Vloga šole za uspešno vključevanje romskih učencev v viz

irena_CP

Irena Čengija Peterlin

Povzetek

Uspešnost vključevanja romskih učencev v vzgojo in izobraževanje je odvisno od dela vsakega posameznega člana v trikotniku šola – učenec- starši. Vzpostavitev zaupanja do šole kot institucije, obiski naselja, izobraževanja strokovnega kadra, vključevanje v projektno delo so elementi, ki pripomorejo in vplivajo na uspešnejše vključevanje romskih učencev v šolski sistem. Naloga in cilj vsake šole je optimalni razvoj otroka ne glede na socialno, kulturno poreklo, spol, narodno pripadnost in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu. Pedagoško delo z učenci Romi zahteva individualni pristop, metodično in didaktično dovršene ure, fleksibilnost, visoko mero strokovnosti ter znanja in predvsem stalnost kadra. Zaradi premoščanja socialnih, ekonomskih in kulturnih razlik ter predvsem nerazumevanje slovenskega jezika največji poudarek pri strokovnem delu namenjamo didaktičnemu in metodičnemu pristopu.

Uvod

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan že vrsto let izobražuje tudi romske učence, ki prihajajo iz enega najbolj neurejenih naselij v Sloveniji, Dobruške vasi. Število romskih učencev iz leta v leto narašča in na OŠ Frana Metelka Škocjan se je v dobrih desetih letih skoraj podvojilo. Kar za šolo in okolje predstavlja specifični izziv, saj je večanje populacije pripeljalo do novih izzivov s katerim se sooča širše okolje in tudi šola. Naloga in cilj vsake šole je optimalni razvoj otroka ne glede na socialno, kulturno poreklo, spol, narodno pripadnost in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu. Učenci Romi so v slovenski šolski sistem vključeni že več desetletij. Šole, ki vključujemo in izobražujemo romske učence imamo različne izkušnje z organizacijo dela in pristopi. Pedagoško delo z učenci Romi zahteva individualni pristop, metodično in didaktično dovršene ure, fleksibilnost, visoko mero strokovnosti ter znanja in predvsem stalnost kadra. Zaradi premoščanja socialnih, ekonomskih in kulturnih razlik ter predvsem nerazumevanje slovenskega jezika največji poudarek pri strokovnem delu namenjamo didaktičnemu in metodičnemu pristopu. Veliko vlagamo v stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter jim omogočamo medsebojne hospitacije. Potrebno se je zavedati, da učenci Romi dejansko prihajajo v šolo z minimalnim znanjem oziroma predznanjem, z nerazumevanjem slovenskega jezika in so zaradi pomanjkanja izkušenj in ne-vključevanjem v predšolsko vzgojo v primerjavi s svojimi vrstniki, ki obiskujejo predšolsko vzgojo v izrazito neenakopravnem položaju. Opremljenost in pripravljenost romskega predšolskega otroka, ki prihaja iz našega šolskega okoliša, je nizka, zato je potrebno v šoli zagotoviti optimalne pogoje za razvoj vsakega učenca, še posebej pa mora biti učitelj in clip_image002svetovalna služba pozorna na učence, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega, socialnega in ekonomskega okolja. Z ustreznim in premišljenim načrtovanjem dela in učnega okolja učitelj vzpostavi ustrezne pogoje za čim boljše napredovanje in vključevanje učencev Romov. Pri tem mora biti pozoren, da vsem učencem zagotovi enake možnosti učenja in napredovanja.

Zaradi primanjkljajev na vseh področjih, nespodbudnega okolja v katerem živijo, neznanja in nerazumevanja slovenskega jezika, romski učenci slabše napredujejo oziroma počasneje osvajajo standarda znanje od vrstnikov večinske populacije in za napredovanje potrebujejo veliko pomoči ter spodbude s strani šole, saj je doma večinoma niso deležni oziroma jim starši, tudi če želijo, ne zmorejo pomagati, saj so večinoma sami nepismeni. Prvo vzgojno izobraževalno obdobje je ključno za osvajanje temeljnih znanj ter za razvoj socialne in čustvene zrelosti. Ključno je tudi za vzpostavitev ustreznega vključevanja romskih učencev v šolsko okolje. To obdobje je izredno zahtevno, saj se gradijo temelji, osvajajo številske predstave, učenci se opismenijo, zato bi bilo nujno potrebno, da sta v oddelku prisotna dva strokovna delavca v času pouka slovenščine, okolja ter matematike v celotnem prvem triletju. Spreminjanje in prilagajanje učnega procesa in učnega okolja za zagotovitev uspešnosti učencev, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja, je naloga šole. Ob tem je potrebno poudariti, da je uspešnost vključevanje romskclip_image004ih učencev v vzgojo in izobraževanje na vseh nivojih, od predšolske vzgoje do srednje šole, odvisno tudi od reševanje in urejanja bivanjskih razmer, zagotavljanja osnovnih dobrin za preživetje, ozaveščanje ter reševanje zdravstvenih težav, od možnosti zaposlovanja, in nenazadnje tudi od njihove želje in potrebe po vključitvi v širšo socialno skupnost.

Romsko naselje Dobruška vas

Organizacija dela z romskimi učenci skozi čas

Našo šolo je v šolskem letu 1965/66 obiskoval prvi romski učenec. Pouk je obiskoval le eno leto in še to neredno. Ni si težko predstavljati, kako se je ta učenec počutil v šoli ob nerazumevanju jezika, slabih razmerah, v katerih je živel, neurejenem prevozu v ter iz šole, ob nepripravljenosti šolskega sistema na prilagajanje….

Romski učenci so v šolskem sistemu prisotni v mnogih šolah po Sloveniji že desetletja. Pri delu z učenci Romi so se šole, ki se srečujejo z izobraževanjem romskih učencev srečevale in preizkušale različne oblike in metode dela. Vsaka izmed njih je imela svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Skozi leta, še posebej v 90 – tih letih prejšnjega stoletja, so se v šolah uveljavili tako imenovani čisti oddelki ter delno čisti oddelki, kar je pomenilo, da je pouk za romske učence potekal ločeno od matičnega razreda ves čas trajanja pouka oziroma le pri urah matematike in slovenščine. Kasneje so se oblikovale učne skupine, ki so združevale učence Rome glede na njihovo znanje oziroma predznanje in ne glede na razred, ki so ga obiskovali ter heterogene skupine ali oddelki, pri katerih so romski učenci integrirani v redno delo oddelka in so vključeni v dodatno strokovno pomoč, ki se izvaja v oddelku, če jo potrebujejo. Integrirano delo z romskimi učenci poteka v večini šol, kjer se izobražujejo tudi romski učenci in je najprimernejša oblika dela, saj se tako razvija multikulturnost, učenci Romi razvijajo pripadnost širši skupini, učenci se prilagajajo in se učijo spoštovanja drugačnosti. Pri procesu integracije romskih učencev v redne oddelke pa ima posebej izrazito in odločilno vlogo romski pomočnik, ki otrokom ob vstopu v prvi razred pomaga prebroditi strah pred institucijo, čustveno in jezikovno oviro in predstavlja vez med šolo, učenci in starši.

Naloge šolske svetovalne službe pri vključevanju romskih učencev v vzgojo in izobraževanje

Svetovalna služba na šoli predstavlja posebno mesto na šoli, ki povezuje, svetuje in pomaga učencem, staršem, strokovnim delavcem, vodstvu in zunanjim sodelavcem preko svetovalnega odnosa. Svetovalna služba je vsem udeležencem v šoli enako dostopna in njena dostopnost je vsem enako razvidna. Poslanstvo šolske svetovalne službe je prilagajanje šolskega sistema potrebam posameznika (učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, učenci s težavami na vedenjske področju, ….) in vzpostavljanje optimalnih pogojev za učenje in napredovanje vseh učencev.

