarkom na znanju slovenskega jezika kot pogojem za uspešno vključevanje v šolo. Raziskavo sta opravila na območju Dolenjske in pokazala jima je, da prav jezikovna, kulturna in socialna deprivilegiranost »večinoma negativno učinkujejo tako, da pomembno prispevajo k šolski (ne)uspešnosti teh učencev« (Krek in Vogrinc, 2005, str. 2). V nadaljevanju izpostavljata tudi delovne navade romskih učencev, ki pomembno vplivajo na njihovo uspešnost:

  • otroci doma velikokrat nimajo pogojev, da bi napisali domačo nalogo, in v družini ni prisotne prave spodbude za kaj takega;
  • starši so neizobraženi in posledično otrokom ne morejo pomagati pri pisanju domačih nalog in učenju;
  • na izostajanje od pouka vplivajo različni razlogi (poroka, smrt);
  • učenci predčasno odhajajo od pouka in niso vključeni v podaljšano bivanje (Krek in Vogrinc, 2005).

Bešter in Medvešek (2007) pa opozarjata še na druge težave, ki so lahko potencialni razlogi za slabšo učno uspešnost in nizko izobrazbeno strukturo Romov:

  • neustrezne oblike vključevanja romskih otrok v osnovno šolo,
  • nezadostna usposobljenost strokovnih delavcev za delo z romskimi otroki,
  • nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti Romov,
  • stigmatizacija Romov pri otrocih večinskega prebivalstva,
  • neznanje ali zelo slabo poznavanje slovenskega jezika,
  • neobiskovanje pouka,
  • nespodbudno domače okolje,
  • nezaupanje romskih staršev v šolski sistem in slabo sodelovanje romskih staršev v procesu šolskega dela.

Poleg vseh zgoraj omenjenih dejavnikov, pa učenci zaradi nerednega obiskovanja pouka in domačega nedela učno snov hitreje pozabljajo in tako se njihov učni primanjkljaj iz leta v leto veča.

V slovenskem prostoru nisem našla raziskave, ki bi preučevala povezavo med vključenostjo v vzgojno-izobraževalni proces in učnim uspehom romskih učencev. Prav tako na šoli posebej ne beležimo podatkov o učnem (ne)uspehu romskih učencev. Tudi Bešter in Medvešek (2007, str. 132) na podlagi podatkov, ki so jima bili pri njunem delu na voljo, zaključita, da na nacionalni ravni ni podatkov o deležu romskih učencev, ki jim ne uspe dokončati osnovne šole. Navedeta le, da nekatere študije nakazujejo na precej višji osip med romskimi učenci v primerjavi z neromskimi. Na podlagi primerjav izobrazbene strukture iz leta 1991 in popisa prebivalstva iz leta 2002 dokazujeta, da je delež romskih učencev, ki uspešno napredujejo po izobraževalni vertikali, še vedno bistveno nižji v primerjavi z učenci večinskega prebivalstva.

V svoji desetletni praksi pri romskih učencih zaznavam individualne napredke na različnih področjih. Predvsem je zaznati izboljšanje materialne opremljenosti (obleka, učni pripomočki) in osebne higiene. Boljša je splošna razgledanost učencev, manj je izostankov, večje je zaupanje in boljše je počutje romskih učencev v šolskem prostoru, kar ocenjujem na podlagi tega, da se pogosteje udeležujejo različnih dejavnosti in ekskurzij. Ocenjujem tudi, da je učna uspešnost romskih učencev še vedno v največji meri odvisna od obiskovanja pouka in prejemanja individualne, skupinske in druge dodatne strokovne pomoči. Tako mnenje je v svojem prispevku podala tudi svetovalna delavka na OŠ Bršljin Metka Uršič (Uršič, 2012). Dejstvo, da ni podatkov o deležu romskih učencev, ki jim ne uspe dokončati osnovne šole, ali podatkov, ki bi pokazali delež romskih učencev, ki ponavljajo razred, nakazuje tudi na to, da je na področju dela z učenci Romi še veliko prostora za študije, ki jih bo potrebno opraviti, če bomo želeli strokovno delo nadgraditi, izboljšati in poglobiti.

Na tem mestu bi opozorila tudi na specifiko merjenja učne ali šolske uspešnosti pri učencih Romih. Flere in drugi (2009, str. 15) pravijo, da je šolsko uspešnost v ožjem pomenu mogoče opazovati predvsem na podlagi treh kazalnikov:

  • s pomočjo šolskih ocen pri pouku,
  • s pomočjo prehodnosti iz nižjih v višje razrede (odsotnost oz. prisotnost ponavljanja razreda) in
  • s pomočjo prehodov ali neprehodov v bolj ali manj zahtevne stopnje šol.

