Z igro do umetnije in veselja do likovnega ustvarjanja

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

1. Uvod

V tretjem razredu se učenci pri pouku likovne umetnosti prvič srečajo s tekočim slikarskim materialom, črnim tušem. Iz preteklih izkušenj vem, da so imeli učenci z uporabo tuša precej težav. Ker tega materiala še niso bili vajeni, jim je večkrat kanila kakšna kaplja na izdelek, zato so bili nezadovoljni s svojim delom in tako izgubljali motivacijo za dokončanje izdelka. Risba se jim je zdela popackana in počutili so se neuspešni. Zato sem razmišljala, da bi za risanje s tušem pripravili tako ozadje, da se bodo napake učencev čim manj videle in bo izdelek kljub temu lep. Prav tako sem želela uporabiti takšno metodo dela, ki bo učencem všeč in jih bo še dodatno spodbudila k delu in ustvarjanju izvirnega likovnega izdelka. Takšna metoda pa je seveda igra. V igri uživajo vsi učenci.

Za motiv likovnega dela sem izbrala domišljijski travnik. Učenci bodo na pripravljeno podlago s tušem narisali travniške cvetlice in trave.

Učencem sem naročila naj v šolo prinesejo travniške rastline, da si jih bomo pred risanjem natančno ogledali. Za izdelek sem nameravala porabiti štiri šolske ure, saj bo ozadje, ki ga bomo najprej naredili precej mokro in se bo moralo kar nekaj časa sušiti.

V štirih urah sem želela doseči naslednje cilje:

  • Učenci si pridobivajo izkušnje z razporejanjem in kombiniranjem barvnih ploskev.
  • Opazujejo oblike in teksture travniških rastlin.
  • Spoznajo nov tekoč slikarski material, tuš.
  • Razvijajo občutek za bogatenje narisanih oblik s teksturami.
  • Pri risanju razvijajo motorično spretnost.
  • Navajajo se na doslednost in vztrajnost.

Uporabiti pa sem nameravala naslednje učne metode:

  • razlaga, razgovor, poslušanje, poročanje, opazovanje,
  • prikazovanje oziroma demonstracija,
  • eksperimentiranje, igra, praktično delo.

Za prvi dve uri sem si zadala, da pripravimo podlago, jo damo sušit, nato pa si ogledamo travniško cvetje in trave, da jih bomo v naslednjih dveh urah znali narisati.

2. Izvedba prvih dveh ur

Učenci so pripravili pripomočke za delo:

  • papir za zaščito mize,
  • tempera barve,
  • vsak svoj lonček (lahko tudi jogurtov kozarček),
  • prašek za pomivanje posode, ki ga prinese eden od učencev,  slamico za pitje.

Uvodna motivacija: Izdelali bomo sliko travniškega cvetja v domišljijski deželi. Danes bomo pripravili ozadje za travniške rastline, ki jih bomo naslednji teden narisali s tušem. Vsak si zamisli kakšna bo njegova domišljijska dežela, kakšne barve bo. Izberite takšne barve, da bodo lepo pristajale skupaj. Barve se lahko tudi prekrivajo. List naj bo čimbolj zapolnjen.

Razložila sem jim, da bo vsak pripravil svojo barvo, ki jo bom določila, nato pa jo bodo menjali med sabo. Vsakemu od učencev sem povedala katero barvo naj pripravi zato, da bi imeli učenci na razpolago čim več različnih barv. Izbrala sem modro, rdečo, zeleno, rumeno, oranžno in vijoličasto. Za pripravo vijoličaste barve so morali učenci vedeti, kateri dve barvi morajo zmešati.

Navodilo za pripravo barve: Lonček do polovice napolni z vodo. Vanj stisni nekaj tempera barve, nato premešaj s slamico. Če se ti zdi, da voda ni dovolj močne barve, dodaj še malo tempere. Nato dodaj še nekaj kapljic praška za pomivanje posode, zmešaj in v tekočino pihaj s slamico tako, da se bodo naredili milni mehurčki.

Ko so vsi učenci to naredili, sem jim demonstrirala kako nadaljujejo. Povabila sem jih, da se zberejo okrog mize. Izbrala sem tako mizo, okrog katere so se lahko razporedili vsi učenci in videli kaj jim kažem.