Pri vključevanju in izobraževanju romskih učencev v vzgojo in izobraževanje ima svetovalna služba izredno pomembno vlogo. Svetovalna delavka tesno sodeluje z romskim pomočnikom, saj prva navezuje stike s starši ob obiskih naselja in spoznavanju staršev in otrok. Predstavlja prvi stik s šolo tako za otroka, ki bo postal prvošolec kot tudi za starša. Njena naloga je vzpostavljanje zaupanja in vzpostavitev pozitivnega odnosa do šole. Premagovanje strahu pred šolo in vzpostavitev sodelovalnega odnosa s starši, je izredno pomembno za uspešno vključitev otrok v šolski sistem. Kajti znano je, da odnos, ki temelji na zaupanju staršev do šole in obratno, pomembno vpliva na uspešno vključevanje otrok v šolski sistem. Otroci se bistveno hitreje in z manj stiskami vključijo v šolski sistem. Delo svetovalne delavke tako lahko opredelimo kot nepogrešljivo pri vključevanju in izobraževanju romskih učencev, saj ne le da vzpostavlja sodelovanje s starši, temveč tudi tesno sodeluje z romskim pomočnikom, sodeluje in svetuje učiteljem pri načrtovanju dela za uspešno vključitev otrok v delo v oddelku ter jim pomaga pri navezovanju stikov s starši, sodeluje s Centrom za socialno delo in Policijo, spremlja projekte, ki spodbujajo lokalne skupnosti in šole k vključevanju romskih otrok v predšolsko vzgojo, sodeluje z vodstvom šole. Naloge svetovalne službe pri sodelovanju s posameznimi deležniki so naslednje:

1. Delo s starši.

Raziskava o korelaciji med sodelovanjem staršev s šolo oziroma učitelji ter med pogostostjo obiska pouka romskih učencev, ki smo jo na šoli opravili, kaže da sodelovanje staršev s šolo pozitivno vpliva na povečanje obiska pouka pri učencih in posledično na boljši učni uspeh. V raziskavo smo zajeli desetletno sodelovanje staršev in učiteljev na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, individualnih razgovorih, obiskih učiteljev v naselju ter za enako obdobje pregledali rednost obiska pouka in napredovanje učencev. Ugotovili smo, da se je sodelovanje s starši v desetih letih bistveno izboljšalo (za 30 %) in posledično se je zviševal odstotek obiska pouka ter napredovanje učencev. V raziskavi smo tudi pregledali, s katerimi dejavnostmi smo uspeli okrepiti sodelovanje s starši. Ugotovili smo, da smo s pomočjo vključenosti v različne projekte, ki so bili namenjeni delu z romskimi učenci in starši, izoblikovali različne načine sodelovanja. Najpomembnejši način sodelovanja so zagotovo obiski naselja s strani učiteljev z namenom spoznavanja staršev, bivanjskih pogojev učencev ter povabilo staršem za obisk šole na govorilnih urah. Obiski naselja pa ne vplivajo pozitivno le na starše, temveč tudi na učitelje same, saj spoznajo učence v drugačni luči in spoznajo vzroke za morebitne učne, vzgojne ali čustvene težave posameznega učenca. Ravno tako pa obiski pozitivno vplivajo tudi na učence, ki so ponosni, da jih obiščejo učitelji in začutijo povezanost s šolo. Drugi izredno pomemben način sodelovanja s starši je sodelovanje s pomočjo romskega pomočnika ob prenosu informacij. Romski pomočnik predstavlja nepogrešljivo vez med starši in šolo. Učitelji starše v šolo vabijo tudi preko vabil na govorilne ure, ki so pisna ali ustna preko telefona oziroma osebno. V primeru, ko se starši ne odzivajo vabilom, jih učitelji povabijo v šolo v sodelovanju s šolsko svetovalno službo. In kot zadnje je povabilo staršem s pomočjo Centra za socialno delo. Pri slednjih gre za večje vzgojne, čustvene in tudi učne težave učencev, ko je sodelovanje s starši oteženo zaradi različnih vzrokov. Z raziskavo smo učiteljem in strokovnim delavcem predstavili učinke sodelovanja v projektih ter izvajanja mnogih dejavnosti v okviru projektov. Pomemben vidik dela z romskimi učenci za strokovne delavce je tudi zmožnost »videti napredek« na posameznih področjih dela. Ker so učitelji vsakodnevno zelo vpeti v delo, pogosto ne opazijo napredka, kar jih z leti lahko demotivira. Zato je pomembno, da šola, šolska svetovalna služba beleži in analizira podatke, s katerimi šola razpolaga ter učiteljem poda povratno informacijo o uspešnosti njihovega dela.

2. Delo z učenci

Svetovalna služba vzpostavlja pogoje dela s predšolskimi otroci in učenci. V sodelovanju z vzgojiteljicami načrtuje in organizira vključevanje predšolskih otrok v popoldanske dejavnosti v vrtcu. Romski otroci iz naselja, ki sodi v naš šolski okoliš, niso vključeni v vrtec, zato jih spodbujamo k sodelovanju in vključevanju v dejavnosti organizirane za predšolske otroke v našem vrtcu. Dejavnosti potekajo v obliki delavnic, s katerimi razvijamo socialno, čustveno zrelost ter predvsem razumevanje jezika. Cilj delavnic je vključitev otrok v predšolsko vzgojo saj preko delavnic želimo staršem in predvsem pa otrokom približati vrtec kot institucijo in starše motivirati za vpis otrok v vrtec. Svetovalna služba organizira in spremlja izvajanje dodatne strokovne pomoči za učence, ki pomoč za doseganje ciljev potrebujejo. Poleg tega tudi nenehno spremlja napredovanje učencev ter doseganje ciljev pri posameznih predmetih. Zelo pomembno vlogo ima svetovalna delavka pri svetovanju in pomoči učencem v stiski ter učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami.

3. Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji

Naloga svetovalne službe je pomoč in svetovanje učiteljem pri delu z romskimi učenci. Redno spremljanje in sodelovanje svetovalne službe in učiteljev na sestankih ali strokovnih aktivih, na katerih rešujejo aktualno problematiko, pregledajo doseganje ciljev pri posameznih učencev, se posvetujejo o načinu dela s posamezniki, o oblikami pomoči učitelju, … Svetovala delavka učiteljem svetuje o zagotavljanju osnovnih pogojev za varno in spodbudno učno okolje med poukom in zunaj pouka, pri izbiri oblik in metod dela v integriranem oddelku, sodeluje z učitelji za učinkovito delo z učenci, ki imajo čustvene, vzgojne ali disciplinske težave. Skrbi za povezovanje razrednikov in učiteljev, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč ter za povezovanje učiteljev z romskim pomočnikom.

4. Sodelovanje z vodstvom

Svetovalna služba vodstvu zavoda podaja predloge za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, za zagotavljanje pogojev za oblikovanje ustrezne kulture in klime ter sodelovanje pri umeščanju romskega pomočnika v delo šole. Z vodstvom šole sodeluje tudi pri načrtovanju celotnega svojega dela na področju dela z romskimi učenci, od sodelovanja s starši, do obiska naselja, organizacije delavnic za predšolske otroke, sodelovanja z učitelji, …

Naloge ravnatelja pri vključevanju romskih učencev v vzgojo in izobraževanje

Ravnatelj je na šoli pedagoški in organizacijski vodja. Pri usmeritvah dela na šoli je izjemnega pomena ravnateljev pogled na vzgojno izobraževalno delo, projektno delo, odnos do marginalnih skupin, pripravljenost za iskanje rešitev, razumevanje šolske kulture in klime, spoštovanje in spodbujanje učiteljev, strokovno zaupanje, ….

1. Delo z učitelji

Edina stalnica našega življenja so spremembe. Spreminja se okolje, menjavajo se vlade, spreminjajo se podjetja, spreminjajo se izdelki, nastajajo nove gospodarske panoge, otroci odraščajo, itd. Vse to vpliva na naše delo in naše doživljanje realnosti. Nad večino sprememb nimamo niti nadzora niti moči, imamo pa moč nad odločitvijo, ali bomo postali ‘’mojster sprememb’’ ali ‘’žrtev sprememb’’. To, ali bomo ustvarjalci okoliščin ali njihovi sužnji, je odvisno od naših odločitev.