Vendar pa pri delu z učenci Romi v praksi (tako na naši, kot na nekaterih drugih dolenjskih šolah) prihaja do prilagoditev pri ocenjevanju znanja in tudi napredovanju v višje razrede. Pri ocenjevanju in napredovanju romskih učencev učitelji pogosto upoštevajo tudi (splošen) osebni napredek učenca, redno obiskovanje pouka, kazanje zanimanja za šolsko delo in ne nazadnje je zelo pogost razlog za napredovanje v višji razred tudi starost učenca. Torej nekateri romski učenci iz razreda v razred napredujejo z doseženimi nižjimi kompetencami kot njihovi neromski vrstniki. Čeprav učitelji, drugi strokovni delavci in vodstvo poznamo veljavno zakonodajo in se zavedamo, da rešitve, pri katerih bi odstopali od ciljev oziroma standardov znanja, niso sprejemljive, pa nas realno stanje, skrb za otroka in iskanje najboljših možnih rešitev v njegovo korist, pogosto usmerjajo  k temu. Na vprašanja, čemu je to tako in kateri so vzroki za tako razmišljanje in pristop, na tem mestu ne bom odgovarjala, saj odgovor zahteva celostno obravnavo in široko razlago.

Kljub temu, da na uspešnost in socialno vključenost romskih učencev vplivajo tudi drugi dejavniki, »se moramo zavedati, da so spremembe v šoli in izobraževalnem sistemu temelji za uresničevanje socialnih sprememb. V tem smislu je izobraževanje prepoznano kot eno izmed glavnih dejavnosti, ki vodijo iz procesov diskriminacije v reduciranje neenakosti.« (Vonta in Jager, 2013, str. 73). Zaradi tega je še kako pomembno, kakšne strategije in oblike dela uporabljamo pri delu z učenci Romi, ob tem pa je potrebno dobro poznavanje zakonskih podlag in druge literature, ki nam omogoča boljši vpogled v stanje.

Literatura

  1. Bešter, R. in Medvešek, M. 2007. »Education of the Roma children in Slovenia: evaluation of the education policy defined in National action plan on social inclusion.« V: KOMAC, M., VARGA, R.(ur). Social inclusion of Roma: stories from Finland, Slovakia, Slovenia and Portugal. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  2. Flere, S., Klanjšek, R., B. Musil, M. Tavčar Kranjc, A. Kirbiš. 2009. Kdo je uspešen v slovenski šoli? Ljubljana: Pedagoški inštitut.  (10. 12. 2017)
  3. Kirilova, D. in Repaire, V. 2003. The innovatory practices in the field of education of Roma children. Cuncil of Europe: Education of Roma children in Europe.  (10.12.2018)
  4. Krek, J. in J. Vogrinc. 2005. »Znanje slovenskega jezika kot pogoj šolskega uspeha učencev iz jezikovno in kulturno različnih ter socialno deprivilegiranih družin – primer začetnega opismenjevanja romskih učencev.« Sodobna pedagogika  56 (2): 118–126.
  5. Krek, J in M. Metljak. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (14.1.2018)
  6. Peterlin, I.Č. 2012. »Naloge ravnatelja in šolske svetovalne službe pri vključevanju romskih učencev v vzgojno izobraževalno delo«. Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II. Kočevje: Ljudska univerza Kočevje.
  7. »Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole«  (2007–2014). Uradni list Republike Slovenije, št. 57/07, 65/08, 99/10 in 51/14.
  8. Lesar, I. 2009. »Ali formalne rešitve na področju marginaliziranih omogočajo uresničevanje ideje inkluzije?« Sodobna pedagogika 60 (1): 334–349.
  9. Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. (Dopolnilo k Strategiji 2004). 2011. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.  (14.1.2018)
  10. Uršič, M. (2012): »Pozitivni premiki oziroma zaznani napredki na Osnovni šoli Bršljin.« Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II. Kočevje: Ljudska univerza Kočevje.
  11. Vonta, T. in J. Jager. 2013. Uspešnost romskih učencev v slovenskih osnovnih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
     
  12. »Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).« 2007–2012. Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D. (14.1.2018)
Objavljeno u Romi | Označeno sa , , , ,

Kodeks etičnega ravnanja – od vrednot in načel v prakso

florjana_BR

Florjana Borštnik-Rajer

Povzetek

Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu smo dobili leta 1996, pred dobrimi dvajsetimi leti. V prispevku bom opisala izkušnjo, kako smo k boljšemu poznavanju tega pomembnega dokumenta pristopili v našem vrtcu.

