Početak nove školske godine uz Pogled

Broj 115, rujan 2019.
ISSN 1848-2171

Rujan je pri kraju, a vjerujem i sva potrebna dokumentacija koja je vezana uz početak školske godine i uz novi kurikulum. Novi izazovi, nova očekivanja, novi projekti, a nove ideje za rad možete pronaći u novom broju Pogleda.

Naravno, vrlo se je važno dobro organizirati, pripremiti i povezati s učenicima i kolegama učiteljima u timove. Gordana Sokol nam je opisala pravi alat za to – Microsoft Teams, digitalno središte, dostupno putem Officea365 za škole. Više…

Andreja Masten je u svojem radu predstavila oblik projektnog nastavnog rada s učenicima s ciljem da što više saznaju o medu, njegovim ljekovitim učincima, upoznaju život pčela i važnost njihovog postojanja, produbljuju znanje o zdravoj prehrani i potrebi očuvanja prirode. Više…

Učitelji još uvijek traže najbolje načine, metode i oblike s kojima bi postigli što bolje odgojno-obrazovne rezultate. Marjana Penca Palčič upoznala nas je s devet koraka u potpori učeniku kod učenja. Više…

Pisanje i čitanje je vještina koja se uči i razvija vježbanjem, a potrebna nam je za cijeli život. Anja Kancler je u prvom razredu kod početnog pisanja koristila fonomimičnu metodu i elemente formativnog praćenja jer je uz njih dobila bolju kvalitetu učenja i poučavanja. Više…

U sklopu projekta “Vještina čitanja“ koji je implementiran od strane Zavoda za školstvo Republike Slovenije, Mojca Pavli nam je ispričala koje su aktivnosti provedene kako bi podigla motivaciju i zanimanje učenika za čitanje i poboljšala tehniku čitanja i pisanja. Više…

Brigitu Luteršmit je zanimalo koliki utjecaj klasične glazbe ima na koncentraciju i produktivnost djece od vrtića do 9. razreda. Više…

U nastavi se sve više susrećemo sa socijalno i osjećajno neprilagođenom djecom. Diana Dobovšek odlučila se u razredu upotrijebiti pristup nenasilne komunikacije američkog psihologa Marshalla B. Rosenberga kako bi svim učenicima omogućila odgovarajuće uvjete za rad. Više…

U svom članku Dolores Štembergar iznosi svoj primjer iz prakse – korištenje pozdrava svaki dan na početku produženog boravka kako bi postigla da se njeni učenici osjećaju dobro. Više…

Učenici se međusobno razlikuju po predznanju, motivaciji, interesima i sposobnostima te zbog toga Polona Irt Novak u svoj rad često uključuje: učenje u suradnji, strategije čitanja i učenja i elemente formativnoga praćenja. Na primjeru obrađene tablice predstavila je način na koji se koristi i isprepliću tri spomenute strategije. Više…

Emocije su vrlo bitne za kakvoću ljudskog života. Marina Kortnik je anketirala učenike koliko često koriste emocionalne ikone prilikom korištenja tehnologije. Što je otkrila, pročitajte ovdje Više…

Međuljudski odnosi su temelj za uspješan rad, a pogotovo kod djece s emocionalnim i bihevioralnim problemima ili poremećajima. Klavdija Paldauf iznijela je svoje iskustvo rada s tom djecom i od bitne je važnosti da se dijete nauči realno samoprocijeniti. Više…

Aleksandra Lampret Senčič i Marte Meo opisali su aktivnosti koje provodi stručni centar VSI na OŠ Glazija, Celje gdje su se stručnjaci iz područja integriranog tretmana djece i adolescenata iz socijalno nepovoljnih sredina počeli okupljati s roditeljima, školama i okolišem. Više…

Jožica Apšner često sa svojim učenicima provodi rad na projektu kod izborne nastave Turističkog obrazovanja, kada s učenicima sudjelujemo u projektu Turizmu pomaga lastna glava, kojeg organizira Slovenska turistička organizacija. Učenici kreiraju konkretan projektni zadatak na određenu temu iz turizma. Takav rad omogućuje učenicima da iskustveno uče, razvijaju individualne vještine i integriraju teorijska i praktična znanja. Više…

Gordana Lohajner

Nadaljevanje pravljice z upoštevanjem pravljičnih prvin

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku v tretjem razredu uvajamo metodo formativnega spremljanja znanja. Metoda temelji na večji vključenosti učencev v učni proces, v načrtovanje učenja in odgovornost učencev pri načrtovanju osebnega cilja. S pomočjo povratnih informacij učitelja in sošolcev uresničijo zastavljen cilj in napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Z akcijskim raziskovanjem zastavljenega učnega cilja, da učenci nadaljujejo pravljico z upoštevanjem pravljičnih prvin, načrtujemo, uvajamo spremembe, zbiramo dokaze, vrednotimo dosežke in načrtujemo nov krog. Tretješolci so učni cilj dosegali z delom po skupinah. Skupine so izbirali sami, saj so tako učno najboljše napredovali.

2. Formativno spremljanje znanja

Načrtovanje ciljev: Po učnem načrtu učenci v 3. razredu prepoznavajo prvine pravljice: formalni začetek in konec, preteklik, za pravljico značilni pripovedni ton, značilne književne osebe, čudeže, pravljično dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja. Zmožnost prepoznavanja, razumevanja, doživljanja in vrednotenja pravljice so učenci pokazali tako, da so pisali nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali njene značilnosti.