Ob želji, da bi se tudi učitelji ves čas spreminjali, spreminjali svoje delo in sprejemali novosti, pogosto naletimo na mnoge ovire. Fullan in Hargreaves sta opredelila šest problemov, ki se pojavijo pri učiteljih ob nenehnem uvajanju sprememb: preobremenjenost, osama, skupinsko mišljenje, neodkrite sposobnosti, ozkost učiteljeve vloge in slabe rešitve ter neuspele reforme. Ravnatelj lahko s spremljanjem učiteljevega dela, s sodelovalnim vodenjem navedene probleme omili ali jih celo (nekatere) prepreči. Ob stalnem uvajanju sprememb ter ob večletnem poučevanju skupin učencev*, ki se razlikujejo od večinskega prebivalstva, učitelj izgoreva, postaja preobremenjen, se osami, ima občutek neuspešnosti…. Ravnateljeva vloga je ustvarjanje sodelovalnega okolja, v katerem se učitelj počuti varnega, spodbujanje učiteljev, da sprejemajo strokovne odločitve, izboljšave so pravilo, ki prinaša nove zamisli, spodbujanje razmišljanja učitelja o lastnem delu, povratna informacija o uspešnosti dela (še posebej na področju dela z drugačnimi skupinami otrok). Pri delu šolske svetovalne službe je poudarjeno, kako pomembno je, da se učiteljem predstavi napredek na področju njihovega dela. Ravnatelj se mora zavedati, da učitelji potrebujejo pozitivno informacijo o uspešnosti njihovega dela, truda, izobraževanja, da lahko z delom nadaljujejo in ga nadgrajujejo. Tako se učiteljem predstavi napredek na nekem področju (sodelovanje staršev romskih otrok s šolo) in smisel vključevanja v projektno delo. Ravnatelj nudi suport učiteljem osebno in preko svetovalne službe ter skrbi za stalen pretok informacij med učitelji. Predvsem pa je pomembno sprotno reševanje nastalih problemov in dilem z iskanjem rešitev. Pri nalogah ravnatelja ne smemo pozabiti na organizacijo strokovnih izobraževanj, ki učiteljem nudijo podlago in strokovno podporo za njihovo delo.

Delo ravnatelja z učitelji sem pri nalogah ravnatelja za uspešno vključevanje romskih učencev v vzgojo in izobraževanje postavila na prvo mesto, saj so učitelji »nosilci« sprememb, zato jih je potrebno v odločanje vključiti. Vključiti se morajo v odločitve, kako bodo delali, kaj bodo spremenili ter kako bo potekal njihov strokovni razvoj.

2. Delo s svetovalno službo

Sodelovanja ravnatelja s svetovalno službo in usmerjanje dela svetovalne službe je ena izmed pomembnejših del ravnateljevega dela. Svetovalna služba je tista, ki zazna stisko učitelja ali učenca in mu priskoči na pomoč. Da bi zaznala stisko, pa mora biti dovolj senzibilna, mora imeti zaupanje učiteljev in učencev ter mora imeti podporo ravnatelja pri njenem delu. Kot primer dobre prakse, se je na naši šoli izkazalo tedensko srečanje svetovalne službe z vodstvom. Delovni sestanek je potekal enkrat na teden. Cilji sestanka so bili naslednji: izmenjava informacij (pregled posebnosti preteklega tedna), iskanje ustreznih rešitev, določanje usmeritev in zadolžitve. Izredno pomemben, pa tako imenovani skriti cilj sestankov, pa je bil spremljanje dela svetovalne službe ter nudenje podpore. Slednja je namenjena preprečevanju izgorelosti. Na sestanku je bilo ob pregledu nalog in dejavnosti zaznati morebitno preobremenjenost svetovalnih delavk in posledično neučinkovito iskanje rešitev za posamezen izziv. V takih primerih je bilo delo razdeljeno med ostale udeležence sestanka ali pa so bile na sestanku podane zamisli za rešitev problema.

3. Delo s starši

V trikotniku šola – učenec – starši je ravnateljeva naloga povezovanje trikotnika ter usklajevanje različnih interesov. Dejstvo je, da šola mora sodelovati s starši in obratno, saj oboji delujemo v dobro otroka. Eni doma, drugi v šoli. Pri sodelovanju s starši romskih učencev menim, da je naloga šole da starše pripravi do spoznanja, da šolo potrebujejo ter da razvijajo pozitivni odnos do šole. Naš cilj je, da bi starši prihajali v šolo po informacije prostovoljno v okviru govorilnih ur. Ostale naloge dela s starši:

  • Informiranje staršev o delu šole,
  • Odzivanje na individualne razgovore na pobudo staršev ali učiteljev,
  • Sodelovanje s starši ob reševanju vzgojnih in učnih težav.
  • Sodelovanje s starši ob obiskih naselja.
  • Predstavitev dela romskega koordinatorja.

Starši, ki se zavedajo pomembnosti šolskega sistema za uspešnost njihovih otrok v odraslosti, niso več izjeme. Vedno več je staršev, ki cenijo šolo, katerim znanje predstavlja vrednoto in to zahtevajo tudi od svojih otrok. To je temelj, na katerem gradi šola.

4. Delo z učenci.

Delo z učenci je postavljeno na zadnje mesto. Strinjam se, da bi moralo biti na prvem in posredno tudi je. Saj ravnatelj z usmerjanjem, spremljanjem dela učiteljev in svetovalne službe skrbi za napredek učencev ter njihovo vključevanje v delo šole. Neposredni stik z učenci ravnatelju daje realno sliko o učencih, njihovem počutju, napredku, o delu šole kot celote. Redna srečanja z učenci pri malici, na dnevih dejavnosti, med odmori in poukom so priložnosti, ki jih ravnatelj lahko izkoristi z namenom spoznavanja učencev in ustvarjanja realnega pogleda. Učenci so zadovoljni, da jih ravnatelj opazi, se z njimi pogovarja in se zanima za njihovo delo. S tem se poveča njihovo zaupanje v šolo kot institucijo ter v delo učiteljev. Seveda pa je potrebno učencem postaviti jasne meje, od katerih kot šola ne odstopamo. Nekateri učenci te meje »vidijo« šele kadar jim jih predstavi ravnatelj.

Zaključek

Prispevek govori o nalogah šolske svetovalne službe ter ravnateljevih nalogah pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojo in izobraževanje. Vsekakor se delo svetovalne službe ne more omejiti le na naštete naloge v prispevku. Le te so samo del delovne obveznosti svetovalnih delavcev, pa vendar izjemno pomembne za uspešno vključevanje romskih učencev v vzgojo in izobraževanje.

Uspešnost vključevanja romskih učencev v vzgojo in izobraževanje je odvisno od dela vsakega posameznega člana v trikotniku šola – učenec- starši. Vzpostavitev zaupanja do šole kot institucije, obiski naselja, izobraževanja strokovnega kadra, vključevanje v projektno delo so elementi, ki pripomorejo in vplivajo na uspešnejše vključevanje romskih učencev v šolski sistem. Odgovornosti za uspešno integracijo ne moremo in ne smemo prelagati le na šole. Svoj del odgovornosti pri vključevanju romskih učencev morajo prevzeti tudi starši in na to jih je potrebno pripraviti. Starši, ki so sami že bili deležni sistematičnega izobraževanja, imajo pozitiven odnos do šole, skrbijo za šolske potrebščine svojih otrok, sodelujejo s šolo in kar je najpomembneje otroke vsakodnevno pošljejo v šolo. Svoje naloge in odgovornost pa morajo prevzeti tudi učenci. Sprejeti šolska pravila, opravljati domače naloge, obveščati starše o sporočilih učiteljice, …

Šole oziroma ustanove in organizacije, ki delamo z romsko populacijo, najpogosteje delujemo ena mimo druge, brez pravega vsebinskega povezovanja in nadgrajevanja, čeprav imamo pri vključevanju le-teh enak cilj. Zagotoviti enake pogoje in možnosti za uspešno vključitev v družbo. Pri iskanju ustreznih rešitev pa je kot aktivne udeležence nujno vključevanje predstavnikov romske skupnosti. Prepogosto se dogaja, da razmišljamo o rešitvah mimo ali brez predstavnikov romske populacije, rezultat pa je nedoseganje ciljev, ki smo si jih zastavili. Sodelovanje šole z zunanjimi ustanovami kot je Center za socialno delo in Policija je vzpostavljeno na organizacijski ravni. Žal je pa premalo vsebinskega sodelovanja, sodelovanja ki ustvarja pogoje za preprečevanja osipa in sodelovanja, ki spremlja skrb staršev za otroke. Žal je trenutno delovanje Policije in Centra za socialno delo usmerjeno predvsem v »kaznovanje«, odvzem pravic in prijava inšpektoratu.