Ključne besede: Kodeks etičnega ravnanja, otrok, strokovni delavci vrtca

Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu

»Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu zajema skupek vrednot in načel, na katerih temelji delo s predšolskimi otroki in predstavlja osnovo za etično presojo ravnanja. Vsebina kodeksa temelji na vrednotah, ki so plod mednarodno doseženega soglasja in so definirane v Splošni deklaraciji o otrokovih pravicah (1989), v Deklaraciji o psiholoških pravicah otroka ter na vrednotah, povezanih z varstvom in vzgojo predšolskih otrok, ki so se razvile in oblikovale v dolgoletnih prizadevanjih teoretikov in praktikov na področju predšolske vzgoje pri nas in po svetu, na pozitivni tradiciji predšolskih inštitucij in poklica vzgojiteljice oziroma vzgojitelja predšolskih otrok«(Domicelj, Ferjančič, Pavlovič 1996).

Razdeljen je na štiri temeljna področja odgovornosti ljudi, ki so v okviru vrtca neposredno ali posredno udeleženi v skrbi za otroka:

  • odgovornost do otrok,
  • odgovornost do staršev in družin,
  • odgovornost do delovne organizacije in sodelavcev,
  • odgovornost do širše skupnosti.

Vsak vsebinski sklop vsebuje vrednote in načela, ki so smernice za zgledno poklicno delo (Domicelj, Ferjančič, Pavlovič, 1996).

Če je še pred leti veljalo pravilo, da so bile vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic leta, celo desetletja, zaposlene v istem vrtcu, se je ta praksa v zadnjih letih (vsaj v našem vrtcu) korenito spremenila. Število zaposlenih v vrtcu se je z odprtjem novih oddelkov vztrajno povečevalo, veliko je bilo tudi fluktuacije na delovnih mestih. V našem vrtcu praviloma vsak novo zaposleni strokovni delavec podpiše tudi dokument, s katerih se zavezuje, da je seznanjen s Kodeksom etičnega ravnanja v vrtcu (v nadaljevanju: Kodeks). Ali vsi strokovni delavci v vrtcu poznamo Kodeks? Kakšno je naše poznavanje vrednot in načel, zapisanih v Kodeksu? Porajala so se nam številna vprašanja, zaradi katerih smo se odločili, da bo Kodeks prioriteta strokovnega dela v strokovnih aktivih v našem vrtcu.

Pred prvim srečanjem je vsak strokovni delavec prejel izvod Kodeksa. Ta čas je bil namenjen prebiranju dokumenta, zapisu dilem oziroma vprašanj, ki so se nam porajala in ozaveščanju lastnega ravnanja v določenih primerih. Prvo srečanje strokovnega aktiva je bilo namenjeno vsem strokovnim delavcem. Ker naš vrtec deluje na sedmih različnih lokacijah, je bila to tudi priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj in izkušenj. Razdelili smo se v skupine po največ šest strokovnih delavcev. Vsaka skupina je dobila dva primera iz prakse, naloga skupine pa je bila naslednja:

  1. Opredelite problem.
  2. Izpišite tiste alineje iz Kodeksa, ki nas zavezujejo v našem primeru.
  3. Kaj narediti, kako ukrepati

V nadaljevanju bom opisala enega izmed primerov, ki smo ga obravnavali in za katerega ocenjujem, da bi bil lahko zanimiv tudi za druge vrtce in vzgojitelje.

Primer iz prakse

V sosednjem oddelku praznujejo Janov rojstni dan. Opazite, da praznovanje ne poteka v skladu z dogovori, ki jih imamo v vrtcu (brez slaščic in sladkarij). Imajo domače piškote in torto.

tablica

Ker so se nam ob analiziranju problema porajale še številne dileme, smo tudi te zapisali, kot je razvidno iz tabele. Na podoben način smo analizirali še ostale primere iz prakse, ki jih navajam v nadaljevanju.