Iskanje značilnosti pravljic: Značilnosti pravljice so učenci poiskali v pravljici Zlata ptica, ki smo jo obravnavali že v predhodnih urah. Na podlagi vsebine te pravljice so po skupinah najprej iskali pravljične prvine. Značilnosti pravljice so zapisali v obliki miselnega vzorca napisali na plakat. Predstavili so ga sošolcem in ga dopolnjevali z manjkajočimi podatki. Plakate so razobesili po učilnici.

Slika 1, 2: Zapisovanje značilnosti pravljice na plakate

Branje in razumevanje prebranega: Po skupinskem delu so učenci aktivno poslušali prebrani odlomek pravljice Mizica, pogrni se in načrtovali pot do uresničitve zadanega cilja: Tvorili so nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali značilnosti ljudske pravljice. Z ustnimi odgovori na vprašanja, ki so si jih postavljali v paru ali skupini, smo preverili razumevanje besedila.

Postavljanje meril uspešnosti: V skupinah so načrtovali, kako bodo prišli do cilja. Izbire poti so bile različne. Razmišljali so, kaj bodo potrebovali, da bo nadaljevanje zgodbe čim bolj uspešno. Povedali so, da pri nadaljevanju pravljice morajo upoštevati pravljične značilnosti. Pri tem morajo uporabljati domišljijo, da bo pravljica čim bolj zanimiva. V pisanje, ki mora biti čitljivo, morajo vložiti veliko truda in zapisati vsebinsko zaokroženo besedilo. Pri pisanju so pravilno zapisali veliko začetnico in ločila. Merila uspešnosti smo zapisovali na interaktivno tablo.

Slika 3. Zapis meril uspešnosti na interaktivno tablo

Dokazi o znanju: Učence sem prosila, naj v skupini razmislijo, katere dokaze bodo pri samem procesu učenja zbrali, da bodo dokazali napredek in znanje. Povedali so, da bodo nadaljevanje zgodbe pisali na liste in izdelek večkrat izboljšali.

Akcija: Učenci so bili za delo zelo motivirani, samostojno so zapisovali krajša ali daljša nadaljevanja pravljice. Hitrejši so že tisto uro pred sošolci prebrali svoj izdelek. Nekateri pa so si poiskali kritičnega prijatelja in so izdelek prebrali njemu. Ostali učenci so prebrane zgodbe poslušali in na podlagi meril uspešnosti podali povratne informacije. Ugotavljali so, da v nekaterih zgodbah manjkajo pravljične prvine ali da se zgodba ne konča srečno. Ker so si morali zapise tudi izmenjati in jih prebrati, so pod merila uspešnosti predlagali čitljivost zapisa.

Slika 4. Zapis nadaljevanja pravljice ob merilih uspešnosti

Nadaljevanje učenja: Vprašanja, ki sem jih izpostavila v razredu glede na potek pretekle ure, so bila:

• Ali so bili učenci dovolj samokritični?
• Ali bodo pridobili mnenje tudi drugih sošolcev?

Na podlagi sovrstniških in učiteljevih povratnih informacij so izdelek najmanj dvakrat oz. večkrat izboljšali. Spodbujala sem jih, da so pojasnjevali svoje pristope k reševanju (dodajanje pravljičnih oseb, spreminjanje dogajalnega prostora, čudeži, predmeti oživijo …). Izboljšane naloge so ponovno predstavili razredu ali posameznikom, da so pridobili dodatne povratne informacije. Drug drugemu so bili kontrola. Ker vsi učenci niso prišli na vrsto, sem naloge pregledala in jim naslednjo uro podala pisno povratno informacijo. Z učenci sem se več pogovarjala o samem učenju, če so dobili zadovoljive povratne informacije, ki so ustrezale merilom uspešnosti. Opazovala sem jih ali so zunanje ali notranje motivirani, saj so nekateri potrebovali spodbudo. Z njimi sem se pogovarjala, kako bodo izboljševali svoj izdelek.

Analiza dela: Analiza dela je razkrila, da so učenci s tovrstnim načinom dela zadovoljni, ker lahko delajo z nekom, ki jih usmerja in jim pomaga ter se dobro počutijo. Med seboj jim je bilo dovoljeno pogovarjanje. Vprašanja ali nejasnosti so zapisovali na tablo in dobili od sovrstnikov takojšen odgovor. Učili so se na napakah, saj so bile napake dovoljene.

Slika 5. Zapisovanje vprašanj na tablo, povratna informacija sošolcev.

Spremljanje znanja: Ugotovila sem, da so delali odgovorno, čeprav je bilo vzdušje v razredu sproščeno. V procesu učenja so učenci znanje še izboljšali, saj so sprotno ugotavljali, kje se na poti do svojega cilja nahajajo. Izdelke so si drug drugemu pregledovali. Pri tem sem jim nudila ustrezne informacije in pomoč.

Slika 6. Učenci z dvigom palca na roki kažejo, kje se nahajajo na poti do svojega cilja

3. Zaključek

Učenci so bili z delom zadovoljni in so se dobro počutili, saj je bilo delo sproščeno in prilagojeno posamezniku. Ni bilo dolgočasno. Nekateri so svoje zgodbe izboljšali večkrat, nekaj učencev pa bi potrebovalo še več časa, da bi izdelek izboljšali. Delo po skupinah je bilo glasno, saj je v razredu veliko učencev. Čeprav so bili učenci v skupini po znanju različni, so spoštovali delo drug drugega in se medsebojno spodbujali in motivirali. Vsi učenci so dosegli cilj, s tremi pa je bilo potrebno veliko več individualnih pogovorov in načrtovanja. Kljub dodatni pomoči izdelka niso uspešno izboljšali.

LITERATURA

1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
2. Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane, pridobljeno 25. 8. 2017.
3. Holcar Brauner, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.