Z ustreznim način dela, pomočjo, ki jo šole nudimo romskim učencem, vključevanjem v projektno delo, zagotavljanjem romskega pomočnika, tesnim sodelovanjem s socialno službo in policijo smo v zadnjih petih letih dosegli, da romski učenci ne izostajajo več od pouka in da so vsakodnevno prisotni. To je seveda za šolo velik dosežek, saj le z rednim obiskom poukom pouka ima otrok možnosti napredovanja na prav vseh področjih: socialnem, učnem, jezikovnem, čustvenem. Ni se spremenil oziroma izboljšal le obisk pouka, izboljšala se je predvsem disciplina oziroma upoštevanje šolskih pravil, znanje učencev, povečalo se je razumevanje jezika, izboljšala se je higiena učencev, ….

*skupin učencev: učenci, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega, socialnega, ekonomskega okolja, so druge narodnosti, učenci z učnimi ali vedenjskimi težavami.

LITERATURA:

  1. M. Fullan, A. Hargreaves. ( 2000). Zakaj se je vredno boriti v vaši šoli. ZRSZŠ. Ljubljana
  2. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. (2011). Dopolnilo Strategiji 2004. MIZKŠ. Ljubljana.
  3. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. (2004). MŠŠ. Ljubljana.
  4. Kurikularna komisija za svetovalno delo. Programske smernice svetovalna služba. (2008). ZRSZŠ. Ljubljana.
  5. A. Kristančič. (1995). Svetovanje in komunikacija. Inserco svetovalna družba Ljubljana.

Učiteljevo samospoštovanje

boza_hvala

Boža Hvala

1. Uvod

Pred tridesetimi leti je bilo moje prvo delovno mesto učiteljice na podružnični šoli, v mojem rojstnem kraju. Kot mlada učiteljica sem čutila, da me učenci in njihovi starši spoštujejo. Z leti pa se je odnos družbe do učiteljev začel slabšati ter samozavest in samozaupanje začela usihati. Ko sem po več letih prišla poučevat na primestno centralno šolo, kot učiteljica podaljšanega bivanja, sem se počutila bolj svobodno, a razočarano ob spoznanju, da vrednote in pravila obnašanja tu skoraj ne veljajo. Samopodoba, samospoštovanje in samozavest so kopneli. Učitelji se zavedamo, da dane situacije ne moremo čez noč spremeniti, lahko pa spremenimo sebe. Zanimalo me je, kakšna je danes na naši šoli učiteljeva samopodoba in z njo povezano samospoštovanje. Z raziskovanjem sem prišla do pomembnih spoznanj.

2. Samospoštovanje, samopodoba, samozavest

Samospoštovanje je občutek lastne vrednosti, vrednotenje sebe kot človeka, da si vreden vseh dobrih stvari v življenju, kot so sreča, krepko zdravje, blagostanje in izpolnjujoči odnosi. Uživaš v izzivih, ki ti jih ponuja življenje in si vedno pripravljen iti naprej. In obratno: oseba, ki o sebi nima visokega mnenja, se tudi ne ceni prav dosti.S časom in okoliščinami se lahko močno spreminja.

Samopodoba je, kako vidiš samega sebe, oz. kaj verjameš o sebi. Samopodob je več: “telesna”: kako vidiš svojo telesno pojavo, “čustvena”: kakšna čustva gojiš in imaš v sebi, “intelektualna”: kakšne sposobnosti verjameš, da imaš in “socialna”: kaj si predstavljaš, da drugi mislijo o tebi ter “resnična”: pogled na samega sebe prav v tem trenutku in “idealna”: vpliva na vaše odnose z drugimi in določa vašo poslovno uspešnost.

Samozavest je, da verjameš vase. Z lahkoto se naučiš novih veščin, sklepaš prijateljstva, imaš srečna razmerja, se hitro prilagodiš spremembam in dosegaš tisto, kar si želiš v življenju. Visoka stopnja samozavesti se kaže v prepričanju, da kakršnokoli aktivnost si izberem, vem, da se bom dobro odrezal. Včasih pa je oseba samozavestna na enem področju, na drugem pa ji samozavesti primanjkuje.

Samospoštovanje, samopodoba in samozavest ni nekaj, kar pride samo od sebe, temveč gre za proces, ki raste skupaj s teboj.

3. Izvedba raziskave in ugotovitve

Učiteljice ( in redki učitelji) v naših razgovorih potožijo, da so vedno manj samozavestni, saj nas šolska zakonodaja neredko pusti na cedilu.

Zastavila sem si raziskovalno vprašanje: »Kakšna je danes učiteljeva samopodoba in z njo povezano samospoštovanje?« Na vprašanja je odgovarjalo 20 učiteljev razrednega pouka centrale šole in njenih dveh podružnic z več kot dvajsetletno pedagoško prakso. Na zastavljene trditve so odgovarjali z: se strinjam oz. se ne strinjam.

  • Družba ceni moje delo.
  • Vodstvo šole ima o mojem delu dobro mnenje in me večkrat pohvali.
  • V svojem delu uživam, saj mi učenci vračajo moj vloženi trud.
  • Starši so se nekoč bolj obračali name glede nasvetov o vzgoji otrok.
  • S sodelavci se razumemo in si pri delu pomagamo.
  • Starši učencev mi pogosto povedo, da delo dobro opravljam.
  • Nekoč so učitelji v družbi več veljali kakor danes.
  • Pogosto imam občutek, da nisem kos delu v razredu.
  • Opazila se, da so bile nekoč učiteljice bolj urejene (obleka, frizura …) kakor danes.
  • Čutim, da so starši v večini nastrojeni proti šoli in imajo veliko negativnih pripomb glede učiteljev.

Po pregledu odgovorov je bil razviden visok delež učiteljev, ki menijo, da družba ne ceni njihovega dela, vodstvo pa jih ne pohvali dovolj za njihovo delo.  Malokrat so pohvaljeni tudi s strani staršev in kar polovica jih čuti, da so starši nastrojeni proti šoli. Zanimivo je, da se prav vsi strinjajo, da so nekoč učitelji v družbi več veljali kakor danes.

Po drugi strani pa večina teh učiteljev trdi, da so kos delu v razredu, da v svojem delu uživajo, ker jim učenci vračajo spoštovanje in znajo ceniti njihov vloženi trud. S sodelavci se razumejo in si med seboj pomagajo.

Iz podatkov lahko sklepamo, da učiteljevo pozitivno samopodobo znižujejo: vodstvo šole, starši in družba nasploh. Delo z učenci pa jih osrečuje in so mu kos. Gre torej za negativne dejavnike, ki prihajajo od zunaj in na katere učitelji ne morejo vplivati. Problem ni v njih samih, saj kljub težavam ohranjajo ljubezen do svojega poklica. S tem pa na nek način tudi kljubujejo negativni samopodobi. Motiviranost za delo v šoli iščejo znotraj sebe.

4. Zaključek

Ali sem torej dobila odgovor na moje zastavljeno vprašanje, kakšna je učiteljeva samopodoba na naši šoli? Gotovo ne v celoti, saj je v raziskavi sodelovalo premalo učiteljev. Prepričana sem, da bi bili rezultati podobni za večino osnovnih šol v Sloveniji.

Potrdila sem  prepričanje, da so moji problemi pri pedagoškem delu podobni problemom večine kolegov. Včasih samopodobo dvigne že samo dejstvo, da nisi osamljen otok sredi morja. Nadaljnji korak je, da učitelji beremo literaturo, ki govori o tem, kako si lahko sami pomagamo pri dvigu samopodobe. Položaj v družbi lahko zasukamo v pozitivno smer predvsem tako, da smo pri svojem delu strokovni. Za dosego tega pa je potrebno nenehno učiteljevo učenje in izpopolnjevanje.

Literatura

Izštevanka

(in usklajevanje otrokovega giba in govora)

Kot izhodišče opismenjevanja

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

V prispevku želim prikazati, kako s pomočjo izštevanke razvijamo otrokove grafomotorične spretnosti roke. Pri tem pa je pomembno, kako otrok usklajuje gib in govor. Vaje sem izvajala v prvem razredu. S pomočjo teh vaj pripravljam otroke na pisanje in na mehko gibanje roke, z izštevankami pa otrokom omogočimo učenje ritma, rime, govora in grafomotoričnih spretnosti.

V šoli, kjer mora učitelj vedno poseči po različnih in novih vrstah motivacije, sem v ta namen predstavila, kako smo lahko izvirni tudi z izštevankami.