Milne mehurčke sem s slamico prenesla na risalni list in pustila, da popokajo. Tako sem naredila večkrat, dokler nisem menila, da imam te barve dovolj. Učencem sem povedala, naj potem zamenjajo barvo s sošolcem. Izbirajo naj barve, ki dobro pristajajo skupaj. V mislih naj imajo svoj domišljijski travnik.

Učenci so pričeli z delom. Vsi so se poglobili v svoje delo in se med delom neskončno zabavali. V učilnici je vse brbotalo, saj so vsi hiteli pihati barvne milne mehurčke. Preizkušali

so različne barve in si ogledovali katere bodo najbolj pristajale v njihovo domišljijsko deželo. Nekateri so tudi malo polili, ampak nič hudega, saj so vse pobrisali za seboj.

clip_image002clip_image004clip_image006
Slika 1, 2, 3. Izdelovanje ozadja z milnimi mehurčki

Ko se jim je zdelo, da je risalni list dovolj zapolnjen, so dali list na mesto za sušenje in vse pospravili, pomili in pobrisali za sabo, dokler ni bila miza prazna in čista.

Pripravili so travniške rastline, ki so jih prinesli. Namesto pravih travniških rastlin bi lahko uporabili tudi slike, ki bi si jih frontalno ogledali. Pomembno je, da učenci vidijo različne cvetove, oblike in razporejenost listov.

Travniško cvetje je potovalo iz rok v roke, da so si ga učenci najprej sami ogledali, nato pa smo si ga ogledali še skupaj, frontalno. Učence sem z vprašanji vodila k opazovanju oblik in razporejenosti cvetov in listov.

Pred koncem ure je vsak podpisal svoj izdelek, da naslednjo uro ne bo težav s prepoznavanjem čigavo je kaj.

Po končanem pouku, ko so se risalni listi z ozadjem posušili, sem jih zložila drugega na drugega in jih obtežila z drugimi risalnimi listi, da so ostali lepo zravnani.

3. Izvedba drugih dveh ur

Učenci so pripravili naslednje pripomočke:

  • papir za zaščito mize,
  • risalni list s podlago, ki smo jo naredili v prvih dveh urah,
  • črn tuš,
  • trska za risanje s tušem (lahko tudi pero).

Učence sem opozorila naj pazijo, da se jim tuš ne bo razlil. Trsko naj nikar ne puščajo v njem, ker se lahko prevrne. Umaknili smo torbe, da ne bo škode tudi če se kaj polije.

Nato so se zbrali okrog mize za demonstracijo. Pokazala sem jim kako pomakajo trsko v tuš in kakšne sledi nastajajo. Učence sem spomnila na različno obliko in razporejenost cvetov in listov, ki smo jih opazovali prejšnjo uro. Pogovorili smo se tudi o teksturi.

Razložila sem jim likovno nalogo: Risalni list boste postavili pokončno. S tušem boste narisali različne travniške cvetlice in trave tako, da bodo segale od dna lista proti vrhu. Cvetlice in trave naj bodo velike. Pazite na obliko in teksturo rastlin. Obogatite jih s kakšnimi črtami, pikami, da bo risba bolj pestra. Teksture vnašajte varčno, ne preveč.

Učenci so se lotili dela. Med risanjem so pazili na velikost rastlin, vnašanje teksture. Vsi učenci so dosledno upoštevali likovno nalogo in pričeli so nastajati zanimivi izdelki, ki so jim dali še večjo motivacijo za naprej. Zgodilo se je, da jim je clip_image008kanila kašna kaplja tuša na izdelek, a so napako zakrili tako, da so packo spremenili v pikapolonico, hrošča ali pajka. Večina manjših kapelj pa sploh ni bila moteča, saj se na travniku marsikaj skriva.

Slika 4. Razstava domišljijskega travnika

Vsi učenci so bili zadovoljni z izgledom svojega dela, svoje umetnije, in so s tem razvijali clip_image012veselje do likovnega ustvarjanja. S ponosom so izdelke kazali sošolcem in jih primerjali med seboj. Ko so slike dokončali, smo jih razstavili na tablo in si jih ogledovali. Sledilo je pospravljanje učilnice in na koncu še vrednotenje izdelkov in pogovor o delu.