Primeri iz prakse:

  • Strokovni delavki se v oddelku pred otroki pogovarjata o težavah, ki jih ima Matej. Pogovarjata se o tem, da ne upošteva pravil, da nagaja drugim, da je težko z njim. Primerjata ga z drugim težavnim otrokom.
  • Starši se pritožujejo, da otroci premalo časa preživijo v dopoldanskem času na igrišču.
  • Ko se pripravljate k počitku, opazite, da ima otrok po telesu kraste.
  • Kolegica v oddelku se ne strinja s sodelavko, da vztraja, da morajo otroci pri kosilu pojesti vso hrano.
  • Strokovna delavka pove sodelavki, da opaža, da očetu enega od otrok smrdi iz ust po alkoholu, ko prihaja po otroka. Samo zaudarja, ne kaže pa znakov vinjenosti.
  • Mamica enega od otrok zaupa vzgojiteljici, da imajo doma težave z nasiljem s strani starega očeta.
  • Vzgojiteljica pred skupino otrok komentira sporočilo staršev o odsotnosti otroka z besedami:«Danes bomo pa imeli dopust, ker Jana ne bo v vrtec!«
  • Izjave vzgojiteljice, ki so stalnica v pogovoru z istim otrokom:«A spet ti? Spet čakamo tebe! A lahko prestaviš v drugo prestavo? Kdor se ne bo hitro oblekel, mu bom naslednjič pobrala copate!«
  • Vzgojiteljica z novim šolskim letom v skupino otrok dobi otroka s posebnimi potrebami. Pri tem izjavi:«Zakaj ravno jaz?«
  • Delavka vpričo drugih sodelavk daje neprimerne opazke o zunanjosti sodelavke.

Navedla sem le nekaj primerov, ki smo jih reševali s pomočjo kodeksa. Zapisali smo tudi dileme, ki so se nam porajale. Ob poročanju primerov, ki smo jih reševali, smo ozavestili, da do mnogih nepotrebnih zapletov sploh ne bi prišlo, če bi se pri etičnem presojanju svojih ravnanj in odločitev opirali na kodeks.

Ker ob številnih dilemah, ki so se nam porajale, nismo dosegli konsenza, smo se odločili, da o svojem videnju in naših dilemah spregovori še eden od avtorjev kodeksa, dr. Zoran Pavlovič. Zapisala bom le nekaj vprašanj, na katere smo iskale odgovore.

»Etični kodeks sama razumem predvsem kot dokument, ki varuje pravice in osebno integriteto otrok, o čemer je tudi največ govora. Glede na to, da je od njegovega zapisa preteklo že kar nekaj let, se mi vedno bolj zastavlja vprašanje, kateri dokument ščiti pravice delavca v odnosu do starša.«

»Kakšne imaš možnosti, če otrok v skupini tepe druge otroke, saj si enkrat uspešen, drugič ne? Kako ukrepati, če otrok ogroža druge otroke?«

»Dotaknil se me je problem alkoholiziranega starša. Ne vem, če bi zmogla-znala pravilno reagirati«.

»Danes se zelo zavedamo odgovornosti do otrok, staršev in družin. Problem vidim bolj v starših, ki čedalje bolj posegajo v naš prostor.«

»Spoznala sem, da etični kodeks največkrat upoštevam, moj problem pa je, da včasih nimam poguma, da bi sodelavke iz sosednjih skupin opozorila na napake oziroma neupoštevanje etičnega kodeksa. Všeč mi je, da se tega zavedam in v prejšnjem tednu mi je celo dvakrat uspelo. Kako to izvesti na eleganten način-brez slabe volje enih in drugi?«

Zaključek

Spoznali smo, da je kodeks res vsem zaposlenim v pomoč v etičnih dilemah, hkrati pa daje smernice, kako sprejemati prave odločitve in se izogibati neetičnemu ravnanju, ki se, žal, še vedno pojavlja v nekaterih skupinah. Dr. Pavlovič je ta spoznanja podkrepil z besedami, da so človekove pravice, v našem primeru pravice otrok, kot ustava. Dotaknila se nas je tudi njegova misel, da človek, ki je neprestano slabe volje, ne bi smel delati z otroki.

Literatura

  1. Domicelj, M., Ferjančič, J., Pavlovič, Z. (1996). Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. Ljubljana: Sekcija za predšolsko pedagogiko pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije.
  2. Primeri iz prakse in dileme: Arhiv strokovnega aktiva Vrtcev Brezovica, šolsko leto 2015/16
Objavljeno u Uncategorized | Označeno sa , , , ,

Naš mali projekt

Kaj rastlina potrebuje za rast?

eva_kranjcec

Eva Kranjčec

Učenci morajo v 2. razredu pri predmetu spoznavanje okolja usvojiti cilj in dokazati, da rastlina za življenje potrebuje zrak, vodo z rudninskimi snovmi in svetlobo.