Pri razvijanju grafomotoričnih spretnostih mi je bila pomembna opora Tereza Žerdin s priročnikom Ringa, ringa raja (1996). V njem avtorica predstavlja gibalno-grafične vaje.

Gibalno – grafične vaje

Vaje imajo poseben namen in cilj. S pomočjo vaj pripravimo otroke na pisanje in na mehko gibanje roke. Izgubijo tudi strah pred praznim prostorom, utrjujejo občutek za delo z različnimi vrstami pisal. Pridobivajo tudi na govornem ritmu in na ritmičnem gibanju telesa.

Začnejo tudi usklajevati govorni in telesno-gibalni ritem ter govorni z grafično-gibalnim ritmom. Občutek za rimo utrjujejo in pridobivajo kot sestavni element slušne pozornosti in zaznavanja. Naučijo se tudi pravilne drže telesa, roke in pisala. Pravilna drža svinčnika, roke in telesa je pri izvajanju teh vaj zelo pomembna, zato mora otrok sedeti na sredini stola, naslonjen nazaj kot pri poslušanju. Ko je v tem položaju, se nagne naprej le toliko, da mu bo dosegljiva celotna površina lista. Otrok vzame v roke svinčnik, ki ga prime nad ošiljenim delom s palcem in kazalcem. Svinčnik nasloni na notranji rob sredinca, tik ob nohtu. Roka je pri izvajanju vaj v zapestju in prstih skoraj negibna.

Kaj so izštevanke, vemo verjetno vsi, ki smo se igrali (ali se igramo) razne igrice in moramo izbrati »po slučaju« tistega prvega, ki nas povede v igro.

Izštevanke so velika motivacija za skupinske, sprostitvene igre, spoznavanje otrok in njihovih osebnih sposobnosti in razvijanje koncentracije.

Izvajanje gibalno-grafičnih vaj

1. LILIJA

BELA, BELA LILIJA,
V KROGU PLEŠE DEKLICA,
DEKLICA SE ZAVRTI,
PA SI ENO IZVOLI.
(enako tudi za Rdeči tulipan)

Postopek:

  • igrica PREDSTAVLJANJE (vsak otrok pove svoje ime in svojo najljubšo barvo)
  • predstavitev besedila (Lilija, dodali Rdeči tulipan za fantke)
  • ponazarjanje besedila s plesom in petjem; (Otroci plešejo v krogu in pojejo. Deklica/fantek, ki pleše v sredini, se ob koncu vsake kitice z izvolitvijo zamenja.)
  • ponazarjanje besedila z vrtenjem okrog svoje osi, kroženje z obema rokama (istočasno in posebej) v obe smeri, enako tudi z nogama
  • sledil je grafični vtis na listu A3 format →A4, risanje krogov s svinčnikom
  • grafični vtis smo spremljali s petjem te izštevanke
  • -za konec pa je sledila še igrica VOZLI (Povzeto po knjigi Potovanje v tišino)

clip_image002[4] clip_image004[4]

2. PRALNI STROJ

MAJICA PERE SE,
HLAČKE IN ROBČEK,
NOSEK OBRIŠE SI
SMRKAVI POBČEK.

Postopek:

  • pogovor o pralnem stroju clip_image006
  • predstavitev besedila, sedenje v krogu in izštevanje otrok
  • igrica (bans) BUGI – VUGI (petje na določeno melodijo, kazanje različnih gibov z različnimi deli telesa)
  • ponazarjanje besedila s sočasnim kroženjem obeh rok navznoter, navzven, v levo in v desno
  • clip_image008grafični vtis na listu A3 format → A4, otrok dela kroge istočasno z obema rokama, navznoter nato še navzven
  • list mu je držal eden od otrok, potem smo vloge zamenjali
  • uporabljali smo dva različna barvna svinčnika
  • sprostitvena vaja LOTOS SE ODPIRA

3. POLŽEK

POLŽEK SLINČEK, POLŽEK SLINČEK,
KLIČE TE PRIJATELJ BINČEK.
PRIDI HITRO VEN IZ HIŠKE
IN POKAŽI MI ROŽIČKE.

Postopek:

  • igrica SPREHOD PO TRGU (otroci se sprehajajo po prostoru, na določen znak se rokuje s sosedom in mu pove npr. kaj rad dela,…)
  • predstavitev besedila, izštevali smo se tudi v krogu
  • ponazarjanje besedila z gibanjem celotnega telesa (posnemanje lazenja polža po prostoru)
  • ponazarjanje besedila z rokami: risanje polžje hišice po zraku, po tleh, po dlani, po hrbtu drugega, po čelu drugega z obema rokama, v obe smeri, močan/šibek pritisk roke, ob koncu izštevanke je polžek pokazal rožičke, tistemu, ki je bil izštet,
  • grafični vtis v peskovniku
  • grafični vtis na listu A3 formata → A4, s svinčnikom
  • krožili so od zunanjega kroga proti sredini in od sredine proti zunanjosti
  • pri risanju so govorjenje opustili
  • ob koncu je sledila še igrica BUGI-VUGI (bans)

clip_image010 clip_image012

4. BABICA

BABICA PLETE,
MUCA PA PREDE.
BABICA KIHNE,
MUCA PA PIHNE.
BABICA SKOČI,
SE MUCA USLOČI.

Postopek:

  • igra KLOBČIČ VOLNE (Podajali smo si volno, tako da je nastala neke vrste mreža. Vsak je nekaj zaželel tistemu, ki mu je podal klobčič. Vmes pa so opazovali kakšen je klobčič.)
  • predstavitev besedila
  • ponazarjanje besedila z gibi rok, nog, celega telesa
  • grafični vtis z odvijanjem in navijanjem klobčiča volne nato s suhimi barvnimi svinčniki krožijo v obliki elipse, z vsako ponovitvijo besedila menjajo smer, najprej na listu A3 formata v drugem delu pa na listu A4 formata
  • igrica ELEKTRIKA (Držimo se za roke. Z izštevanko določimo tistega, ki pošlje »tok« naprej, tako da stisne roko desnemu sosedu, ta prenese »tok« naprej, dokler ne pride do tistega ki je poslal »tok« naprej.)

clip_image014 clip_image016

5. MUHA

MUHA LETA, LETA, LETA,
ZDAJ NA STENO, ZDAJ NA VRATA,
ZDAJ NA STROP IN ZDAJ NA TLA,
BRENČI, BRENČI, BRENČI,
O, TI SITNA MUHA TI.

Postopek:

  • igrica KAJ BI BIL, ČE BI BIL IGARČA
  • pogovor o muhah
  • predstavitev besedila
  • ponazarjanje besedila s tekanjem po prostoru, gibanjem roke, kazanje s prstom, premikanjem, kroženjem oči, letanje muhe po hrbtu drugega
  • grafično vajo so izvajali brez spremljave besedila, na list so čečkali z voščenkami v vse smeri (muha je bila sedaj voščenka, ki je letala po prostoru – listu)
  • za konec smo prepevali

clip_image018 clip_image020

6. KRIŽ KRAŽ

KRIŽ KRAŽ,
KRALJ MATJAŽ,
KAJ MI DAŠ?
EN POČEN GROŠ
ZA STRGAN KOŠ.

clip_image024Postopek:

  • igrica OGLEDALO (Postavijo se v pare. Eden je ogledalo, drug pa tisti, ki se gleda v ogledalo. Ogledalo mora posnemati tistega, ki se vanj gleda. Vlogi zamenjamo.)
  • pogovor o pusclip_image022tu
  • predstavitev besedila
  • ponazarjanje besedila z gibom nog in rok, risanje križev drug drugemu na hrbet, kolena, dlani
  • grafični vtis besedila s suhimi barvnimi svinčniki na papir A3 formata → A4, črte drugo vrh druge v obliki črke x
  • igre zunaj na igrišču

7. PINKPONK

PINKAPONKA TOLČE TONKA,
PINKPONK UDARI GONG.
ŽOGA ČELO JE ZADELA,
TONKA SE ZA NOS PRIJELA.