Slika 5. Posamezni končni izdelki

Učence sem usmerila na opazovanje različnih barvnih rešitev, natančnost, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motiva, v opazovanje uporabe raclip_image014zličnih tekstur, podrobnosti. Opazili in pohvalili smo dobre posebnosti vsakega likovnega izdelka ter poudarili trud in vztrajnost, ki smo ju opazili pri nekaterih učencih.

Slika 6. Posamezni končni izdelki

4. Zaključek

Tudi učenci so povedali svoje mnenje o delu. Prav vsem je bilo zelo všeč izdelovanje ozadja z nanašanjem barvnih milnih mehurčkov. V tem so uživali, se igrali in eksperimentirali. Všeč jim je bilo tudi to, da so vsi izdelki dobro izgledali, da so se znašli in zakrili napake, ki so nastale z uporabo tuša.

Prav tako sem bila tudi sama zadovoljna z izvedbo teh ur, saj mi je vsaj v teh štirih urah pri učencih uspelo vzbuditi veselje in vnemo do likovnega ustvarjanja.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Nadaljevanje pravljice z upoštevanjem pravljičnih prvin

erika_grosar

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku v tretjem razredu uvajamo metodo formativnega spremljanja znanja. Metoda temelji na večji vključenosti učencev v učni proces, v načrtovanje učenja in odgovornost učencev pri načrtovanju osebnega cilja. S pomočjo povratnih informacij učitelja in sošolcev uresničijo zastavljen cilj in napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Z akcijskim raziskovanjem zastavljenega učnega cilja, da učenci nadaljujejo pravljico z upoštevanjem pravljičnih prvin, načrtujemo, uvajamo spremembe, zbiramo dokaze, vrednotimo dosežke in načrtujemo nov krog. Tretješolci so učni cilj dosegali z delom po skupinah. Skupine so izbirali sami, saj so tako učno najboljše napredovali.

2. Formativno spremljanje znanja

Načrtovanje ciljev: Po učnem načrtu učenci v 3. razredu prepoznavajo prvine pravljice: formalni začetek in konec, preteklik, za pravljico značilni pripovedni ton, značilne književne osebe, čudeže, pravljično dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja. Zmožnost prepoznavanja, razumevanja, doživljanja in vrednotenja pravljice so učenci pokazali tako, da so pisali nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali njene značilnosti.

Iskanje značilnosti pravljic: Značilnosti pravljice so učenci poiskali v pravljici Zlata ptica, ki smo jo obravnavali že v predhodnih urah. Na podlagi vsebine te pravljice so po skupinah najprej iskali pravljične prvine. Značilnosti pravljice so zapisali v obliki miselnega vzorca napisali na plakat. Predstavili so ga sošolcem in ga dopolnjevali z manjkajočimi podatki. Plakate so razobesili po učilnici.

clip_image002 clip_image004
Slika 1, 2: Zapisovanje značilnosti pravljice na plakate

Branje in razumevanje prebranega: Po skupinskem delu so učenci aktivno poslušali prebrani odlomek pravljice Mizica, pogrni se in načrtovali pot do uresničitve zadanega cilja: Tvorili so nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali značilnosti ljudske pravljice. Z ustnimi odgovori na vprašanja, ki so si jih postavljali v paru ali skupini, smo preverili razumevanje besedila.

Postavljanje meril uspešnosti: V skupinah so načrtovali, kako bodo prišli do cilja. Izbire poti so bile različne. Razmišljali so, kaj bodo potrebovali, da bo nadaljevanje zgodbe čim bolj uspešno. Povedali so, da pri nadaljevanju pravljice clip_image006morajo upoštevati pravljične značilnosti. Pri tem morajo uporabljati domišljijo, da bo pravljica čim bolj zanimiva. V pisanje, ki mora biti čitljivo, morajo vložiti veliko truda in zapisati vsebinsko zaokroženo besedilo. Pri pisanju so pravilno zapisali veliko začetnico in ločila. Merila uspešnosti smo zapisovali na interaktivno tablo.