V ta namen sem v drugem razredu izvedla projekt z naslovom: »Kaj rastlina potrebuje za rast?«.

Učenci tako s projektno naravnanim učenjem pridejo do spoznanja, kaj rastline potrebujejo za rast. Učenci tekom projekta opazujejo pojave, zbirajo potrebne podatke, raziskujejo in rešujejo probleme in seveda izvajajo praktične aktivnosti. Vloga učitelja pri tem projektu pa je, da učence spodbuja, jih usmerja in po potrebi učencem tudi pomaga.

Učenci tako samostojno skozi izvedbo projekta pridejo do ugotovitev, da rastlina potrebuje za rast tako svetlobo kot vodo in toploto. Svoje znanje nato tudi uporabijo, ko sami posadijo rastlino in zanjo ustrezno skrbijo.

Ključne besede: rastlina, svetloba, toplota, zemlja in projekt.

Predmet: Spoznavanje okolja
Razred: 2. razred
Trajanje: 10 dni

Material:

  • pšenica
  • vata
  • 7 plastičnih lončkov
  • alkoholni flomaster
  • ročna svetilka
  • voda

Iniciativa

Z učenci si ogledamo fotografije različnih okolij (travnik, gore, gozd, puščava, morje, …) in ob njih vodimo razgovor.

Kaj opazite na fotografijah?
Kako se fotografije razlikujejo?
Zakaj so nekje rastline, drugje jih ni?
Zakaj je nekje veliko rastlin, drugje malo rastlin?
Kje so fotografije nastale?
Kakšne so temperature na območjih, kjer so fotografije nastale?
Kako je s količino dežja, kjer so fotografije nastale?
Ali mislite, da lahko rastline rastejo vsepovsod?

In ob razgovoru pridemo do našega ključnega vprašanja:
KAJ VSE RASTLINE POTREBUJEJO ZA RAST?

Skiciranje projekta

Kaj bomo pri našem projektu počeli?
Skupaj naredimo plakat o projektu.

Slika 1
Slika 1. Miselni vzorec

Naš cilj projekta je, da ugotovimo, kaj rastlina potrebuje za rast?

Načrtovanje izvedbe

Razdelitev učencev v tri skupne.

1) Prva skupina preverja TEMPERATURO, ki jo rastlina potrebuje za rast.
Čas opazovanja: 10 dni
Material:

  • dva plastična lončka
  • vata
  • pšenica
  • ročna svetilka
  • alkoholni flomaster
  • voda

Učenca dasta v plastična lončka vato in nato pšenico. Na lončka ustrezno zapišeta pojma TOPLO in HLADNO.
En lonček postavita na okensko polico. Drug lonček postavita v hladilnik, ob katerega postavita priklopljeno ročno svetilko, da ima pšenica svetlobo. Oba lončka s pšenico redno zalivata.

2) Druga skupina preverja KOLIČINO VODE, ki jo rastlina potrebuje za rast.
Čas opazovanja: 10 dni
Material:

  • trije plastični lončki
  • vata
  • pšenica
  • alkoholni flomaster
  • voda

Učenca dasta v plastične lončke vato in nato pšenico. Na lončka ustrezno zapišeta pojme VELIKO VODE, RAVNO DOVOLJ VODE, NIČ VODE.
Tri lončke postavita na okensko polico in pšenico ustrezno zalivata.

3) Tretja skupina preverja SVETLOBO, ki jo rastlina potrebuje za rast.
Čas opazovanja: 10 dni
Material:

  • dva plastična lončka
  • vata
  • pšenica
  • alkoholni flomaster
  • voda

Učenca dasta v plastična lončka vato in nato pšenico. Na lončka ustrezno zapišeta pojma SVETLOBA in TEMA.
En lonček postavita na okensko polico. Drug lonček postavita v omaro. Oba lončka s pšenico redno zalivata.

Izvedba projekta

Učenci med izvajanjem projekta rešujejo delovni list 1 in 2. Vsak dan sproti zapišejo in narišejo spremembe.

Vse tri skupine ustrezno zalivajo pšenico.

Zaključek

Učenci predstavijo dobljene rezultate ostalim učencem.