Postopek:

  • predstavitev besedila
  • podajanje velike žoge v krogu z enim odbojem od tal
  • podajanje v paru teniške žogice
  • ponazarjanje besedila z roko po zraku, delanje velikih in majhnih lokov
  • grafični vtis s svinčnikom na list formata A3 → A4, delanje lokov v obe smeri pri tem pa so besedilo zamenjali z ritmičnim »levo-desno, levo-desno …«
  • grafično vajo smo izvajali, tako da so najprej risali velike loke, pod njimi pa še majhne
  • risanje lokov v mali zvezek

clip_image026 clip_image028

8. EN KOVAČ

EN KOVAČ KONJA KUJE.
KOL’KO ŽEBLJEV POTREBUJE?
EN, DVA, TRI, PA POVEJ ŠTEVILO TI!

Postopek:

– otroci so imeli pripravljeno presenečenje zame

  • predstavitev besedilaclip_image032
  • ponazarjanje besedila z udarjanjem po svojih in drugih pesteh in kolenih
  • razdelitev otrok v tri skupine, pesti so držali na mizi pred seboj, tisti, ki je izšteval je imel prosto le eno pest, namesto druge pesti pa je udaril po svoji bradi
  • grafični vtis na listu A3 formata → A4, s temnim flumastrom so otroci ritmično zabijali žeblje, če je bil ritem pravilen je na koncu prišla oblika podkve
  • prepevanje različnih pesmi

 clip_image034clip_image030

9. NA LEDU

PETRA DRSA SE PO LEDU,
PTIČEK PA ZA NJO LETI.
PETRA HITRO SE OBRNE,
ŽE NESREČA SE ZGODI.

Postopek:

  • igrica KAJ BOM, KO BOM VELIKclip_image036
  • predstavitev besedila
  • ponazarjanje besedila s tekanjem okoli stolov
  • oblikovanjem zank z različno dolgo in debelo vrvico, spuščanje vrvice navpično in navidezno delanje zank, delanje zank z nogami in rokami po zraku v različne smeri
  • grafični vtis na papirju A3 formata → A4, z voščenkami ob spremljavi besedila
  • igrica LOTUS SE ODPIRA

clip_image038

10. ČAROBNA ŠKATLA

V ŠKATLI SO SKRITE
ČUDNE STVARI,
DVIGNEŠ POKROV,
VSE VEN ODFRČI.

Postopek:

  • igrica VDIH, IZDIH
  • pogovor o čarobni škatliclip_image042
  • predstavitev besedila
  • ponazarjanje besedila z navijanjem mehke žice okoli debelejše palice, odstranili smo palico in navito žico raztegovali in stiskali
  • risanje zank z roko po zraku
  • grafični vtis na papirju A3 formata → A4, s svinčnikom, pri risanju pa smo si pomagali

clip_image040clip_image044

Zaključek

Delo z izštevankami se je izkazalo kot dober pripomoček pri izvajanju grafomotoričnih vaj. Otroci izgovarjajo izštevanke ritmično. Tudi grafomotorične vaje se izvaja v nekem ritmu. Cilj mojega dela je bil, da združim oziroma uskladim ta dva ritma. Z izštevankami sem omogočila nekatere spontane in vodene dejavnosti otrok, s pomočjo katerih so otroci lahko razvijali tudi opismenjevalne zmožnosti.

Opazila sem velik napredek pri izvajanju vaj. Pri vsaki vaji in otroku posebej je bilo opaziti napredek v gibanju roke in usklajevanju giba in govora.

Literatura

Žerdin, T.: Ringa, ringa raja, priročnik za gibalno-grafične vaje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Micro:bit u integriranoj nastavi informatike i fizike

sanja_PS

Sanja Pavlović Šijanović

Da se micro:bit može koristiti u integriranoj nastavi micro bitinformatike i fizike pokazali su učenici 2b razreda Jezičnog usmjerenja Gimnazije Vukovar vođeni nastavnicom informatike Sanjom Pavlović Šijanović i nastavnikom fizike Ivanom Menđušićem.

Iako jezična usmjerenja u gimnazijama imaju informatiku samo u drugom razredu i iako je ova školska godina za njih tek početak intenzivnijeg bavljenja područjem programiranja, naši učenici pokazali su da je programiranje uz pomoć Makecode sučelja znatno olakšano te pristupačnije za početnike u svijetu kodova, a samim tim i poticajnije jer su postignuća na zavidnoj razini. Naime web pripreme za mjerenjasučelje za programiranje micro:bita u Makecode editoru s lijeve strane sadrži simulator na kojem se odmah po pisanju programa, sam program i izvršava pa se vizualizacijom istovremeno uočavaju isprogramirane radnje a uz to jednostavno možemo učiti i bez samog uređaja. U sredini se nalazi izbornik sa kategorijama naredbi iz kojeg odabiremo željene naredbe i odvlačimo ih u desni dio sučelja gdje pišemo program. Upoznavanje sa sučeljem i pisanje prvog programa „Smješka“ kojeg smo potom učitali na micro:bit, bile su naše početne aktivnosti, koje su rezultirale 100% uspješnošću i istim postotkom izazvale zadkodiranjeovoljstvo i želju za danjim aktivnostima. Vrlo brzo smo savladali programiranje tipkala, definiranje varijabli, smisao programskih petlji, ispitivanje uvjeta i ugradnju matematičkih operatora, što nam je bilo potrebno za naš glavni zadatak – programiranje micro:bita – senzora i konvertera temperature. Započeli smo jednostavnijim zadatkom u kojem je micro:bit samo očitavao temperaturu, potom ju pretvarao u stupnjeve Celzijuse, preračunavao ih u Kelvine i na kraju u Fahrenheite. U konačnici, pripremili smo micro:bit koji je našim programom postao konverter izmjerene temperature. Time je naš posao vezan za programiranje micro:bita bio završen.

Nakon toga je nastupilo vakumiranje micro:bitova, jer smo željeli da nam micro:bitovi – nastavnicisenzori, mjere temperature zagrijavane vode, leda, otopljenog leda…Sve je to trebalo pripremiti, pa smo se opskrbili i plamenikom, kutijom kuhinjske soli, menzurama, ledom, posudama, vrećicama i uređajem za vakumiranje…prava mala kuhinja i fizika u stvarnim situacijama. Učenici su usvojili pojam termodinamičke ili apsolutne temperature, te rad živina termometra. Prisjetili su se kako pretvarati temperaturu iz Celzijeve u apsolutnu ljestvicu i obrnuto, te kako pretvarati Fahrenheit u Celzijevu ljestvicu i obrnuto.

fizikafizika2

Micro:bit računala su mjerila nasumičene temperature koje su se nalazile u različitim ledposudama. Izmjerene podatke početne (sobne temperature) i konačne (npr. u nekoj od posuda) mjerili su u nasumično odabranim mjernim ljestvicama. Dane su podatke preračunavali u Celzijevu ili Kelvinovu temperaturnu ljestvicu da bi dobili razliku temperature npr. kolika je razlika temperatura prostorije i leda. Na jednostavan i zanimljiv način učenici su razvili sposobnost kontrole varijabli koristeći se proporcionalnom logikom.

A kako kuhinju uvijek treba i pospremiti, tako smo na kraju sve micro:bitove, izvadili iz vakumiranih vrećica, pospremili baterije, oprali posude, ugasili plamenivakumiranje micro bitake, led se rastopio, pa je bilo brisanja i parketa…i u konačnici, odradili smo jako puno posla ali zadovoljstvo sa lica nas nastavnika i naših učenika nije nestalo. Dapače, proveli smo i anonimnu anketu putem edukativne društvene mreže Yammer, u kojoj smo tražili povratnu informaciju učenika, da li im se ovakav način integrirane svidio, i svi učenici su izrazili svoje zadovoljstvo i želju za ovakvim vidom nastave.

Štopripreme1 nam je sve trebalo kako bismo sve ovo proveli? Puno pripreme i osmišljavanja ovakvog načina rada, popis potrebnih sredstava za ostvarenje željenih ishoda iz područja informatike i fizike, entuzijazma i želje za kreativnijom i zanimljivijom nastavom, i četiri školska sata (dva sata za potrebe obrade sadržaja iz informatike i fizike i dva sata za implementaciju obrađenih sadržaja kroz konkretnu primjenu).