Slika 3. Zapis meril uspešnosti na interaktivno tablo

Dokazi o znanju: Učence sem prosila, naj v skupini razmislijo, katere dokaze bodo pri samem procesu učenja zbrali, da bodo dokazali napredek in znanje. Povedali so, da bodo nadaljevanje zgodbe pisali na liste in izdelek večkrat izboljšali.

Akcija: Učenci so bili za delo zelo motivirani, samostojno so zapisovali krajša ali daljša nadaljevanja pravljice. Hitrejši so že tisto uro pred sošolci prebrali svoj izdelek. Nekateri pa so si poiskali kritičnega prijatelja in so izdelek prebrali njemu. Ostali učenci so prebrane zgodbe poslušali in na podlagi meril uspešnosti podali povratne informacije. Ugotavljali so, clip_image008da v nekaterih zgodbah manjkajo pravljične prvine ali da se zgodba ne konča srečno. Ker so si morali zapise tudi izmenjati in jih prebrati, so pod merila uspešnosti predlagali čitljivost zapisa.

Slika 4. Zapis nadaljevanja pravljice ob merilih uspešnosti

Nadaljevanje učenja: Vprašanja, ki sem jih izpostavila v razredu glede na potek pretekle ure, so bila:

  • Ali so bili učenci dovolj samokritični?
  • Ali bodo pridobili mnenje tudi drugih sošolcev?

Na podlagi sovrstniških in učiteljevih povratnih informacij so izdelek najmanj dvakrat oz. večkrat izboljšali. Spodbujala sem jih, da so pojasnjevali svoje pristope k reševanju (dodajanje pravljičnih oseb, spreminjanje dogajalnega prostora, čudeži, predmeti oživijo …). Izboljšane naloge so ponovno predstavili razredu ali posameznikom, da so pridobili dodatne povratne informacije. Drug drugemu so bili kontrola. Ker vsi učenci niso prišli na vrsto, sem naloge pregledala in jim naslednjo uro podala pisno povratno informacijo. Z učenci sem se več pogovarjala o samem učenju, če so dobili zadovoljive povratne informacije, ki so ustrezale merilom uspešnosti. Opazovala sem jih ali so zunanje ali notranje motivirani, saj so nekateri potrebovali spodbudo. Z njimi sem se pogovarjala, kako bodo izboljševali svoj izdelek.

Analiza dela: Analiza dela je razkrila, da so učenci s tovrstnim načinom dela zadovoljni, clip_image010ker lahko delajo z nekom, ki jih usmerja in jim pomaga ter se dobro počutijo. Med seboj jim je bilo dovoljeno pogovarjanje. Vprašanja ali nejasnosti so zapisovali na tablo in dobili od sovrstnikov takojšen odgovor. Učili so se na napakah, saj so bile napake dovoljene.

Slika 5. Zapisovanje vprašanj na tablo, povratna informacija sošolcev.

Spremljanje znanja: Ugotovila sem, da so delali odgovorno, čeprav je bilo vzdušje v razredu sproščeno. V procesu učenja so učenci znanje še izboljšali, saj so sprotno ugotavljali, clip_image012kje se na poti do svojega cilja nahajajo. Izdelke so si drug drugemu pregledovali. Pri tem sem jim nudila ustrezne informacije in pomoč.

Slika 6. Učenci z dvigom palca na roki kažejo, kje se nahajajo na poti do svojega cilja

3. Zaključek

Učenci so bili z delom zadovoljni in so se dobro počutili, saj je bilo delo sproščeno in prilagojeno posamezniku. Ni bilo dolgočasno. Nekateri so svoje zgodbe izboljšali večkrat, nekaj učencev pa bi potrebovalo še več časa, da bi izdelek izboljšali. Delo po skupinah je bilo glasno, saj je v razredu veliko učencev. Čeprav so bili učenci v skupini po znanju različni, so spoštovali delo drug drugega in se medsebojno spodbujali in motivirali. Vsi učenci so dosegli cilj, s tremi pa je bilo potrebno veliko več individualnih pogovorov in načrtovanja. Kljub dodatni pomoči izdelka niso uspešno izboljšali.

LITERATURA

  1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
  2. Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane, pridobljeno 25. 8. 2017.
  3. Holcar Brauner, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.