1. SKUPINA

Ali rastlina potrebuje toploto?

slika 3

Video TOPLOTA

2. SKUPINA

Koliko vode potrebuje rastlina?

slika 4

Video VODA

3. SKUPINA

Ali rastlina potrebuje svetlobo?

slika 5

video SVETLOBA

Ugotovitve projekta KAJ RASTLINA POTREBUJE ZA RAST:

  • Rastlina potrebuje ravno dovolj vode. Če vode ni rastlina ne raste. Če rastlino zalivamo preveč najprej raste, vendar se rast ustavi in začne pšenica gniti.
  • Rastlina potrebuje za rast svetlobo, saj je v temi rasla počasneje in bila rumeno bele barve. Če bi bila rastlina cel teden v popolni temi, je nebi vsak dan pogledali, da smo lahko zapisali rezultate, verjetno nebi zrasla.
  • Rastlina potrebuje rast toploto. V hladnem okolju ne Slika 2zraste.

Ob novo pridobljenem znanju vsak učenec posadi svoje seme, ki ga je prinesel in zanj ustrezno skrbi.

Slika 2. Posajene rastline učencev


 

Delovni list 1

PŠENICA

OBKROŽI
TEMA                      SVETLOBA
TOPLO                    HLADNO
VELIKO VODE      RAVNO DOVOLJ VODE              NIČ VODE

tablica

Delovni list 2

NARIŠI ALI NAPIŠI, KAJ PRIČAKUJEŠ.

NAREDI ALI kvacica IN POPRAVI PO 10. DNEH OPAZOVANJA

tablica1

tablica2

tablica3

Besedilo in fotografije: Eva Kranjčec

Objavljeno u Projekti | Označeno sa , , , ,

Primer dobre prakse medpredmetnega povezovanja

  nuzaZ_matejaM

Nuša Žuber prof. i Mateja Marčun prof.

Poučevanje 21. stoletja naj ne bi bilo usmerjeno zgolj k podajanju snovi in spodbujanju mišljenja, temveč bi temeljilo k holističnemu pristopu poučevanja in spodbujanju naravne radovednosti učencev v avtentičnem kontekstu. Namesto tradicionalnih šolskih predmetov bi bilo mnogo bolj motivacijsko poučevanje, ki naj bi za izhodišče imelo pojave, ali kot jim pravi finska stroka FENOMENE. Preko njih in s pomočjo informacij ter pridobljenih spretnosti, naj bi učenci prestopali meje med šolskimi predmeti ter hkrati s tem razvijali veščine 21. stoletja: kritično mišljenje, ustvarjalnost, inovacije, timsko delo in komunikacijo. Učence je torej potrebno preusmeriti iz poti KAJ MISLITI, na pot KAKO RAZMIŠLJATI 1. »Učenje je učinkovito le, ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi, da je učenje povezano s skupnostjo« (Aberšek, 2014, p.2).

Eden izmed zahtevnejših izzivov učitelja v današnjem času je torej motivirati učence na način, da uvidijo smisel v učenju in uporabnosti znanj. Uvid pa je možen samo preko povezovanja različnih vsebin pouka s poudarkom na izkušenjskem učenju v povezavi z lokalnimi potrebami in željami. Močan prožilec motivacije za učenje je upoštevanje pozitivnih čustev. To je spoznanje, ki prihaja iz radovednosti, vedoželjnosti, z izkušnjo »aha efekta«. (Aberšek, 2014)

Razpis Dneva habitata 2017 naju je spodbudil k uresničitvi zgoraj napisanega povezovanja, poučevanja, interdisciplinarnega zlitja, upoštevanja pozitivnih čustev… Izhajali sva iz učnih načrtov, kriterijev razpisanega natečaja, strokovne literature, razvojne stopnje učencev in lokalnih posebnosti. Pri tem sva povezali likovno umetnost (oblikovanje na ploskvi, tridimenzionalni prostor), matematiko (geometrijo in merjenje, prikazi podatkov), slovenščino (neverbalno in verbalno komunikacijo), družbo (ljudje v družbi, ljudje v prostoru in ljudje v času) ter ne nazadnje naravoslovje in tehniko (spreminjanje snovi in živa bitja). Projektu sva zaradi navdahnjenosti s strani natečaja določili temo – javni prostor kot igrišče ter poimenovali projekt OD PROJEKTA DO IDEJE.