Na kraju, slobodno možemo zaključiti da integrirana fizikanastava, iako iziskuje znatno više pripreme i znatno veći angažman učenika i nastavnika, donosi i znatno više dobrobiti. Područja primjene micro:bitova su neiscrpna, mogućnosti su neograničene i ovaj naš primjer dokaz je da implementacija micro:bitova u nastavni proces može pomoći učenicima u stjecanju znanja, vještina i sposobnosti potrebnih da iz pasivne uloge korisnika digitalne tehnologije prerastu u aktivne dizajnere i stvaraoce novih alata s kojima će se moći unaprijediti učenje, rješavati probleme ili jednostavno se zabaviti te u potpunosti iskoristiti prednosti života i gospodarstva 21. stoljeća.

Podrška za GUI u Pythonu

zoran_hercigonja

Zoran Hercigonja

Sažetak

Učenje programiranja je samo po sebi izuzetno zahtjevno jer zahtijeva određenu razinu apstraktnog razmišljanja, zahtijeva razne vještine. Savladavanje koncepta objektno orijentiranog programiranja je još teže za razumijevanje i usvajanje. Budući da su grafička sučelja vrlo bliska i razumljiva javnosti, predlaže se da se i učenje složenijih koncepata u Python programiranju izvede kroz programiranje GUI. Vizualizacija pojedinih programskih rješenja kroz koncept objektno orijentiranog programiranja, trebala bi omogućiti kvalitetnije usvajanje znanja. Iz istog se razloga u radu nudi rješenje za usvajanje koncepta objektno orijentiranog programiranja kroz podršku za GUI programiranje u Pythonu. Grafičko korisničko sučelje bi trebalo ubrazati učenje programiranja i omogućiti savladavanje osnovnih koncepata programiranja.

Ključne riječi: GUI, Python, Tkinter, programiranje, vizualizacija

Uvod

U sklopu projekta razvoja novog kurikuluma u području računalstva i računalnog inženjerstva nastavnici su prošli osposobljavanje u području objektno-orijentiranog programiranja [1]. To znači da će se u nastavu informatike uskoro uvesti koncept objektno-orijentiranog programiranja. Pod objektno orijentiranim programiranjem podrazumijeva se metoda programiranja kojom se definiranje neke klase vrši korištenjem svojstava postojećih klasa [2]. To u nastavku znači da će se korištenjem programiranih svojstava jednog programskog konstrukta kao što je klasa, ta ista svojstva moći uključiti u druge dijelove koda. Takav koncept programiranja je vrlo zahtjevan i zahtijeva puno učenja i stjecanja vještina. Velika pomoć u učenju objektno-orijentiranog programiranja jest vizualizacija rezultata programiranja. Budući da gotovo sve aplikacije imaju svoja sučelja izvedena kroz grafičko korisničko sučelje, ideja je da se koncept objektno-orijentiranog programiranja približi što je više moguće osobama koje po prvi puta programiraju na taj način. Isto tako učenici su naviknuti služiti se različitim korisničkim sučeljima pa stoga i lakše razumiju funkcioniranje takvih sučelja. Objektno orijenitranim programiranjem grafičkog korisničkog sučelja, bilo bi lakše usvojiti objektno orijentirane koncepte nego uobičajenim sučeljima gdje se ispisuju rezultati u linijskom prikazu. U vizualnom smislu, učenicima je programski primjer jasniji kada ga se može grafički predočiti. Primjerice Visual Basic i C# kao jezici za objektno orijentirano programiranje imaju vrlo kvalitetnu podršku za GUI i prije svega od velike su pomoći u usvajanju konceptata objektno orijentiranog programiranja. Zbog potrebe da se koncept objektno orijentiranog programiranja učini shvatljivijim i jednostavnijim programiranjem u programskom jeziku Python, u radu se predlaže podrška za GUI u Python programskom jeziku.

Tkinter modul – podrška za GUI u Pythonu

Tkinter modul ili “Tk sučelje” je standardno Python GUI sučelje. Razvijen je kao GUI produženje roka za Tcl skriptni jezik kreiran od strane Johna Ousterhoutea. Prvo izdanje Tkintera je bilo davne 1991. godine. Tkinter se pokazao kao izuzetno uspješan u 1990-ima, jer je omogućio lakše savladavanje Python programiranja za razliku od drugih alata [1]. GUI (eng. graphical user interface) grafičko korisničko sučelje je način interakcije čovjeka s računalom kroz manipulaciju grafičkim elementima i dodacima uz pomoć tekstualnih poruka i obavijesti [2].

GUI programi prikazuju vizualne elemente poput [2]:

  • ikona (sličice na desktopu, tj. pozadini)
  • prozora
  • tipke s tekstom i/ili slikama
  • okviri za unos teksta
  • kvadratići za odabir i tipa (moguće je odabrati više kvadratića – eng. check box)
  • kružići za odabir ili tipa (moguće je odabrati samo jedan kružić – eng. radio button)

Tkinter modul je dostupan za većinu Unix platformi, ali i za Windows i Macintosh platforme. Sastoji se od niza modula. Tkinter sučelje je binarna ekstenzija modula pod nazivom _tkinter. Ovaj modul sadrži sučelje niske razine koje se ne može uspoređivati s vodećim sučeljima na mobilnim i drugim aplikacijama. [3]

imageSlika 1. Python Tkinter sučelje

Za korištenje Tkintera, sve što je potrebno je uvesti Tkinter modul pozivajući ga sa sljedećom naredbom:

image

Slika 2. Naredba za poziv Tkinter modula

Tkinter modul kao svojevrsna nadogradnja Python programskog jezika, donosi mogućnosti kreiranja vizualnih elemenata poput ikona i različitih imagedijaloških okvira. Korisnik može pomoću ispisanog programskog koda u editoru za pisanje istog, kreirati dijaloški okvir s ikonama, tipkama s određenom funkcionalnosti.

Slika 3. Primjer kreiranog prozora s funkcionalnim tipkama u Python Tkinter modulu

Python Tkinter modul, sastoji se od tri skupine programa koji omogućavaju rad s dijaloškim okvirima i prozorima, ikonama i tipkama s određenom funkcionalnosti. Skupine programa su sljedeće [3]:

  • notebook
  • tk_optionMenu
  • panedwindow
  • progressbar
  • radiobutton
  • scale
  • scrollbar
  • separator
  • sizegrip
  • spinbox
  • text
  • treeview

Skupina programa za kreiranje prozora i određivanje funkcionalnosti tipke i ikona:

  • button
  • canvas
  • checkbutton
  • combobox
  • entry
  • frame
  • label
  • labelframe
  • listbox
  • menu
  • menubutton
  • message

Programi za rad s dijaloškim okvirima:

  • tk_chooseColor – pojava dijaloškog okvira za odabir boje
  • tk_chooseDirectory – pojava dijaloškog okvira za odabir direktorija
  • tk_dialog – stvaranje dijaloga i čekanje odgovora
  • tk_getOpenFile – dijaloški okvir za učitavanje datoteke za otvaranje
  • tk_getSaveFile – dijaloški okvir za učitavanje datoteke za spremanje na Python editoru
  • tk_messageBox – iskakanje prozora poruke
  • tk_popup – kreiranje skočnog izbornika.

Programi za geometrijsko oblikovanjeimage :

  • place
  • grid
  • pack

Slika 4. Primjer programa u Tkinter modulu za ispis pozdravne poruke „Hello Tkinter!“ [4]

Programiranje u Tkinter modulu, nije ništa drugačije od uobičajenog programiranja u Pythonu. Uz korištenje standardnih funkcija uvjetovanja, grananja i petlji, potrebno je uključiti neki program iz navedene skupine programa za dijaloške okvire, prozore, tipke i ikone. Primjerice u programu na slici 4 je napravljen uvoz Tkinter modula kroz naredbu „From Tkinter import *“. Na taj način su se u Python programski editor uključile sve tri skupine navedenih programa. Drugi korak nakon uključivanja modula je inicijalizacija varijable odnosno u ovom slučaju prozora u kojem će se ispisati pozdravna poruka„Hello Tkinter!“. U odsječku programa na slici 4 to je izgledalo kao „root = Tk()“ pri čemu je „Tk“ skraćenica za Tkinter. Time je pripremljeno područje za kreiranje prozora s porukom. Sljedeći dio koda se odnosi na kreiranje oznake (Label). Oznaka „Label“ smještena je u varijablu naziva „w“. Dakle linija koda izgleda ovako: „w=Label(root, text= „Hello Tkinter!““. Prvi parametar oznake „Label“ je naravno naziv prozora (root u ovom slučaju). Drugi parametar je tekst koji će biti ispisan u prozoru (Hello Tkinter!). Za ispisivanje prozora s porukom, potrebno je odrediti metodu s kojom će se okvir prozora prilagoditi tekstu. Na primjeru koda na slici 4 rabi se naredba „w.pack()“. Tom imagenaredbom se odredilo da okvir prozora bude prilagođen ispisu teksta.

Slika 5. Primjer prozora s ispisom poruke „Hello Tkinter!“

Na kraju je potrebno još postaviti naredbu koja će omogućiti prikazivanje prozora s ispisom poruke tako dugo dok korisnik ne pritisne tipku enter. Za to je korištena naredba „root.mainloop()“. Pokretanjem napisanog programa dobio bi se prozor s porukom kao na slici 5.

Priprema testiranja i rezultati

Učenici su na satu izborne nastave informatike koristili funkcionalnosti Tkinter modula. Za rad je utrošeno ukupno četiri (4) sata od kojih je jedan dva sata utrošeno na upoznavanje Tkinter modula. Na izradi testnog zadatka, sudjelovalo je četiri para učenika koji su se dobrovoljno javili za izradu zadatka (radilo se o učenicima s osrednjim znanjem objektno-orijentiranog programiranja). Učenici su prisustvovali izradi istog zadatka u parovima. Radilo se o mješovitoj grupi sastavljenoj od 1., 2., i 3. Razreda. U svrhu testiranja i utvrđivanja kvalitete Tkinter modula, određeni su sljedeći kriteriji. Trebalo je koristiti sve tri grupe programa Tkinter modula (geometrijsko raspoređivanje, rad s prozorima i tipkama.). Bilo je potrebno kreirati prozor čiji će okvir biti prilagodljiv zadanom ispisu. Prozor je trebao sadržavati tekst u točno pet redaka, kojima se prilagođava okvir prozora. Paralelno s tekstom, trebalo je smjestiti sliku u .GIF formatu. Uz tekst, trebalo je uključiti SlideBar elemente koji će omogućiti kretanje po tekstu gore-dolje. I na kraju u desni kut prozora, trebalo je uključiti tipku za proizvoljno učitavanje dokumenta čije će se ime zapamtiti u Python programskom editoru.

tablicaTablica 1. Kriteriji za testiranje

Za kreiranje prozora prema zadanim kriterijima, bilo je potrebno osmisliti dva odvojena programska koda koji su se kasnije spojili u jedno rješenje. Prvo je kreiran prozor i ubačen tekst i slika. Zatim je u isti kod dodana funkcionalnost pomicanja teksta gore-dolje (Slidebar). Za početak, uključen je Tkinter modul From Tkinter import*. Nakon toga, inicijalizirana je varijabla za prozor pod nazivom „root“. Nakon kreiranja prozora za ispis teksta, bilo je potrebno oblikovati tekst. Za tekst je kreirana varijabla „text1“ za naslov i „text2“ za ostatak tekstualnog sadržaja. Uz obje varijable, uključeni su programski dodaci iz modula Tkinkter.

imageSlika 6. Kreiranje prozora s ispisom teksta i slike

Tekst je pomaknut skroz uz desni rub prozora. Prvi redak teksta je naslov otisnut crnim slovima veličine 12px. Ostatak teksta je fonta 10px. U tekstu je određen font, veličina fonta i opcija za podebljanje i ukošavanje (text2.tag_configure(‘bold_italics’, font=(‘Arial’, 12, ‘boimageld’, ‘italic’))).Isto tako, dodana je linija koda za učitavanje slike: photo=PhotoImage(file=’200_s.gif). Nakon dodavanja slike, bilo je potrebno dodati i SlideBar za pomicanje teksta gore-dolje. On je izveden naredbom scroll = Scrollbar(root, command=text2.yview).

Slika 7. Kreiran prozor s ispisom teksta i slike

Slika 7 prikazuje upravo kreiran prozor prema navedenim kriterijima iz tablice 1. Kreiran prozor sadržava sliku .GIF formata, tekst u pet redaka sa SlideBaro-om. U drugom dijelu koda, bilo je potrebno prilagoditi prozor s mogućnošću učitavanja dokumenta i zapisivanja na Python editor preko tipke.

imageSlika 8. Kreiranje tipke sa funkcionalnosti učitavanja dokumenta i njegovog zapisivanja na Python editor

U drugom dijelu koda, bilo je potrebno uključiti i programsku naredbu „form tkFileDialog import askopenfilename“ koja se nalazila u grupi programa za rad s dijaloškim okvirima. Nakon toga, pozivana je metoda „callback()“ koja je omogućila otvaranje prozora za učitavanje dokumenata. Uz to iz grupe programa za rad s tipkama, uključena je i tipka pod nazivom „File open“ s funkcijom otvaranja prozora za učitavanje datoteke. Korištena je naredba „Button(text=’File Open’“, comand=callback).pack(fill=X)“. Taj dio koda je uključen u ostatak koda za kreiranje prozora i ispisivanje timageeksta i slike. Spajanjem oba dijela koda, na slici 9, vidljivo je dodavanje tipke za učitavanje dokumenta.

Slika 9: Dodavanje tipke za učitavanje dokumenata

Konačno programsko rješenje s uključenim Tkinter modulom je omogućilo uz ispisivanje teksta i slike i učitavanje dokumenata i upisivanje njegovog imena u Python editor kao što je prikazano na slici 10.

imageSlika 10. Učitavanje naziva dokumenta u Python editor

Učenici su u radu bili vrlo uspješni. Testni zadatak je uspješno ispunjen. Svi kriteriji zadani u tablici 1 su ispunjeni. Prilikom kreiranja programskog rješenja, bilo je potrebno više puta uključivati dodatne programe iz grupe programa Tkinter modula što je predstavljalo omanji problem učenicima te je stoga bilo potrebno napraviti i nekoliko intervencija od strane nastavnika. Osim uključivanja, bilo je potrebno i inicijalizirati pokoju varijablu te pozvati metodu. Iako se radilo o konceptu objektno-orijenitranog programiranja; programiranje samo po sebi nije bilo izuzetno zahtjevno. Velika pomoć je učenicima bila upravo vizualno sučelje na kojem se mogao provjeriti svaki pojedini korak. Programiranje putem grafičkog sučelja omogućilo je povezivanje dobivenog grafičkog rezultata sa svakim korakom pisanja programskog koda. To je velika prednost jer korisnik može svaku promjenu u kodu vidjeti kao vizualnu promjenu na grafičko sučelju.

Zaključak

Ovim radom, demonstrirane su mogućnosti objektno orijentiranog programiranja pomoću podrške Tkinter modula za GUI u Pythonu. Prikazani su primjeri korištenja tri skupine programa za oblikovanje prozora, tipki i opadajućih listi te geometrijskog oblikovanja. Prethodno demonstrirani samostalni primjeri GUI sučelja, objedinjeni su pod testnim zadatkom u jedno zajedničko grafičko rješnje. Pritom su korištene metode u programiranju i naredbe zaobradu teksta, slike i geometrijskog rasporeda teksta i slike unutar prozora. Testirana je i mogućnost dodavanja SlideBar-a. Programiranjem svih tih instanci, dobilo se jedno kvalitetno rješenje u obliku prozora s ispisom teksta i slike i SlideBar-om s kojim se taj isti sadržaj prozora može pomicati. Python kao sintaktički vrlo jednostavan jezik za programiranje, dokazao je i svoju jednostavnost kroz Tkinter modul podrške za GUI. Velika prednost korištenja ovog modula je prije svega fluidnost pisanja programskog koda što su potvrdili i sami učenici svojim radom. Učenje koncepta objektno orijentiranog programiranja u Pythonu preko GUI sučelja, trebalo bi učenicima preko vizualizacije rezultata taj koncept učiniti razumljiviji i jednostavnijim za shvaćanje i daljnjim kreativnim radom.

Literatura

  1. Stranica Tehničke škola Ruđera Boškovića [pristupano 04.01.2017.]
  2. FESB skripta objektno-roijentiranog programiranja [pristupano 07.01.2017.]
  3. Kratka povijest Python Tkintera [pristupano 04.01.2017.]
  4. Wikipedija-grafičko korisničko sučelje [pristupano 07.01.2017.]
  5. Službena stranica Python Tkintera [pristupano 07.01.2017.]
  6. Python Tkinter primjeri [pristupano 07.06.2016.]