Učne vsebine iz predmeta naravoslovje in tehnika (javni prostor našega okolja, poslovne in bivalne stavbe, trdnost gradnje, poklici v gradbeništvu, spoznavanje postopkov obdelave papirja in vrste papirja) sva implementirali v raziskovanje naselja Križe, proučevanje stavb in javnih prostorov, izdelovanje maket iz Lego gradnikov, papirja, kartona, lepenke in prosojnih modelov iz naravnega materiala. Ob tem so spoznavali različne poklice v gradbeništvu (arhitekt, gradbenik, krovec, tesar…), pridobivali tehnična znanja različnih gradenj, razvijali stališča za vključevanje v družbo in z nadgradnjo reševali nove situacije iz področja naravoslovja in tehnike. (Vodopivec et al., 2011)

V samem projektu so proučevali, spoznavali in vrednotili družbeno, kulturno in naravno okolje, v vseh njegovih sestavinah ter interakcijah in soodvisnostih. (Budnar et al., 2011)

Pri aktivnem preoblikovanju prostora (makete naselja in učilnica na prostem) so učenci razvijali likovne kompetence, saj so izhajali iz razumevanja naravnega, osebnega, družbenega in kulturnega prostora. (Kocjančič et al., 2011)

Ob raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in preoblikovanju učilnice na prostem so razvijali tudi matematične kompetence, saj so ob tem uporabljali matematičen način razmišljanja za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja. Ob tem so gradili pojme in povezave, spoznavali ter učili nove postopke, ki so posameznemu učencu omogočili vključitev v sistem (matematičnih) idej in posledično vključitev v kulturo, v kateri živi. Naravo v učilnici na prostem ter širše šolsko okolje so sprejemali kot vir za matematično ustvarjanje in raziskovanje. (Žakelj e tal., 2011)

clip_image002V projektu sta sodelovala dva razreda OŠ Križe (4.a in 4.b). Ker tema sovpada s petimi šolskimi predmeti, smo se ga lotili širše, kot projekt, in delali na njem tri tedne.

Slika 1. Ogled šolske okolice

Na samem začetku smo ločili in spoznali javne prostore, ki se nahajajo v naselju Križe. Ker so vsem dostopni in na razpolago ter uporabo, naj bi služili tudi nekemu namenu. Lahko so prijetni, topli in polni izzivov ali pa zapuščeni, hladni in sami sebi namen. Obdajajo jih zgradbe, ki pomembno vplivajo nanje ter tudi na nas, prebivalce naselja. Prav zaradi tega smo v prvem delu projekta spoznali zgradbe naselja Križe, iz kakšnih gclip_image004radnikov so narejene in kako so umeščene v prostor. Sprehodili smo se po okolici šole ter si ogledali in prešteli javne prostore ter pomembne zgradbe. Javnih prostorov smo našteli zgolj tri in hkrati kar nekaj nam koristnih in pomembnih zgradb, ki jih obdajajo.

Slika 2. Pred kulturnim domom v Križah

clip_image006S pomočjo Lego gradnikov smo se lotili gradnje zgradb naše okolice. Pri tem smo spoznavali načine različnih gradenj glede na povezavo gradnikov med seboj. Lego zgradbe smo nato umestili v šolski prostor – maketo, ter si ogledali še javne prostore, ki so ob njih nastali.clip_image008

Slika 3: Izdelava šolske okolice z lego gradniki

Pogovorili smo se o težavah, ki so nastopile pri gradnji in postavitvi v prostor (težko je z enakimi gradniki graditi različne zgradbe, nemogoče je bilo prilagoditi velikost zgradb na podlago makete).

Slika 4. Šolska okolica iz lego gradnikov

Sledila je predstavitev poklicev, ki sodelujejo pri gradnji zgradb. Ob tem smo se ustavili na delu arhitekta in oblikovanju maket. V tem delu smo nato zgradili maketo iz odpadnih papirnatih škatel, ki smo jih poskušali še oblepiti in jim narisati podrobnosti. Stavbe smo nato ponovno umestili na maketo ter ugotovili, da je bilo oblikovanje iz papirja mnogo bolj primerno in posnemanje zgradb lažje, kot delo z »lego gradniki«. Tokrat so se nam javni prostori pokazali v primernejšem merilu.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Izdelava modelov stavb iz papirja   Slika 6. Maketa šolske okolice iz papirja

Ker je pri gradnji zgradb zelo pomembna tudi struktura, smo se lotili še oblikovanja struktur zgradb naselja Križe. Učenci so spoznali, da nam strukture kažejo neko prosojno obliko, niso pa primerne za natančne makete in predstave.

clip_image015clip_image016
Slika 7 in 8: Prosojni modeli iz naravnih materialov

Ponovno smo umestili papirne zgradbe na maketo ter se pogovorili o tistih javnih prostorih, ki samevajo v našem naselju in so skoraj neopazni, zanemarjeni, neuporabni… Na drugi strani imamo javni prostor, ki ga vsako dnevno uporabljamo, a nas žalosti in jezi zaradi svoje slabe izkoriščenosti. Učenci so si kot izziv vzeli spremeniti, dodelati, dodati ideje za izboljšavo šolskega igrišča.

Tako nam je kot poslastica vseh preteklih dejavnosti ostal TEHNIŠKI DAN – Od projekta do ideje učilnice na prostem/ igrišča.

Na ta dan smo se seznanili z razvojem in oblikovanjem šolskih igrišč. Razmišljali smo o pomenu različnih tipov igral in namenu že obstoječih igral. Ogledali smo si s pomočjo računalniške predstavitve različne vrste in tipe igral (plezalne in domišljijske strukture, plezala, skrivališča…). Sledil je ogled šolskega igrišča ter beleženje in dodajanje tipov igral v preglednico. Po razgovoru in predstavitvi preglednic so učenci na terenu narisali skico obstoječega stanja. V razredu smo se nato seznanili, kako arhitekti načrtujejo zunanji clip_image019prostor in kako ga predstavijo na načrtu (znaki za drevesa, grmovja, igrala….). Pomembno je bilo predstaviti pogled z višine – tloris in pomanjševanje ter povečevanje slik. Ob tem smo opravili tudi vajo povečave.

Slika 9. Ogled učilnice na prostem

clip_image020V razredu so učenci s pomočjo skice natančno narisali načrt šolskega igrišča. Sledilo je pomembno vprašanje: Na kaj moramo pomisliti, ko načrtujemo novo/dopolnjeno šolsko igrišče?

Slika 10. Izdelava skice obstoječega stanja

Večina je bila mnenja, da potrebujemo vedenje o količini denarja, ki nam je na voljo. Ker ga imamo zelo malo, smo morali v ideje vključiti poceni materiale ter delo, ki ga lahko opravimo tudi na šoli. Sledil je razgovor o cenovno dostopnih materialih ter igralih, ki bi jih lahko sami oblikovali.

Naslednji korak je vodil k ustvarjalnemu delu tehniškega dne. K že narisanim načrtom so tokrat dodali lastne ideje, kaj vse bi si želeli vključiti v šolsko igrišče, a je cenovno dostopno, primerno za učence druge triade ter nudi obilico različnih ustvarjalnih iger.

clip_image023clip_image024
Slika 11 in 12: Izdelava načrtov z lastnimi idejami

Po končanem delu smo pregledali ideje, prešteli ponavljajoče ter jih zapisali v preglednico. Kar 17 učencev si je zaželelo sprehajalno čutilno podlago, 9 hišico na drevesu, 7 »gumolin« (tako so imenovali pot narejeno iz polovično zakopanih gum), 6 učencev si je zaželelo skrivališče ali zatočišče, 4 različne poligone, 5 peskovnik, 8 različne hribčke, 6 ribnik…

Preglednica novih idej za učilnico na prostem

tablica

Ker so bile ideje zanimive in dostopne za izdelavo, smo jih predstavili tudi ravnateljici ter naslednji dan vsem ostalim učencem šole z razstavo OD PROJEKTA DO IDEJE.

 

clip_image002[5]Slika 13. Razstava projekta na šoli

Literatura

  1. Aberšek, B., 2014. Miselni preskok v izobraževanju.
  2. Eurydice, 2011. Teaching and Learning in Single Structure Education.
  3. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Malijevac, T., Struna Bregar, A., Viki Šubic, B., 2013. Igriva arhitektura:Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  4. FINNISH NATIONAL AGENCY FOR EDUCATION, 2016.
  5. Goličnik, B., Odprt javni prostor in njegovi uporabniki.
  6. Program osnovna šola, Družba, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  7. Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  8. Program osnovna šola, Matematika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  9. Program osnovna šola, Naravoslovje in tehnika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  10. Silander,P., Phenomenal education, Phenomenom based learning, Teaching by topics.
  11. Simoneti, M.,2010. Igrišča za otroke 21. stoletja. Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč. Mladina, 24.
  12. IGRIVA ARHITEKTURA (dostopno 4.12. 2017 )
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , , , ,