Pogled prije praznika

Broj 92, svibanj 2017.
ISSN 1848-2171

Školska godina bliži se kraju, ali upravo sad nas čeka intezivno razdoblje preispitivanja znanja  i zaključivanje ocjena. Pošto već nekoliko brojeva smo “dvojezični” tako nastavljamo u istom tonu s odličnim primjerima dobre prakse u lijepoj nam susjednoj Sloveniji.

Kako su učenici drugog razreda proveli istraživanje i pokušali saznati zašto žabe jedan dio života provedu kao punoglavci, piše nam Denis Matežič. Više…

Lidija Abramič piše kako učenici uče o materijalima koje koriste i opisuju njihova svojstva te kako da održe red i čistoću. Više…

Osnovna škola Milana Šuštaršiča je na drugačiji način provela dan pod imenom „Dober tek“ u kojem je osnovna tema bila hrana, prehrana i poticanje učenika na zdravu prehranu kako bi učenici  postali svjesni važnosti zaštite zdravlja. Više…

Katja Hodnik piše o tehnici pripovijedanja koja učenicima pomaže u razvoju samopoštovanja i stjecanju socijalnih vještina. Više…

Playness pedagogija donosi novost u današnjem brzom i stresnom vremenu te promiče hrabrost, toleranciju, stjecanje fizičke aktivnosti i uživanje u pokretu. U članku Marte Brlan prikazuju se nekoliko setova Playness vježbe s djecom u dobi od 3 do 5 godina. Više…

Davor Šijanović upoznat će vas integriranim obrazovanjem u irskom obrazovnom sustavu. Više…

Primanje Mirotvorne nagrade ,,Krunoslav Sukić”u Osnovnoj školi Ivana Gorana Kovačića iz Vrbovskog kao osobit doprinos u zaštiti i promociji ljudskih prava i slobode čovjeka, kao i promicanje kulture mira i nenasilja, piše nam Davorka Nekić. Više…

Ove školske godine na „Danima otvorenih vrata“, Tehnička škola Ruđera Boškovića Vinkovci, upoznala je buduće učenike s nastavnim smjerovima škole u obliku izložbe radova i pokaznih vježbi. Više…

Lidija Kralj

Spoznavanje razvojnega kroga navadne krastače

Denis Matežič

Uvod

Ob mlaki smo z drugošolci naleteli na samčka in samičko krastače, v vodi pa na paglavce. Dvoživki in paglavce smo previdno prenesli v šolo. V učilnici smo jim uredili začasen življenjski prostor do izpustitve, jih opazovali in primerjali. Zanimalo nas je, zakaj preživijo del življenja v vodi kot paglavci, kot odrasle živali pa ne.

Aktivnosti učencev

• Pomoč pri pripravi gojišča za krastači in paglavce,
• skrb za hrano in čisto vodo v akvaterariju,
• iskanje podatkov iz literature,
• reševanje različnih naravoslovnih nalog,
• izdelovanje plakata,
• vrnitev dvoživk v naravno okolje, saj so ogrožene in zavarovane.

Učni cilji

• Spoznavajo, da v drugačnih okoljih živijo drugačna bitja,
• opazujejo razvojni krog navadne krastače,
• spoznajo zunanjo zgradbo dvoživk in paglavcev,
• naštejejo podobnosti in razlike,
• povezujejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja.

Metode in oblike dela

Metode dela: razgovor, razlaga, sistematično opazovanje tako v učilnici kot v naravi, beleženje podatkov, praktične aktivnosti in uporaba pisnih virov.

Oblike dela: frontalna, individualna in skupinska.

Izvedba dejavnosti

Opazovanje je potekalo tri tedne. Dvoživkama smo v razredu uredili akvaterarij, da smo ju lahko dlje časa natančneje opazovali. Na dno smo nasuli prod, pri strani pa večje kamne na kup. Zalili smo ga z vodo iz naravnega okolja. Vodo smo pogosto menjali. Ko je bil umetni življenjski prostor pripravljen, smo samčka in samičko previdno položili vanj in jih nahranili. Opazovali smo njuno vedenje, ki je bilo večji del časa parjenje. Paglavce smo previdno dali v drugo stekleno posodo z vodo. Učenci so dobili različne naloge, ki so jih po predhodnem pogovoru, iskanju podatkov v literaturi in opazovanju živih organizmov v razredu uspešno rešili. Opisali so razvojni krog krastače, iskali podobnosti in razlike ter izdelali plakat.

1. Opazovanje zunanjega videza dvoživk in poimenovanje le teh

Naloge: Primi žival v roko in opazuj njen zunanji videz (koža, plavalna kožica na okončinah, oči, zaušesne žleze). Ali opaziš kaj posebnega? Izmeri njuno dolžino. S pomočjo določevalnega ključa ugotovi njeno ime.

Ugotovitve: Najpogumnejši so prijeli krastačo v roko. Opazili so, da je bil samček manjši in svetlejših rjavih barv kot samička. Dotikanje krastače z rokavicami ni poškodovalo njihove kože. Hrapava koža je bila polna drobnih žlez. Oči so bile bakreno rdeče. Ugotovili so, da sta se veliki zaušesni žlezi na koncu razhajali. Zadnje okončine so bile daljše, ker so prilagojene na skakanje in hojo po kopnem ter odrivanjem pri plavanju. Posebnost, ki so jo učenci našli, je bilo več manjših bradavic, ki so vzbujale neugodje. Dolžina samice je bila 10 centimetrov, samčka pa 6. S pomočjo določevalnega ključa so določili ime: navadna krastača – Bufo bufo.

Slika 1. Samček in samička navadne krastače

2. Opazovanje zunanjega videza paglavcev

Naloge: Opazuj zunanji videz paglavcev (barva kože, ima/nima okončin, oči, rep, plavalna kožica). Ali opaziš kaj posebnega? Izmeri njihovo dolžino.

Ugotovitve: Učenci so ugotovili, da so bili paglavci s temno prosojno kožo dolgi centimeter do dva, z dolgimi repki, ki jim je omogočal, da so lahko plavali po vodi. Usta in oči so bila vidna na prednjem delu. Škrge so bile prekrite s kožno gubo. Večina paglavcev je imela razvite zadnje okončine. Sklepali so, da so stari približno od osem do deset tednov. Opazili so, da se hitro premikajo z zvijanjem repa. Zaradi razvijanja pljuč so nekateri prihajali na površje po zrak. Ob dotiku so ugotovili, da je njihovo telo mrzlo in sluzasto. Majhni paglavci so bili počasnejši in so več počivali, večji pa hitrejši in spretnejši.

Slika 2. Opazovanje paglavca z lupo

3. Življenjski prostor krastač in paglavcev

Naloge: Kje se krastači večino časa zadržujeta? Kje živijo krastače? Kje živijo paglavci? Kaj meniš, zakaj? Zakaj jih imenujemo dvoživke? Kaj je zanje značilno?

Ugotovitve: S pomočjo literature so ugotovili, da je življenjski prostor krastač stoječa voda, vrtovi … Videli so, da se dvoživki večino časa zadržujeta v vodi. Opazili so, da sta prišli na kamne, če je bila voda onesnažena. Po menjavi vode sta se spet potopili, a le do pol. Na internetu so prebrali, da bi pod vodo odrasle živali utonile, ker dihajo s pljuči. Prebrali so, da dihajo tudi s kožo, zato mora biti vedno vlažna. Paglavci živijo pod vodo, ker dihajo s škrgami, imajo rep s kožno gubo za plavanje in se hranijo z drobnimi organizmi. Paglavci s prvimi okončinami, so prihajali nad gladino vode po zrak. Predvidevali so, da je njihovo življenje vezano na kopno in vodo. Zaradi dvojnega načina življenja so dvoživke. Podatek, da se dvoživke levijo in kožo požrejo, je bil za učence zelo zanimiv. Telesna temperatura dvoživk je odvisna od okolja. Pozimi se skrijejo pod zemljo in otrpnejo.

Slika 3. Paglavec

4. Opazovanje gibanja krastač

Naloge: Opazuj premikanje in mirovanje samčka in samičke. Kaj si opazil?

Ugotovitve: Učenci so ugotovili, da je bil ves čas bivanja samec na samici. Večinoma sta bila v vodi, z glavo na suhem. Samica se je premikala spretno, pri hoji jo ni oviral. Ugotovili so, da sta se parila, ker je samica v vodo odložila večje število jajčec.

Slika 4. Navadna krastača v rokah učenca

5. Oglašanje krastač

Naloga: Poslušaj oglašanje krastač. Kako se oglašata? Zakaj se oglašata?

Ugotovitve: Ugotovili so, da se je oglašal le samec s tihim, nežnim in kratkotrajnim zvokom. Menili so, da ga je strah.

6. Prehranjevanje krastač

Naloga: S čim in kako se prehranjujeta? S čim in kako se prehranjujejo paglavci?

Ugotovitve: Iz enciklopedije so izvedeli, da so odrasle živali mesojede in se prehranjujejo z manjšimi živalmi. Videli so, da proti plenu iztegnejo dolg in lepljiv jezik ter ga posrkajo vase. Paglavci se prehranjujejo z odmrlimi organskimi snovmi, ji jih strgajo s strgalcem v ustih.

Izjave učencev ob koncu opazovanja:

• Bilo je zelo lepo in poučno. Prvič sem prijela krastačo v roko. Najprej me je bilo strah, potem pa je strah izginil.
• Paglavce in krastači sem hranil s hrano za ribe.
• Ustrašila sem se, ko je krastača ušla po razredu. Ves čas sem bila na stolu.
• Ko je učiteljica brala pravljico, sem zaslišal oglašanje.
• Ko smo se jima približali, sta se skrili pod vodo. Krastači sta plahi živali.

Sklepna misel

Veliko ljudi misli, da so dvoživke zaradi svojega sluzastega videza in bradavičaste kože grde živali. Tudi sami smo bili takega mnenja, dokler jih nismo imeli v razredu in ju prijeli v roke. Izkustveno učenje omogoča, da učenci intenzivneje spoznavajo svet okoli sebe. Z aktivnim pristopom k učenju postane njihovo znanje trajnejše in pouk kvalitetnejši.

Krastači smo vzljubili in ju poimenovali Regica in Kvak.

Literatura

1. Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Krnel, D., Pečar, M. (2001). Okolje in jaz 2. Spoznavanje okolja za 2. razred devetletne osnovne šole. Modrijan, Ljubljana.
2. Bajd, B. (2002). Moje prve dvoživke. Modrijan, Ljubljana.
3. Novak, T., Ambrožič – Dolinšek, J., Bradač, Z., Cajnkar, M., Majer, J., Mencinger – Vračko, B., Petek, D., Pirš, P. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoška fakulteta, Maribor
4. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

Razvrščanje in ločevanje snovi

Lidija Abramič

V razredu imamo zbirko predmetov iz različnih snovi. Učenci jih najprej poskušajo ločiti na otip (mehke, trdne, mrzle, upogljive …), nato pa ugotavljajo, iz katerih snovi so ti predmeti. Predmete stresemo na mizo in jih poskušamo razvrstiti po barvi, obliki, trdnosti, velikosti … Ob tem se pogovarjamo, da so nekateri predmeti iz naravnih materialov, drugi pa iz umetnih.

Pomembno je, da učenec svojo izbiro utemelji in poišče enako snov tudi v njegovi okolici. Predmete razvrstimo tudi glede na materiale, iz katerih so narejeni (steklo, kovina, les, plastika …).

Slika 1, 2: Razvrščanje predmetov

Učence opozorim, da se snovi spreminjajo in s tem se spreminjajo tudi njene lastnosti. Snov je lahko živa, mrtva, strupena, naravna, kemična … Organske snovi se razgrajujejo. Snovi imajo različne značilnosti: ene so tekoče, druge trdne, tretje plinaste, topljive … Snovi delimo v trdne, tekočine ali kapljevine in pline.

Slika 3: Delitev snovi

Voda je primer za vsa tri agregata stanja: led, kapljevina in paro.

Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim ciljem:

• Učenci spoznajo snovi, ki jih uporabljajo in opisujejo njihove lastnosti,
• spoznavajo postopke za ločevanje trdnih snovi,
• spoznavajo snovi v različnih agregatnih stanjih (led, tekoča voda, para),
• mešajo in ločujejo snovi,
• poskrbijo za red in čistočo.

Metode dela: razgovor, razlaga, sistematično opazovanje, beleženje podatkov, praktične aktivnosti, uporaba pisnih virov.

Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska.

Učni pripomočki: cedila, različne snovi, posode, steklene čaše, magnet, različni predmeti, različne tekočine: olje, voda.

Načini preverjanja zastavljenih ciljev: reševanje učnih listov, ustno spraševanje, izdelava plakata.

IZVEDBA DEJAVNOSTI – LOČEVANJE SNOVI

Pred izvedbo dejavnosti sem razdelila učence v sedem skupin. Vsaka skupina je dobila navodila za ločevanje snovi na učnem listu in potreben material za izvedbo piozkusa. Najprej so poimenovali snovi in ugotavljali, po katerih lastnostih se snovi razlikujejo (barva, velikost delcev, agregatno stanje, topnost v vodi in privlačnost na magnet). Razliko v lastnostih so upoštevali pri postopku ločevanja zmesi. Na učne liste so zapisali svoja predvidevanja, opažanja in narisali shemo ločevanja. Po opravljenem poizkusu, pa so primerjali svoja predvidevanja z rezultati. Skupine so dosledno in z navdušenjem poročale o svojem delu. Po potrebi smo poskus ponovili.

Sejanje

Prva skupina učencev je dobila nalogo ločevanja snovi s sejanjem. Na mizo so poleg navodil na učnem listu dobili še cedilo, pesek in večje kamenčke. Najprej so si posamezne snovi ogledali, jih poimenovali in jim določili lastnosti. V posodi so nato zmešali pesek in kamenčke. Ugotavljali so, kako bi lahko zmes peska in kamenčkov spet ločili. Povedali so, da bi večje kamenčke iz peska pobrali z roko ali pa bi zmes presejali skozi cedilo. Svoja predvidevanja so narisali in napisali. Po izvedenem poskusu ločevanja peska in kamenčkov s sejanjem so ugotovili, da večji kamenčki res ostanejo v cedilu, medtem ko manjši padejo skozi reže v posodo. Preizkus so narisali.

Slika 4. Učni list sejanje

Slika 5. Sejanje                     Slika 6. Zmes je ločena

Druga skupina učencev je dobila nalogo ločevanja treh snovi ravno tako s sejanjem. V posodo so zmešali lešnike, zdrob in riž. Pogovarjali so se o značilnostih teh snovi, nato so iskali način ločevanja zmesi treh snovi. Povedali so, da bi snovi ločili z dvema različnima cediloma. Cedilo z večjimi odprtinami bi zadržalo lešnike, cedilo z manjšimi odprtinami pa bi zadržalo riž. Zdrob, ki je najbolj droban, bi šel skozi obe cedili. Svoja predvidevanja so narisali in napisali. Po poskusu ločevanje z dvema cediloma so ugotovili, da so pravilno razmišljali in da so bila njihova predvidevanja pravilna.

Slika 7. Učni list – sejanje                                 Slika 8. Sejanje

Dekantiranje

Tretja skupina je v stekleno posodo zmešala nekaj žlic peska in kozarec vode. Vse skupaj so dobro premešali in zmes opazovali. Ugotovili so, da so dobili umazano vodo. Po prenehanju mešanja se je pesek počasi usedal na dno. Predvidevali so, da je potonil zato, ker je težji od vode. Ob stekleni palčki so previdno odlili vodo v prazno čašo. Opazili so, da je voda v drugi čaši še vedno umazana in pomešana z drobnim peskom, ki se je počasi usedal na dno. V prvi posodi pa je moker pesek ostal na dnu.

Slika 9. Učni list – dekantiranje

Slika 10, 11, 12: Ločevanje zmesi z dekantiranjem

Filtracija

V čaši so učenci četrte skupine zmešali žličko peska in kozarec vode. Zmes so prelili skozi preprosto napravo za filtriranje, ki so jo naredili s pomočjo učiteljice. V čašo so dali steklen lij in vanj filtrirni papir. Zmes so počasi prelili skozi filtrirni papir in opazovali, kaj se bo zgodilo. Ugotovitve, da je voda stekla skozi papir in da so na papirju ostale smeti in pesek, so zapisali na učni list.

Slika 13. Učni list – filtracija

 

Slika 14. Učenci ločujejo snovi s filtriranjem

Ločevanje z magnetom

Peta skupina je na bel papir stresla nekaj koruzne moke in vanjo zmešala železne opilke. Naloga je od njih zahtevala, naj razmislijo, kako bi ločili opilke od koruzne moke. Povedali so, da bi snovi ločili s pihanjem ali magnetom. Magnet so položili pod papir in se zabavali ob premikanju magneta na eni strani in opilkov na drugi. Magnet je bil tako močan, da so se opilki postavili pokonci. Nalogo so uspešno opravili in postopek ločevanja tudi narisali.

Slika 15. Učni list: Ločevanje z magnetom

Slika 16. Kovinski opilki in koruzna moka

Ločevanje z magnetom

Učenci šeste skupine so dobili vrečko z različnimi, »na videz« kovinskimi predmeti. Najprej so predmete poimenovali in jim določili značilnosti. Pred poskusom so predvidevali, ali jih bo magnet privlačil ali ne. Podatke so beležili pred in po poskusu. Ugotovili so, da niso vedno pravilno sklepali. Začudili so se ob ugotovitvi, da magnet privlači kovanec enega centa, kovanec desetih centov pa ne. Pri ločevanju jih je večkrat zmedla barva predmeta. Npr.: kovinska sponka ovita v plastični ovoj ali rumen žebelj. V obeh primerih so sklepali, da jih magnet ne bo privlačil, po poskusu pa so se prepričali o nasprotnem. Predmete so narisali kot dve skupini (privlačnost, neprivlačnost).

Slika 17. Učni list – ločevanje z magnetom                  Slika 18. Poskus ločevanja z magnetom

Ločevanje z lijem ločnikom

Sedma skupina je v posodo nalila olje in vodo. Naloga je od njih zahtevala razmišljanje, kako bi lahko ločili zmes dveh tekočin. Najprej jih je začudilo, da je voda »spodaj«, kakor so se izrazili, olje pa plava na njej. Predvidevali so, da bi olje lahko posrkali s cevko. Ena deklica pa je predlagala, da bi zmes vlili skozi filtrirni papir. Voda bi odtekla, olje bi se prijelo na papir. Po ogledu lija ločnika so takoj spoznali, da bo voda odtekla, olje pa ostalo v njem takoj, ko bomo zaprli »pipco« ali stišček. Ta poskus jim je bil najbolj zanimiv.

Slika 19. Učni list – ločevanje z lijem ločnikom

Slika 20, 21: Olje in voda, lij ločnik

EVALVACIJA

Pri samem učnem procesu je bilo potrebno učence spretno voditi, da smo jih pripeljali do želenega cilja. Na zastavljena vprašanja so odgovarjali spontano in po njihovi presoji, a pogosto pravilno. Pouk, kjer je veliko praktičnega dela, je za učence bolj zanimiv, saj lahko snov primejo, jo otipajo, opišejo, primerjajo in si s tem veliko več zapomnijo. Izvajanje poizkusov je zanje nekaj posebnega, saj se pri tem učijo z lastnim delom. Zanimiva so bila predvidevanja učencev pred izvedbo poizkusa. Skrbno so izpolnili učne liste pred in po opravljeni nalogi ter se odgovorno pripravili na poročanje.

LITERATURA

1. Ankerst, H. (1949). Kemija v elementarni obliki. Ljubljana.
2. Kobal, E. (1994). Kemija za vedoželjne. Ljubljana: DZS.
3. Ryan, L. (2000). Kemija, preprosta razlaga kemijskih pojavov. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
4. Tempusova projektna skupina. (1993). Tempusovo SNOPJE. Ljubljana: DZS.
5. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

»DOBER TEK« dan dejavnosti v prvem razredu

Marinka Kozlevčar

Koncept dni dejavnosti sta sprejela Nacionalni kurikularni svet na svoji 22. seji dne 23. junija 1998 in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji dne 15. oktobra 1998.

Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Namenjeni so vsem učenkam in učencem in so vsebinsko pestri. (Povzeto tukaj.)

Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole, poudarek je na medpredmetnem povezovanju. Učenkam in učencem omogočajo utrjevanje in povezovanje znanja ter uporabo tega znanja. Najpomembnejše je praktično učenje in medsebojno sodelovanje. Učenci in učenke so na svoj način aktivni, ustvarjalni in samostojni. Posamezni dan dejavnosti traja pet pedagoških ur. Eden izmed dni dejavnosti je tudi naravoslovni dan.

V današnjem času je pomemben dejavnik pri načrtovanju in izvedbi dneva dejavnosti tudi strošek, ki ga imajo pri tem starši. Na naši šoli se trudimo, da bi bil čim manjši, zato veliko dejavnosti izvedemo v šoli pod vodstvom naših učiteljev in učiteljic.

Želim vam prikazati primer dobre prakse – naravoslovni dan v prvem razredu, ki se vsako leto izkaže kot zanimiv, poučen in pri učencih ter starših dobro sprejet.

V letošnjem šolskem letu imamo tri razrede prvošolcev. Naravoslovni dan smo zasnovali tako, da so bili učenci vseh razredov pri dejavnostih med seboj pomešani. Tako vzpodbujamo sodelovanje med učenci v razredu in tudi med oddelki. Nemalokrat se razvijejo nova prijateljstva. K naravoslovnemu dnevu smo povabili tudi učiteljico gospodinjstva z namenom, da učenci spoznavajo delavce šole in dejavnost še dodatno popestrimo.

Naravoslovni dan smo poimenovali Dober tek, vključeval pa je štiri različne delavnice:

1. peka piškotov,
2. sadna kupa,
3. sadni napitek,
4. zdrava prehrana (raziskava).

Učenci so bili razdeljeni v manjše skupine, kot so sicer v razredu. To nam je olajšalo delo, saj smo se lažje posvetili posameznikom.

Osnovna tematika je bila hrana, prehrana in spodbujanje učencev k zdravim načinom prehranjevanja. Pomembno je, da se učenci čimbolj zgodaj začnejo zavedati pomena varovanja zdravja.

Načrtovanje je potekalo v okviru strokovnega aktiva prvih razredov in učiteljice gospodinjstva.

Naš namen je bil uresničiti cilje predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

• vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje,
• spoznavajo pomen zdravja za človeka in načine za ohranjanje zdravja,
• ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo,
• vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
• vedo, da se je potrebno na delo pripraviti in po njem pospraviti,
• spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
• vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost,
• poznajo osnovna šolska pravila,
• znajo pojasniti kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja (ločevanje odpadkov),
• grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
• oblikujejo in izpolnjujejo tabele,
• razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
• delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri,
• predstavijo podatke z dano preglednico in s figurnim prikazom (vrstičnim ali stolpčnim),
• preberejo preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz,
• utrjujejo vrstilne števnike,
• ugotavljajo kaj se je zgodilo prej in kaj potem (sosledje dogodkov),
• poznajo imena in priimke učiteljev in vzgojiteljev, ki jih učijo,
• poznajo prostore in delavce v šoli.

Priprava na dejavnost

Teden dni pred dogodkom smo staršem poslali e-obvestilo o prihajajočem naravoslovnem dnevu:

Spoštovani starši,

v sredo, 29.3.2017, bomo imeli naravoslovni dan z naslovom Dober tek (zdrava prehrana). Naravoslovni dan bo potekal v šoli. Vsak otrok naj prinese:

1 pomarančo ali 1 limono,
predpasnik.

Deklice z dolgimi lasmi naj imajo lase spete.

Učencem in učenkam smo dan pred dejavnostjo povedali, kaj se bo naslednji dan v šoli dogajalo in jim dali navodila. Dobili pa so še nalogo: do naslednjega dne naj prinesejo vsaj pet sličic razne hrane, izrezanih iz reklamnih letakov. Na ta način učenec dobi zadolžitev, učiteljice pa lahko preverimo, kdo od njih je sposoben opraviti nalogo, ki je starši ne poznajo.

Kolegica, ki je bila koordinatorica, je pripravila podroben načrt skupin, čas trajanja posamezne delavnice ter prostor, kjer bo posamezna delavnica potekala.

Potek dela

Učence smo razdelili v štiri skupine, vsaka skupina si je izbrala svoje ime (kuharji, kuharski šefi, mojstri, peki).

Vsaka učiteljica je v svoj razred odpeljala določeno skupino učencev, ki se je lotila svojega dela.

Prva skupina (kuharji) – peka piškotov

Učenci so spoznali učiteljico gospodinjstva.

1.Pred delom so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Prebrali so recept, spoznali osnovne sestavine za testo in ga s pomočjo učiteljice zamesili.

 

3. Testo so razvaljali in z modelčki oblikovali piškote.

4. Piškote so položili na pekač, ga potisnili v ogreto pečico ter opazovali postopek pečenja. Navdušeni so bili nad vonjavami.

5. Veselili so se pečenih piškotov. Pojedli so jih kasneje, ko so se ohladili.

Druga skupina (kuharski šefi) – sadna kupa

Na mizi je bilo v krožnikih pripravljenega več vrst sadja.

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Na mizo so si pripravili desko za rezanje, nož in posodico.

3. Poimenovali so sadje in pripovedovali o izkušnjah s sadno kupo (jo že poznajo ali ne, kaj vsebuje, kako izgleda).

4. Povedali so, da je na sadni kupi običajno smetana. Pripravljeno sem imela tudi smetano v tekoči obliki. Dodali smo malo sladkorja in smetano stepli z mešalcem.

5. Dobili so navodila za izdelavo sadne kupe:

• izberi si sadje, ga nareži na majhne koščke in daj v posodico,
• izberi tisto sadje, ki ti je všeč,
• vzemi čisto žličko in narezanemu sadju dodaj smetano (1 žličko),
• na vrh lahko dodaš dekoracijo.

Nekaj navodil sem še posebej poudarila:

• naredi toliko sadne kupe, da jo boš lahko pojedel,
• z žličko, ki si jo že uporabil, NIKOLI ne zajemaj smetane v posodi, ampak vzemi čisto.

6. Lotili so se dela.

7. Dober tek.

8. Po delu je bilo potrebno pospraviti.

Svoje delo so vzeli zelo resno in se natanko držali navodil in dogovorov. Všeč jim je bilo, da so si lahko izbrali sadje, ki ga imajo radi. Nekateri so izbrali le dve ali tri vrste, nekateri vse. Od 60 učencev le dva nista mogla pojesti svoje sadne kupe, ker sta si je naredila preveč. Kar nekaj učencev si je večkrat naredilo različne sadne kupe.

Tretja skupina (mojstri) – zdrava hrana (raziskava)

Učenci in učenke so zbirali podatke, oblikovali ugotovitve in predstavljali rezultate. Ogledali so si primer prehranske piramide in z lepljenjem sličic izdelali svojo.

Kolegica, ki je vodila to dejavnost, je pri svojem delu uporabila i-tablo. Tako je bilo delo hitro, učinkovito in zanimivo. Izogibala se je poimenovanju zdrava oz. nezdrava hrana, saj je nekaj v zmernih količinah lahko zdravo, v prevelikih pa nezdravo. Namesto tega je uporabljala besede: lahko ješ večkrat, vsak dan, samo včasih, bolj poredko…

1. Prehranska piramida, projicirana na i-tabli.

Pogovorili so se o:

• obliki piramide (spodaj več prostora – te stvari lahko ješ večkrat, zgoraj manj prostora – te stvari jej čim manjkrat),
• barvi piramide (barve semaforja: zelena – lahko ješ pogosto, oranžna – premisli –jej manjkrat, rdeča – stop, zelo dobro premisli – jej samo včasih).

·Sličice hrane so uvrščali na pravo mesto in tako izdelali prehransko piramido. V pomoč jim je bila piramida na tabli.

2. Raziskava

Učiteljica je učence z vprašanji vodila skozi pogovor:

• Kaj je raziskava?
• Kako jo naredimo?
• Kaj bomo izvedeli?

Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Kateri napitek je med učenci prvega razreda najbolj priljubljen?

• Kaj moramo narediti, da bomo to izvedeli?

Spremenili so se v novinarje. Par je dobil listek s petimi imeni prisotnih učencev. Izvedli so intervju. V tabeli so s križcem označili, kateri napitek ima vprašani najraje. Izbirali so lahko med štirimi napitki.

Podatke so zbrali, oblikovali ugotovitve in predstavili rezultate. Podatke so preko računalnika vnesli v preglednico, ki je bila vsem vidna na i-tabli.

Odgovorili so na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je z vprašanji preverila razumevanje rezultatov (kateri napitek je najbolj priljubljen, kateri najmanj, ali se je za katerega izmed napitkov odločilo enako število učencev).

Podatke so prikazali še s stolpičnim prikazom.

3. Novo raziskovalno vprašanje

Dobili so nalogo, naj ugotovijo, katero sadje imajo učenci 1. razreda najraje.

Vsak učenec je lahko izbral 3 sličice sadežev in jih uvrstil v tabelo z vrstičnim prikazom.

Ko so bili podatki zbrani, so oblikovali ugotovitve. Rezultate so vnesli v tabelo na i-tabli. Predstavili so rezultate in odgovorili na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je tudi tokrat preverila razumevanje z vprašanji.

Četrta skupina (peki) – sadni napitek

V posodi na mizi so bile pripravljene polovice limon in pomaranč, ki so jih učenci prinesli od doma. Ožemalniki, plastični lončki, slamice in papirnati podstavki za lončke so bili na mizi.

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.
2. Pogovorili so se o sadnih napitkih in našteli tiste, ki jih že poznajo.
3. Sledil je prikaz ožemanja limone in pomaranče.

4. Učenci so si potek izdelave napitka ogledali na načrtu. Pri limonadi so dodali sladkor, pri pomarančnem napitku pa ne.

5. Vsak učenec si je naredil svoj napitek in ga z velikim veseljem popil.

6. Po delu so za seboj pospravili.

7. Niso pozabili na ločevanje odpadkov.

Po 45 minutnem delu so se skupine zamenjale. V prvem delu naravoslovnega dne je vsak učenec obiskal dve delavnici, sledil je premor, nato smo izvedli še dve. Učenci so se na ta način udeležili vseh 4 delavnic.

Zaključek

Pri naravoslovnem dnevu so se prepletali cilji s področja spoznavanja okolja, matematike in slovenščine.

Kljub temu, da so bile vse dejavnosti zanimive, pestre in so bile učencem všeč, smo po dveh šolskih urah dela organizirali sprostitev – malico in igro po želji učencev. Zavedamo se namreč, da šestletniki še potrebujejo veliko igre. V tem času so si nabrali novih moči, da so lahko kasneje spet sledili našim navodilom.

Vrednotenje dela z učenci in učenkami je opravila vsaka učiteljica s posamezno skupino ob koncu delavnice. Povprašale smo jih o tem, kaj jim je bilo všeč, kaj bi lahko spremenili, dodali, na kaj bi morali biti še bolj pozorni. Večinoma učenci in učenke ne bi nič spreminjali, saj jim je bilo vse všeč. Pri sadni kupi bi dodali še kakšno vrsto sadja, pri napitkih pa več dodanega sladkorja. Piškote bi najraje pekli vsak dan, pri raziskavi pa bi ugotavljali tudi, katero sadje jim sploh ni všeč. Predlagali so, da bi rezultate raziskave lahko objavili po šolskem radiu.

Vrednotenja dela in končne analize smo se lotili tudi v strokovnem aktivu učiteljic, ki smo naravoslovni dan organizirale in izvedle.

Domačo nalogo (sličice iz reklamnih letakov) je opravilo nekaj več kot polovica vseh učencev. S tem podatkom seveda ne moremo biti zadovoljni. Zavedamo pa se, da se na domače naloge šestletniki in njihovi starši še privajajo.

Opazile smo, da so mnogi učenci, ki pri običajnem pouku težje zdržijo, ta dan blesteli.

Ugotovile smo, da je bil dan uspešen in dobro izpeljan. Ob tem se zavedamo, da se lahko vsako stvar še izboljša. Predlog: izdelati načrt skupin, dejavnosti in prostorov tudi za učence in ga izobesiti na njim dostopno mesto. Učenci bi se morali sami znajti, kam in kako. Pogosto ugotavljamo, da so učenci neiznajdljivi. V tem primeru bi učenci in učenke utrjevali orientacijo po šoli, branje načrtov, medsebojno bi sodelovali in si pomagali. Letos smo jih namreč od delavnice do delavnice pospremile učiteljice. Zanimivo pa bi bilo naravoslovni dan povezati s starejšimi učenci in učenkami, ki bi bili prvošolcem v pomoč.

Odločile smo se, da tudi naslednje šolsko leto v prvem razredu organiziramo naravoslovni dan na to temo. Le z nekaj popravki in izboljšavami.

Viri:

1. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf, 26. 8. 2016
2. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf, 26. 8. 2016
3. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf, 29. 8. 2016
4. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf, 1. 9. 2016

Fotografije:
osebni arhiv Marinka Kozlevčar

Moč majhnega odra

Katja Hodnik 

POVZETEK: Učenci z besednimi primanjkljaji kažejo težave tudi pri komunikaciji, kar slabo vpliva na razvijanje samopodobe in usvajanje socialnih veščin. Kamišibaj je tehnika pripovedovanja zgodb, pravljic, pesmi ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra. Učenci pripovedovanju lažje sledijo. Mali oder pomaga tudi njim, da se na drugačen način vživijo v vlogo pripovedovalca, kar jim ponuja nove izkušnje in znanja na različnih področjih.

KLJUČNE BESEDE: kamišibaj, branje, komunikacija, samopodoba, pripovedovanje

Uvod

Učenci veliko svojega prostega časa preživijo pred televizijskimi ekrani, ki ponujajo pestro paleto animiranih filmov in oddaj. Kar pa ne pomeni, da gledano tudi razumejo. Zelo težko se izražajo, ko je potrebno obnoviti vsebino, jo pojasniti in vrednotiti. Za smiselno povezovanje zgodbe potrebujejo ogromno pomoči, da ostanejo osredotočeni na bistvo in sledijo toku dogajanja. Vsi ti besedni primanjkljaji kažejo težave tudi pri komunikaciji, kar slabo vpliva na razvijanje samopodobe in usvajanje socialnih veščin.

Pri svojem delu v 3. razredu uporabljam zanimivo tehniko pripovedovanja zgodb, pravljic in pesmic ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra – t.i. Kamišibaj.

Kaj je kamišibaj?

Kamišibaj( kami-papir, šibaj-drama) je tehnika pripovedovanja zgodbe ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra. Nastala je na Japonskem v začetku prejšnjega stoletja in se močno razširila. Bistvo in uspešnost takšnega pripovedovanja je bila povezanost med gledalci in pripovedovalcem . Kamišibaj v današnjem času kot didaktično sredstvo predstavlja alternativo televiziji in računalniku z osebnim pridihom.

Nasveti, kako izdelati svoj kamišibaj

Tako kot vsaka stvar ima tudi kamišibaj svoje zakonitosti. V prvi vrsti moramo sami začutiti zgodbo, pesmico ali pravljico. Nikoli ne izbirajmo dela, če do njega nič ne občutimo. Japonci energiji, ki nastane ob kamišibaju pravijo kiyokan.

Najprej si pripravimo načrt, ki običajno obsega 12 do 16 sličic. Kaj bo na posamezni sličici sami začutimo. Približno 3-4 povedi na sliko. Ob koncu preverimo, kako naše kadriranje deluje. Po potrebi dodamo ali odvzamemo sliko. Pomembno je, da naš kamišibaj sestavlja slike, ki vsebujejo ZUNANJI PLAN (mesto, gozd, travnik, jasa), SREDNJI PLAN (blok, plesna dvorana, grad) BLIŽNJI PLAN(velik plan) (glavna oseba, prizor), DETAJL (klobuki, nos, žlica). Ustvarjalnost nam pokaže svojo pot. Lahko je slika razdeljena na več del delov. Izberemo različne likovne tehnike (slikanje, risanje, lepljenka…). Pomembno je, da uporabimo trši papir. Pripravimo mizo katero pogrnemo s prtom in oder. Otrokovo pozornost usmerimo s palčkama in vzklikom: »Kamišibaj, kamišibaj! »Počasi in z občutkom odpremo oder. Na prvi sličici moramo imeti napisan NASLOV (avtorja) in na zadnji KONEC. Preden zapremo oder, otroci ne smejo gledati v prazno.

Pouk književnosti s kamišibajem

Primer 1.

Učna enota: Književna vzgoja: Meta Rainer: Gobji ples

Motivacija:
Lahko je umetnost in hkrati šport in tudi zabava. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe. Lahko predstavlja tudi način življenja, kajti z vsakim gibom se v človeku ustvarja zadovoljstvo. Lahko je ljudski,dvorni, umetniški…Poznamo valček, polko, ča.ča,ča, tango,balet, jive…Začne se na črko P. PLES

Kje vse lahko plešemo? Kaj pa v gozdu? Kdo bi lahko plesal v gozdu? Si predstavljate, da bi plesale gobe.

Najava besedila: Vas zanima, kako so se gobe zabavale v pesmi Mete Rainer Gobji ples?

Priprava na poslušanje (Učenci sedejo pred pripravljen oder)

Interpretacija

S tehniko KAMIŠIBAJ predstavim pesem.
Učenci poslušajo, gledajo in doživljajo besedilo.
Čustveni odmor: Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Izjava po čustvenem odmoru:

Mušnico zalo prosi za raj,
ta pa zabrusi brž mu nazaj:
»Kaj boš ti, revček!
Čakaš zaman – z mano bo plesal
vražji goban!«

Branje pesmi (individualno, v dvojicah)

Pesem berejo po vrsticah (vsak učenec eno), tako da začutijo ritem pesmi.

Analiza pesmi s pogovorom

Kje se je dogajal gobji ples? Kdaj se je dogajal? Kdo je poskrbel za razsvetljavo in glasbo? Katere živali so sodelovale na plesu? Naštej vrste gob, ki so plesale. Kdo je glavni književni junak v pesmi? Kako bi ga opisali? S katero gobo si je želel plesati? Je mušnica uslišala jurčkovo prošnjo? Zakaj ne?

Poustvarjanje in memoriranje

Učenci s pomočjo ilustracij podoživijo pesem in narišejo književno dogajanje in likovno izrazijo književno dogajanje in svoje predstave književnih oseb in hkrati memorirajo pesem.

Zaključek:

Vrednotenje lastnega dela in recitiranje pesmi.
Ugotovitev po izvedbi učne ure s kamišibajem:

Moč majhnega odra, preprostih ilustracij in moje interpretacije je pri učencih naletel na presenetljiv odziv. Naučili so se pesem na pamet, ne da bi se tega zavedli. Dovolila sem jim, da so tudi sami poizkusili in pri branju so kar tekmovali kdo bo bral bolj doživeto. Učenci so si sami izbrali pesem in za predstavitev pesmi uporabili kamišibaj tehniko. Izkazali so se tudi učno šibkejši učenci.

Gobji ples: Mušnico zalo prosi za raj…

Primer 2.

Pravljice v sebi nosijo pomembna sporočila o življenju. V vsaki pravljici lahko najdemo celo paleto čustvenih stanj, ki jih doživljamo. Ljubezen, resnica, laž, strah, jeza, žalost, veselje, prevara, smrt…Ob pomoči pravljic se otroci spoznavajo in iščejo potrditve za svoja ravnanja. Spoznavajo življenje samo. Vsak otrok je osebnost zase, zato so tudi sporočila za vsakega drugačna. Pravljica se pripoveduje na preprost, vsakdanji način in od poslušalca ne zahteva ničesar. Ob pravljicah se otroci naučijo spoznavati temne in svetle strani življenja.

Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon

Po predstavljeni pravljici so se v njih prebudile podobne izkušnje in ideje o lastnem domišljijskem svetu. Pravljico so predstavili z risanjem scenosledov. Naslovi so bili: Z omaro na potepu, Leteča postelja, Čudežna preproga…Spoznali so, da se mnoge stvari ne dogajajo samo njim, ampak tudi drugim in da je večina problemov rešljivih.

Moj dežnik je lahko balon: Jelka je prvi klobuk podarila teti in usta so seraztegnila v širok nasmeh.

Obnova pravljice Punčka v travi

Oder kot pomočnik pri učenju socialnih veščin in samozaupanja v razredu

Učenci spoznajo, da je del prijetnega pogovora tudi to, da znamo zanimivo opisovati preproste in vsakdanje dogodke in okoliščine. Ljudje, ki tega ne znajo, kaj lahko postanejo dolgočasni in nezanimivi za druge.

Vsakdo izmed nas se kdaj znajde, da mora govoriti pred večjo ali manjšo skupino. Vsakokrat, ko učenci to izkusijo se okrepijo, pridobijo novo izkušnjo in bolj zaupajo vase. S kamišibajem se naučijo umiriti, dihati in usmeriti pozornost s sebe s pomočjo palčk na majhen oder.

Primer 3.

Maria Blazejovsky: Ema Pipifilipi

Ustvarijo domišljijskočutno predstavo književne osebe tako, da literarno besedilo dopolnijo z zunajbesedilno izkušnjo.

Učenci razmišljajo pred pravljico razmišljajo kdo so. Spoznajo galeba z imenom Ema Pipifilipi in z njegovo pomočjo brskajo po sebi in spoznavajo v čem so posebni.

Učenci so se zavzeto lotili izvedbe naloge. V začetku jim je bilo težko razmišljati o tem, da so lahko nekaj posebnega. Zanimivo je bilo, da so si med seboj tudi pomagali in tako izkazali spoštovanje različnosti. Sama sem želela z nalogo razvijati pozitivna čustva, razvijati in iskati močna področja, odpravljati strah in negotovost.

Posebna sem, ker znam z očkom zaigrati in zapeti veliko ljudskih pesmi.

Bogatenje besedišča in učenje pravopisno težkih besed pri urah dopolnilnega pouka

Primer 4.

Učenje in pisanje besed nagajivk mnogim učencem povzroča težave. Učimo jih v korakih. Pomembna je sproščenost, celovitost, s povečano aktivnostjo in uporabe desne in leve hemisfere možganov.

Tako smo pri urah dopolnilnega pouka spoznavali nove besede in jih opazoval, gibno uprizarjali, zapisovali z levo in desno roko. Na koncu so učenci izbrali besede, ki so jih likovno izrazili. Nagajive črke so zapisali z rdečo. Nekaj časa so likovni izdelki viseli na vidnem mestu v razredu. Po določenem času so učenci besede izbrali in jih zložili v kamišibaj oder.

Nekateri učenci so si vrstni red besed določili, drugim je bil izziv besede zložiti poljubno. Izdelali so naslov »Prijatelji besed« in namesto konca napisali »Se nadaljuje«. Nastale so zanimive zgodbe in pravljice. Velikokrat so res zanimivo izpeljali pripoved, da so ohranili smiselno nadaljevanje. Zabavali smo se. Na koncu smo nastale zgodbe zapisali in jih predstavili sošolcem. Učene besede so pravopisno pravilno zapisovali.

Eden izmed planetov v vesolju je bila tudi Zemlja.

ZAKLJUČEK

Ob vse večji uporabi tehničnih sredstev kamišibaj oder ponuja preprosto analogno alternativo. Obenem pa spodbuja komunikacijske veščine, krepi samopodobo nastopajočega, ustvarja priložnost za sprejemanje in spoznavanje drug drugega ter razvijanje strpnosti in empatije, ponuja možnost učenja primernega podajanja in sprejemanja kritike, nudi varen prostor preizkušanja pripovedovalskih sposobnosti, spodbuja branje in izražanje v smiselno zaključeno celoto, na sproščen in ustvarjalen način povezuje učence med seboj, ustvarja poligon drugačnih socialnih interakcij in spodbuja kreativnost in ustvarjalnost.

Če povzamem lahko Kamišibaj ponuja otrokom zabavo, izobražuje, vzgaja in spodbuja osebni razvoj.

LITERATURA

1. BUDNAR, M.,DOLNIČAR, M., KOS A.,SKALAR, M.,ŠALI, B.,1979, Otroci s specifičnimi učnimi težavami v sodobni družbi, Ljubljana, Dopisna delavska univerza Univerzum
2. DIVJAK ZALOKAR Z., 2002, Brez pravljice ni otroštva, Krško,GORA,s.p.
3. ČRNIČ, B, HITI, Z, 1992,Vadnica za 6. razred, Ljubljana, Rokus
4. Grath,H.,Francey,1996,Prijazni učenci,prijazni razredi,Ljubljana, DZS
5. SAKSIDA, I.: Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti. Trzin: Different, 1994.

Sprostitev v gibalnih aktivnostih brez tekmovalnosti skozi

Playness pedagogiko

Povzetek

Playness pedagogika prinaša novost v današnji hitri in stresni čas. Spodbuja srčnost, strpnost, sodelovanje in skozi gibalne zgodbe omogoča usvajanje gibalnih elementov ter uživanje v gibanju. Pri Playnessu ni tekmovalnosti, saj je važno sodelovati. Prispevek predstavlja nekaj sklopov Playness vadbe, v kateri smo sodelovali z otroki, starimi od 3 do 5 let.

Ključne besede:
gibanje, Playness, vrtec, vadbena ura

V našem vrtcu je skupina Medvedki (3-5 let) v letu 2015/16 sodelovala v pilotnem projektu Playness vadbe, ki jo je skupaj z ekipo zasnoval dr. Milan Hosta, profesor športne vzgoje, dr. filozofije in mednarodni aktivist. Playness pedagogika ponuja odličen program, ki omogoča doseganje ciljev brez tekmovalnosti, saj je važno sodelovati, ob tem pa razvijati lep odnos in prijateljstvo do vrstnikov ter uživati v gibalnih aktivnostih. Osem mesecev smo se enkrat tedensko srečevali na Playness vadbah v telovadnici in spoznavali preizkušnje, ki so jih za nas pripravili Playness športni vaditelji.

Ker se tekmovalnost družbe pojavlja že v najzgodnejših letih, tudi v vrtcu med vrtčevskimi otroki, je potrebno v ospredje postaviti srčnost, odnose med ljudmi in sodelovanje.

Pri Medvedkih je bila tekmovalnost zelo aktualna, še posebej, ko je bilo potrebno sodelovati, deliti, seveda pa jih je veliko tekmovalo tudi v pozornosti.

Za uvod v vsako vadbeno uro so otroci brez točno določenih navodil vstopili v prostor telovadnice, tekli v vse smeri, kričali, noreli in s tem sprostili svoja telesa.

Vadbe so bile zaključene enote, po sklopih gibalnih vzorcev in elementov. V tem času smo se ukvarjali z žogo (metanje, lovljenje, ciljanje,…), usvajali koordinacijo gibanja nazaj (hoja nazaj, tek nazaj, po vseh štirih nazaj, skok nazaj), urili v pozornosti v gibanju s pomočjo tamburina (npr. tečemo in ko se oglasi tamburin, se ustavi na mestu…), uživali v različno postavljenih poligonih (plezanje, plazenje, skok iz obroča v obroč, kotaljenje,…) ter se sproščali z jogo (položaji mačke, kužka, drevesa, mosta, zvezde,…).

Gibamo se nazaj

Otroci so prestali testiranje (Playness Challenge) na začetku in ob zaključku tromesečja, da bi ugotovili, ali je usmerjena Playness vadba v tem obdobju vplivala na njihovo gibalno aktivnost. Vsi znamo hoditi, teči, skakati ali po vseh štirih nazaj. Ko je potrebno enake gibalne elemente izvesti vzvratno, je precej težje. Tudi otrokom je bilo sprva težko. Hoja in tek nazaj so hitro osvojili, več preglavic jim je delal skok nazaj in po vseh štirih nazaj. S pomočjo različnih vaj, poligonov in iger smo razvijali in utrjevali vse te štiri motorične sposobnosti izziva. Izkazalo se je, da je večina otrok napredovala v gibalnih sposobnostih, ali pa so ostali na enaki ravni kot na začetku. Nekateri otroci so potrebovali več časa, da so osvojili določeno vajo, zato je pomembno, da vaje ponavljamo in utrjujemo.

Zgodba o Robinu Hoodu ali igre z žogami in cufki

• S pomočjo zgodbe o Robinu Hoodu, legendarnem lokostrelcu, smo se naučili, kako pravilno vreči mehkega cufka, kasneje tudi žogo.
  Cufek je predstavljal puščico. Z roko, s katero jemo, smo držali cufka. Drugo roko stegnemo naprej, kot da držimo lok. Potem smo puščico (cufka) napeli, roko obrnili navzgor in izstrelili (vrgli cufka). Sprva smo ‘streljali’ vsak sam, v naslednji vaji pa skušali v parih zadeti drug drugega.
• Igramo se Pepčka
  Igra je že stara in smo se jo igrali v našem otroštvu. Skupino smo razdelili na trojke in v vsaki trojki določili Pepčka, ostala dva sta si žogo podajala. Če je Pepček ujel žogo, je postal podajalec, tisti pa, ki je žogo ‘podal’ Pepčku, je postal Pepček. Igra je zelo hitra, vloge otrok v igri se zelo hitro menjajo.
  
• Kako ujeti žogo?
  Vaja preverja moč otroka in energijo žoge. Otroci so se ulegli na trebuh z glavo proti steni telovadnice in dvignili trup. V tem položaju so morali vreči žogo v steno. Če otrok zaluča žogo premočno, je ne more ujeti; če jo vrže s premajhno močjo, se žoga ne prikotali nazaj. Otroci so se ulegli še na hrbet, metali žogo z eno roko, na koncu pa jo položili na stopala in jo kot s katapultom vrgli v steno. Najtežje pa je bilo metanje žoge sede s hrbtom proti steni. Metati je bilo treba zares natančno, se hitro obrniti in ujeti žogo.
• Potovanje žog
  Z rokami smo naredili krog in ga lepo oblikovali. V krogu je žoga začela svojo pot v eno smer. Žoga je potovala iz enih rok v druge, s tem da smo pazili, da ne pade na tla. Potem se je potovanju pridružila še ena žoga in lovila prvo žogo. Nazadnje je mimo prišla še ena žoga in lovila obe prvi. Otroci so pazili, da prvi dve nista bili ujeti. Pri tej igri je bilo potrebno veliko pozornosti in natančnosti pri spremljanju igre oz. potovanju žoge iz rok v roke.
• Ujem žoge po odboju
  Žogo smo vrgli ob tla in po odboju ujeli. Vajo smo otežili tako, da se je morala žoga od tal odbiti dvakrat, preden so jo otroci ujeli. Še težje je bilo, ko so navodila zahtevala, da se žoga pred ujemom odbije od tal trikrat.
  
• Vodenje žoge
• Najprej smo ponovili vajo meta žoge v tla z ujemom po enem ali dvema odbojema od tal. Potem so otroci poskušali odbijati žogo z eno roko. Pri dominantni roki nam je kar uspevalo, pri ne dominantni pa je bilo zelo težko. Da bi popestrili vadbo metov in odbojev, so nam vaditelji pripravili še poligon, s pomočjo katerega bi lažje osvojili vodenje žoge.

Tamburin – pozornost v gibanju

Glasba je prijetna, blagodejno vpliva na ljudi, dviga razpoloženje in zmanjšuje občutke tesnobe in strahu. Glasbo s pridom uporabljamo tudi pri športni vadbi. Ustvarili smo jo skupaj z otroki – s pomočjo lastnega telesa in s pomočjo tamburina.

Najprej smo hodili in potem korakali v ritmu, za kar smo porabili kar nekaj časa.

Igro smo nadgradili z vajo v pozornosti. Vsi otroci so se postavili na eno stran telovadnice. Ob znaku so začeli korakati proti drugi steni. Korakanje smo v naslednjih igrah zamenjali s plazenjem, s tekom, … Ko se je oglasil tamburin, so se ustavili na mestu, v naslednjih igrah počepnili, se ulegli na tla,…

Sprva smo se velikokrat zmotili, a vaja dela mojstra.

Gibalne zgodbe

• Domača opravila pri Playnessu
  Peremo, sušimo, likamo in zlagamo ter se neizmerno zabavamo. Vsak od otrok je dobil le preprosto rutko, ki smo jo najprej ‘umazali’. Položili smo vsak svojo na tla, stopili nanjo in drsali s stopali, se premikali naprej, v eno stran, v drugo stran, zaplesali. Potem smo se na rutko usedli in s stopali odrivali naprej; pokleknili na rutko in si za premik pomagali z rokami.
  Potem ko smo rutke dodobra ‘umazali’, smo jih morali tudi oprati; ‘namočili’ smo jo in podrgnili. Posušili pa smo jo tako, da smo si vsak svojo rutko poveznili na obraz in z njo tekli po prostoru. Sušenje se je nadaljevalo tako, da smo rutko v eni roki vrteli, potem jo predali v drugo roko in ponovili vrtenje. Otresli smo jo in bila je pripravljena na likanje. Polikali smo jo z rokami, z nogami ali celo z zadnjico, na koncu pa še lepo zložili.
• Kužki, zmaji in še kaj
  Rutko smo si zataknili za pas zadaj in tako dobili pasje repke. Posnemali smo gibanje kužkov in hodili po vseh štirih. Zgodba pravi, da so kužki zjutraj zgodaj vstali, se pretegnili in že jim je zadišal pripravljen zajtrk. Najedli so se, potem pa na se odpravili na sprehod. V parku so srečali še druge kužke, se malo ovohavali, igrali in utrujeni odšli domov.
  V drugi igri pa smo se prelevili v strašne zmaje. Tekli smo po prostoru in pazili, da nam lovec ni mogel vzeti repka. Kakšni zmaji pa bi bili brez repa?
• Živalski vrt
  Mrak se je po mrzlem zimskem dnevu spustil na živalski vrt. Sneg je pobelil prostore in ribnik sredi živalskega vrta je bil zamrznil. Na nebu je zasijala polna luna in nastala je popolna tišina. V daljavi se je zaslišal zvon in ura je odbila sedem. Živali so se začele zbirati okoli pomrznjenega ribnika in si obuvati drsalke.
  Otroci pri Playness vadbi nismo imeli pravih drsalk, zato smo si jih pričarali iz rutk. Potrebovali smo toliko rutk, kot imajo živali nog: polž eno, pingvin dve, medved štiri,…. Pri polžku smo pokleknili na rutko in se z rokami pomikali naprej. Pri oponašanju medveda so nam šle sprednje in zadnje tace kar po svoje. Kot štorklje smo stali na eni nogi in lovili ravnotežje. Previdni smo morali biti kot sloni, saj je ‘led’ na ribniku zelo tanek.
• Živalski vrt drugič
  Ponovno smo obiskali živalski vrt.
  Žirafa se je važno pretegovala in razkazovala svoj dolg vrat. Tudi mi znamo biti veliki in še večji. Hodili smo po prstih in bili skoraj tako veliki kot žirafa. Postali smo sloni, na poti po živalskem vrtu smo srečali še enega slona in si podali rilce (roke) ter se pozdravili. Krokodila je srbel hrbet in smo mu pokazali, kaj naj naredi: leže na hrbtu smo drsali po prostoru. Na severnem polu smo srečali severne medvede. Posnemali smo njihovo hojo in po vseh štirih hodili po prostoru. Ogledali smo si tudi pingvine in oponašali njihovo hojo – po petah. Na poti iz živalskega vrta do vrtca smo se prelevili v polžke s hišico, šli na kolena, naredili rožičke in počivali.
• Pazi, krokodil!
  Prostor smo razdelili na tri dele. Srednji je predstavljal reko, v kateri plavajo trije krokodili (trije otroci). Vsi ostali smo bili levi, ki so nam ušli mladički čez reko. Mimo krokodilov se je bilo treba prebiti in rešiti mladičke. Vsak ujeti lev je postal krokodil, s tem pa je naloga levov postajala vse težja.

Joga za otroke

Joga, sama beseda pomeni povezati, združiti um, najpomembnejše pri njej pa je nenasilje, ne tekmovalnost in učinkovitost pri sproščanju. Predvsem slednje je nekaj, kar nujno potrebujemo v današnjem hitrem, ponorelem, stresnem svetu.

Z otroki skupine Medvedki smo začeli z jogo, ki smo jo kombinirali z igro in zgodbami, zato ni šlo le za sistematično učenje položajev. Pri sami jogi je šlo za vztrajnost, spoznavanje svojega telesa, pravilno držo in nenazadnje za prožnost, gibljivost telesa ter zbranost.

V začetnih vajah smo se naučili položaje: pes, mačka, most in zvezda, ki smo jih obnavljali skozi zgodbo. Otroci so pazljivo poslušali pripoved, v kateri so se te štiri besede večkrat pojavljale, in spreminjali poze telesa glede na slišano. Npr. Nekega večera so se psi in mačke srečali v mestu. Psi so zalajali, mačke so zamijavkale. Na jasnem nebu je zasijala prva zvezda. Ustavili so se na mostu… Za vsako od besed so otroci menjavali položaje, kar je bilo včasih zelo hitro. Urili smo se tudi v poslušanju.

V drugem sklopu smo se naučili novih jogijskih položajev: žaba, knjiga, sveča in avion.

Pri knjigi in sveči uporabljamo trebušne mišice, zato je izvedba zahtevnejša. Besede smo ponovno vpletli v zgodbo. Npr. Žaba je zelo rada brala knjige. Nekoč je v eni od njih prebrala o poklicu pilota. Pilot upravlja avion in žaba si je zaželela, da bi tudi ona to počela. Ker je bila že skoraj trda tema, je žaba knjigo prebirala ob sveči. Knjiga je bila dolga, sveča je pogorela in žaba je sanjala, kako vozi avion.

V zadnjem sklopu smo osvojili še jogijske položaje: gorila, kobra, drevo, čoln in ladja. Utrjevali smo jih prav tako z zgodbo. Gorila in kobra sta sedeli na drevesu ob obali in se razgledovali proti morju. Mimo sta priplula dva čolna. Na enem so bili psi, na drugem pa mačke. Vsi so bili namenjeni na ladjo, kjer je bila zabava…

Možnosti utrjevanja jogijskih položajev skozi zgodbe je nešteto. Lahko pa jih ponavljamo tudi skozi druge igre:

• Postavimo se v kolono in vsak naredi položaj psa. Zadnji v koloni se splazi pod vsemi in se postavi na prvo mesto. Končamo, ko je prvotni prvi v koloni ponovno na svojem mestu. Enako ponovimo z drugimi položaji. Npr. mačka, most, zvezda,… in se urimo v vzdržljivosti in vztrajnosti v držanju položaja.
• Igro ‘Bratec, reši me!’ prilagodimo tako, da vključimo položaje joge. Dva izmed otrok sta lovca, ostali bežijo. Ko je otrok ujet, se postavi v položaj npr. zvezde, rešimo ga tako, da se bežeči otrok splazi pod njegovimi nogami.
• Maček in psi. Mačke stojijo na eni strani telovadnice, psi nasproti njih. Na dogovorjen znak so npr. mačke lovile pse. Psi so morali čimprej do stene telovadnice in če so se stene dotaknili, so bili rešeni. Ujeti psi so se spremenili v mačke in šli na ‘mačjo stran’.
• Igra ‘Avion, poplava, potres’
  Prosto se gibamo po prostoru in na določen znak (npr. zvonček) se postavimo v jogijski položaj aviona, čolna, ladje ali zvezde.
• Igra ‘STOP!’
  Stojimo na eni strani telovadnice. Vzgojiteljica stoji na drugi strani, obrnjena s hrbtom stran od nas in govori besede, npr. most, pes, zvezda, STOP. Medtem se ji otroci približujejo, ko pa reče Stop!, pa morajo narediti jogijski položaj za zadnjo slišano stvar, v našem primeru zvezdo. Kdor naredi napačen položaj, se mora vrniti na začetek. Igra je končana, ko vsi pridejo do vzgojiteljice.
• Ugani, kaj sem?
  Vzgojiteljica se postavi v določen jogijski položaj. Otroci ugibajo in ko ugotovijo, za kateri lik gre, se še sami postavijo v isti položaj.
• Joga v paru
  Jogo lahko izvajamo ne le vsak zase, ampak tudi v parih. Primeri:

• Drevo: Prijatelja se objameta z eno roko okrog pasu, prosti roki skleneta dlani, zunanji nogi tvorita vejo.
• Knjiga: Otroka sedita na tleh en proti drugemu, skleneta stopala, jih dvigneta od tal in se primeta za roke.
• Sveča: Z glavama se otroka uležeta skupaj, noge dvigneta v zrak in jih prekrižata.
• Rešilni čoln: otroka sedita na tleh z nogami narazen, stopala se dotikajo, z levima rokama se primeta, desni roki pa morata preko glave priti do stopala leve noge.
• Najboljši prijatelj: Otroka se usedeta s hrbtoma skupaj in se zatakneta s komolci. V tem položaju poskušata vstati.

Veriga prijateljstva

Naredimo jo tako, da se uležemo na tla in glavo naslonimo na prijateljev trebuh. Prijatelja spodbujamo, da diha tako, da premika našo glavo. Če se naša glava ob dihanju premika, pomeni, da je dihal s trebušno prepono. S tem se učimo tudi pravilno dihati – skozi nos in s prepono.

Pomoč vzgojitelju

Vzgojitelj sam lahko prav tako pripravi vadbene ure po Playness pedagogiki. Pri tem si lahko pomaga z naborom video posnetkov v Playness video knjižnici, ki nazorno prikaže namen vaje ter sporoča, katere elemente gibanja razvijamo z njo. Vaje v Playness video knjižnici so razvrščene:

• po elementih gibalne abecede (hoja, plazenje, lazenje, tek, meti, plezanje, vlečenje, kotaljenje, vrtenje, skoki, brcanje),
• po razvijanju motoričnih sposobnostih (moč, ravnotežje, koordinacija, vzdržljivost, natančnost, hitrost),
• po tem, čemu dajemo večji poudarek oz. pozornost (dotik, smeh, drža, narava, rajalne igre, dihanje),
• po tem, katere vrednote z vadbo razvijamo (varnost, spoštovanje, ustvarjalnost, ljubezen, znanje, skupnost, užitek, red) (https://www.playness.com, 18. 4. 2017).

SKLEP

Playness pedagogika in vadba po njenih načelih spodbuja sodelovanje, toleranco, prijateljstvo ter omogoča doseganje ciljev brez tekmovalnosti. Otroci so se v Playness vadbah razgibali, v njih uživali, saj so bile vadbene ure razgibane, vsakokrat je bilo predstavljenega nekaj novega, ali pa smo utrjevali že videne gibalne elemente skozi drugačne igre. Playness pedagogika zagovarja zagotavljanje varnega igralnega okolja otrokom, t.j. okolja, v katerem lahko odkrivajo svoje potenciale na gibalnem in motoričnem področju, hkrati pa se urijo tudi v socialnih in intelektualnih veščinah. V današnjem času je vse podvrženo hitenju, tekmovalnosti, zato je Playness pedagogika dobrodošla alternativa, ki omogoča in razvija igrivost in raziskovanje v gibalnih aktivnostih.

Literatura:

www.playness.com, (10. 4. 2017)

Studijski posjet Sjevernoj Irskoj

Projekt „EDUCATION IN DIVIDED SOCIETIES“

Davor Šijanović

Stanovništvo Sjeverne Irske došlo je daleko od gladnih 1840-ih. Više ne šalju djecu u rudnike i slično. No, još uvijek imaju podijeljeno društvo koje svoju podijeljenost najviše osjeti u školskom sustavu iskorištavajući prednost povlaštenih i dijeli djecu, često nepovratno, od mlade dobi – u nekim slučajevima u obrazovni ekvivalent drugog planeta.

Sjeverna Irska ima složenu obrazovnu strukturu s nizom različitih tijela uključenih u upravljanje i administraciju. Osnovno i srednjoškolsko obrazovanje u Sjevernoj Irskoj je odvojeno. Čak 93% školske djece pohađa ili protestantsku ili katoličku školu, dok je preostalih sedam posto škola, mjesto koje pohađaju djeca bez obzira na svoje religijsko opredjeljenje. Veza između vjerskog i zajedničkog identiteta i škole toliko je jaka da je poznavanje škola koju učenik pohađa dobar pokazatelj vjerske denominacije djeteta. Protestantska djeca pohađaju državnu ili kontroliranu školu dok katolička djeca pohađaju škole pod nadzorom tzv. Vijeća za održavanje katoličkih škola (CCMS). Opozicija integriranom obrazovanju ima svoje korijene u formiranju države Sjeverne Irske 1921. godine. Prvi ministar obrazovanja u državi, Lord Londonderry želio je uspostaviti integrirani sustav osnovne škole, ali protestantske i katoličke crkve žestoko su se bavile kampanjom za odvojeno obrazovanje.

Danas, 2017.godine u Sjevernoj Irskoj postoje tri modela obrazovanja:

1. potpuno odvojeno (katoličko ili protestantsko),
2. integrirano (INTEGRATED SCHOOLS)
3. zajedničko obrazovanje (SHARED EDUCATION)

Integrirano obrazovanje bilo je velika novost u irskom obrazovnom sustavu. Lagan College, prva integrirana škola u Sjevernoj Irskoj, otvorena je 1981. godine i imala je svega 28 učenika te je bila jedino mjesto u Sjevernoj Irskoj gdje su nastavu zajedno pohađala katolička i protestantska djeca, danas je moderna srednja škola s 1300 učenika. U zadnje vrijeme sve veća pozornost posvećuje se zajedničkom obrazovanju (SHARED EDUCATION), jer je 2014. godine (Education act – Northern Ireland – 2014, The Education authority, chapter 12) donesen zakon u kojim se navodi: „Dužnost je vlasti (u mjeri u kojoj se njezine ovlasti šire) poticati, olakšavati i promovirati zajedničko obrazovanje“.

Kako to izgleda, mogli smo se uvjeriti zahvaljujući projektu pod nazivom: „Education in divided societies: Developing and researching shared education in the Republic of Macedonia, Bosnia and Herzegovina, and Croatia“ u sklopu kojeg smo 3 dana boravili u prijestolnici Sjeverne Irske, gradu Belfastu. Gradu koji na sam spomen izaziva asocijaciju na Sjevernoirski sukob, poznat pod nazivom The Troubles. U 30 godina sjevernoirskog sukoba poginulo je više od tri i pol tisuće ljudi. Krvavi obračuni na ulicama Belfasta zaustavljeni su 1998. godine, tzv. “Good Friday Agreementom”, no podjele između katolika i protestanata i danas su prisutne. Najbolje se to vidi u zapadnom dijelu grada, između katoličkog Falls Roada i protestantskog Shankill Roada. Ograda (THE PEACE WALL) između Fallsa i Shankilla dio je projekta tzv. zidova mira koji su postavljeni još krajem 60-ih godina prošlog stoljeća. 15 metara visoki zidovi skoro 50 godina razdvajaju katolike, koji se smatraju Ircima, i protestante, koji će za sebe reći da su Britanci. Projekt „EDUCATION IN DIVIDED SOCIETIES“ je projekt financiran od britanskog ekonomskog i socijalnog istraživačkog vijeća (ECONOMIC AND SOCIAL RESEARCH COUNCIL-Shaping society). Nositelj projekta je Queen’s University Belfast, Sjeverna Irska, dok su partneri Centar za ljudska prava i rješavanje sukoba Skoplje, Makedonija, Sarajevska škola za znanost i tehnologiju, Bosna i Hercegovina i Sveučilište u Zagrebu, Republika Hrvatska. Iz Republike Hrvatske pozvano je deset osoba: prof.dr.sc. Dinka Čorkalo Biruški, Ivana Biljan, Aneta Lalić, Ivana Milas, Lana Pehar, Lana Mayer, Margareta Jelić, Nikolina Stanković, Zoran Konjević i ravnatelj Gimnazije Vukovar Davor Šijanović koji je pozvan kao predstavnik škole u kojoj se nastava izvodi na hrvatskom jeziku i latiničnom pismu i na srpskom jeziku i ćiriličnom pismu kako bi iznio svoja iskustava u radu škole i obrazovnog sustava koji je uspostavljen u hrvatskom podunavlju nakon mirne reintegracije u ratnim sukobima 1991. godine.

Što se tiče školstva….očekivanja i nastojanja su velika…nove generacije trebaju donijeti promjene.

Škole u Irskoj podijeljene su na 4 stupnja:

• First Level – Primary Schools,
• Second Level – Secondary Schools (do državne mature – Leaving Cert), Further Education – Post Leaving Cert, Apprenticeship Training, Private Business Schools
• Third Level – Universities, Institutes of Technology. Osnovne i srednje škole u Irskoj mogu biti privatne (Private) koje se plaćaju, ili javne tj. nacionalne (Public, National), koje su besplatne. Većina ih je vezana uz Katoličku, Irsku portestantsku (Church of Ireland) ili neku drugu crkvu, malo ih je koje su potpuno nevezane (non-denominational) uz crkvu. Neke škole u Irskoj su samo za dječake, neke samo za djevojčice a neke su miješane.

Drugog dana seminara posjetili škole u Belfastu i bližoj okolici u kojima smo se iz prve ruke uvjerili kao funkcioniraju tri modela obrazovanja u Sjevernoj Irskoj.

Škole koje smo posjetili su slijedeće:

Parkhall primary school, Parkhall integrated college (junior school), Parkhall integrated college (senior school) i St. Nicholas’ primary school (shared education). U navedenim školama imali smo priliku vidjeti kako se provodi nastava zajedničkog obrazovanja gdje učenici dviju ili više škola zajednički slušaju određene predmete ili rade na zajedničkom projektu. Roditelji na početku svake školske godine potpisuju suglasnost za sudjelovanje njihove djece u zajedničkom obrazovanju. Sve je unaprijed isplanirano kurikulumom. Neke škole provode ovakve aktivnosti jednom tjedno, neke jednom mjesečno, dok neke od njih provode obveznih šest susreta godišnje. Osnovna škola St. Nicholas’ (katolička škola) nalazi se u dominantno protestantskom dijelu Belfasta. Iz slika se može primjetiti kako je škola i danas okružena viskom ogradom sa šiljcima koji podsjećaju na ne tako davnu prošlost. U razgovoru s ravnateljima škola i voditeljima programa „shared education“ doznali smo kako je sport izvrstan primjer zbližavanja katolika i protestanata. Interesantno je bilo čuti kako je nogomet pod nazivom: „Gaelic football“ do prije samo nekoliko godina bio isključivo vezan za katoličku zajednicu, dok u današnje vrijeme postoje nastojanja uključivanja i protestanata u ovu vrstu sportske igre.

U usporedbi sa hrvatskim školskim sustavom, u Irskoj djeca brže i ranije nauče čitati i pisati, dok se svi ostali aspekti kurikuluma do kraja škole otprilike poravnaju (djeca u osnovnu školu mogu krenuti sa navršene 4 godine (ovisno o datumu rođenja) a moraju sa 5 godina a završavaju ju sa 11 ili 12 godina tj. sa šestim razredom dok se u srednju školu kreće sa 12 ili 13 godina, počinje se sa sedmim razredom te se prelazi na predmetnu nastavu a završava se sa 17 ili 18 godina. Za upis u srednju školu nema univerzalnih kriterija, već svaka škola ima svoje kriterije za prijem učenika. Uspjeh na državnoj maturi, odnosno broj bodova, glavni je kriterij za upis na treći nivo obrazovanja. Boduje se 6 predmeta sa najboljim rezultatom). Obavezni predmeti u osnovnoj školi su čitanje, pisanje, matematika, irski, engleski i vjeronauk. U rasporedu starijih učenika vidjeti ćete i tjelesni (PE), socio-emocionalni razvoj (SPHE), domaćinstvo (home ec), građanski odgoj (CSPE)… Radni dan traje 5 sati i 40 minuta, s dva duža odmora. Imaju 183 radna dana. U irskim školama je obvezan engleski jezik. Zbog takve odluke i komplicirane povijesne priče o irsko-engleskim odnosima, irski jezik (Gaeilge, Gaelic ili Irish Gaelic) polako nestaje. U osnovnoj i srednjoj školi se uči kao obvezni predmet, no većina Iraca mlađe dobi ne govori irski ili znaju tek neke fraze. Učenici u školama nose uniforme. Roditelji će izdvojiti oko 150 eura za cjelovitu uniformu. Školovanje je besplatno, iako se od roditelja očekuje da osiguraju udžbenike, uniformu i potreban školski pribor.

Učenici uvijek rade u grupama ili u parovima, ocjenjivanje učenika provodi se dva puta godišnje, u prosincu i lipnju. U međuvremenu učenici usmeno ne odgovaraju niti pišu pismene testove. Ocijenjeni su postotkom riješenosti ispita, a ne ocjenom.

Nakon završene srednje škole učenici upisuju Sveučilište bez obzira na religijsku pripadnost, što su nam potvrdili i ravnatelji škola koje smo posjetili, što nas je ostavilo duboko u mislima zašto je cjelokupno obrazovanje toliko komplicirano u prethodnim fazama.

Na kraju, vratili smo se iz Irske prepuni pozitivnih dojmova i ideja. Neke su ideje/projekti/aktivnosti koje smo vidjeli u školama provedivi i moguće ih je implementirati u naš školski sustav, u nekim segmentima smo čak i napredniji, dok neki segmenti nisu ni približno atraktivni našim učenicima ali sve u svemu, dragocjena iskustva i stečena znanja, pomoći će nam da bolje razumijemo naš školski sustav i da u njega ugradimo sve što će podići razine socijalnih, digitalnih i ostalih kompetencija naših nastavnika, učenika i cjelokupnog školstva.

Putevima prijateljstva

Mala goranska škola dobitnica Mirotvorne nagrade ,,Krunoslav Sukić 2016.”

Davorka Nekić

Već osam godina, počevši od 2009., Centar za mir, nenasilje i ljudska prava iz Osijeka dodjeljuje Mirotvornu nagradu ,,Krunoslav Sukić”, koja označava osobit dopinos u zaštiti i promociji ljudskih prava i sloboda čovjeka, kao i dosljedno promicanje kulture mira i nenasilja. Nazvana je po Krunoslavu Sukiću, istaknutom Osječaninu, koji se, prije svega, zalagao za zajednicu utemeljenu na kulturi uvažavanja života te je solidarnost smatrao spontanim činom prema čovjeku.

2015. godine Osnovna škola Ivana Gorana Kovačića iz Vrbovskog kandidirala se po prvi put za tu prestižnu nagradu. Te smo godine zauzeli izvrsno 2. mjesto te nam je dodjeljena zahvalnica što nam je ujedno i bila dodatna motivacija da nastavimo s našim mnogobrojnim projektima s kojima smo se 2016. ponovo kandidirali te osvojili Mirotvornu nagradu u kategoriji Mirotvorna škola 2016.

Prvi put, 2015. godine, prijavili smo se za nagradu ,,Krunoslav Sukić” u kategoriji Mirotvorna škola pod nazivom ,,Rasli zajedno i naučili živjeti različitosti”. U prijavi smo naveli zavidnih sedam projekata koje je Škola ostvarila, a sve u svrhu poticanja mira, nenasilja i suradnje.

Da biste shvatili suštinu naše škole, smatram važnim napomenuti da je ona započela s radom davne 1785. godine te da je danas čini 8 škola: uz matičnu školu u Vrbovskom, tu su dvije osmogodišnje škole u Severinu na Kupi i Moravicama te pet četverogodišnjih škola u Velikom Jadrču, Lukovdolu, Gomirju, Jablanu i na Senjskome. Kada biste htjeli obići sve naše škole odjednom, morali biste prijeći više od 100 km. Ukupno brojimo 266 učenika od čega je čak 85 putnika. Slično je i s učiteljima i stručnim suradnicima kojih je 44, a od toga je čak 31 putnik! Da smo nacionalno različiti i time posebni, svjedoči činjenica da je među učenicima 45% pripadnika srpske nacionalne manjine dok je 55% Hrvata. Situacija među djelatnicima Škole je vrlo slična. Upravo sve to – raspršenost škola, učenici i učitelji – putnici te nacionalna različitost ili bolje reći, posebnost – jest ono što nas povezuje i osnažuje.

Uđimo u vremenoplov i vratimo se nakratko u 2015. godinu. Te je godine sve i započelo, i to sa sedam prijavljenih projekata (izborna nastava srpske nacionalne manjine koja se provodi od davne 1991., Ćirilica i latinica jedinstvo različitosti u sklopu čega se uči ćirilićno pismo nevezano uz nacionalnu pripadnost, izborna nastava triju vjeronauka – pravoslavni, katolički i baptistički, osnovni Cap program čiji je cilj prepoznati i obraniti se od osoba koje su nasilne, potom TeenCap koji se provodi s učenicima 7. i 8. razreda te male kreativne socijalizacijske radionice čiji je cilj stvoriti poticajnu klimu odrastanja).

2016. godine smo se opet prijavili, ali ovaj smo put prijavili još projekata uz ove upravo navedene. Ovih sedam projekata dobilo je društvo u vidu dodatnih petnaest projekata ujedinjenih pod nazivom Putevima prijateljstva. Tu su svoje mjesto zasluženo pronašli Čitanje ne poznaje granice u suradnji s OŠ Pivka iz Slovenije, United in diversity koji je učenicima približio kulturu zemalja engleskoga govornog područja te im u posjet doveo predstavnike veleposlanstava kao i izvorne govornike, izborna nastava ruskog jezika, Kupa Natura (EU projekt čiji je cilj očuvanje prirodnog dobra uz rijeku Kupu), pjesma ,,Grlimo svijet” koja je osvojila 1.mjesto na natječaju Europa u školi, Duhovno zajedništvo u sklopu kojega su učenici koji pohađaju izbornu nastavu iz pravoslavnoga i katoličkoga vjeronauka posjetili franjevački samostan Visovac te pravoslavni manastir Krka, upoznavanje manastira na Fruškoj Gori te posjet OŠ Triva Vitasović Lebarnik iz Laćarka (Srbija), kviz znanja – Domovina: RH, Škole za Afriku čiji je cilj bio osvjestiti učenike o položaju i uvjetima obrazovanja i općenito odrastanja njihovih vršnjaka u afričkim zemljama, Oboji svijet bojama tolerancije (gdje smo sudjelovali nizom zapaženih fotografija), Step Afrika (unutar čega su učenici dobili priliku naučiti o povezanosti duhovnih pjesama afričkih robova i stepa), penpal (kojega provodimo sa školama iz Srbije, Rusije, Bugarske, Poljske, Italije, Francuske i Maroka) i eTwinning projekti, Sakralna baština našega kraja u sklopu čega je objavljena i brošura te je i izdan kalendar za 2016., Migrants: Then and Now (u kojem je polazište bila definicija same riječi, pa obiteljska stabla učenika te naš najpoznatiji migrant Nikola Tesla po kojem i naša područna škola u Moravicama nosi ime) te Foto oko na kojem smo osvojili 1.mjesto za najbolju suradničku fotografiju. Važno je spomenuti i školski medijacijski centar koji djeluje već sedam godina.

Kao dobitnici Mirotvorne nagrade ,,Krunoslav Sukić” za 2016. godinu otputovali smo u Osijek 6. travnja, gdje smo proveli sedam divnih dana zahvaljujući Centru za mir, nenasilje i ljudska prava iz Osijeka koji nam je bio domaćin, uz Msvijet i Agenciju lokalne demokracije, također iz Osijeka. Boravak u Osijeku, kao i posjet Vukovaru, omogućili su nam i Ministarstvo za demografiju, obitelj, mlade i socijalnu politiku te fondacija Evans na čemu im se ovom prilikom zahvaljujemo.

Kako je izgledalo naše studijsko putovanje u Osijek? Do dolasku u Osijek, dočekali su nas naši domaćini – Nikolina Svalina, Iva Anić, Miljenko Turniški, Branka Turniški i Nena Arvaj te su nam zaželjeli toplu dobrodošlicu. Ispred Visokog evanđeoskog teološkog učilišta pozdravio nas je profesor Greg Thellman.

Dok smo prvoga dana uživali u razgledu Osijeka, drugi dan je bio radionički te smo u sklopu istoga odradili Program sudioničkog planiranja: Od vizije do akcije u čemu su ravnopravno sudjelovali učenici i profesori pod budnim okom naših domaćina.

Trećega dana smo posjetili Vukovar te smo vidjeli sva ona mjesta koja smo dotada viđali isključivo na televizijskim ekranima. Nije ni potrebno reći da nas je sve to i potreslo i dojmilo.

  U gradu na Vuki susreli smo se i s mladima iz udruge Mladi udruženi u miru te predstavnicima Europskoga doma Vukovar koji su s nama podijelili svoje priče te nade u svjetliju budućnost u kojoj će svi biti ujedinjeni u svojim različitostima. Slađana Trbulin, Biljana Gaća, Ranka Kojčinović, Martina Uglik, Borislav Kovačević i Lazar Lemajić – hvala vam svima na gostoprimstvu i što ste nam pokazali da Vukovar znači život, a ne suživot! Vi ste nada vašega grada!

Četvrtoga smo dana posjetili Zlatnu Gredu, smještenu uz sam rub Kopačkoga rita gdje je bilo govora o očuvanju prirode i održivom razvoju. Petoga dana smo imali prilike susresti se s Marijanom Gubinom, autorom potresne autobiografske priče ,,260 dana” u kojoj govori o svome putu od logoraša do promotora kulture nenasilja. Istoga dana susreli smo se i s predstavnicima Udruge Pobjeda koji su nas upoznali s konceptom zaštite životinja i konceptom azila za napuštene pse u Nemetinu, kojeg smo i posjetili.

Šestoga smo dana predstavili svoju školu u sklopu seminara ,,Mir je u našim rukama” tijekom kojega smo se susreli s učenicima i profesorima onih škola iz Osječko-baranjske i Vukovarsko-srijemske županije koje su također nominirane za priznanje Mirotvorna škola budući da i sami razvijaju elemente mirovnog odgoja unutar svojih odgojno-obrazovnih ustanova. Toga smo dana imali prilike posjetiti i osječki HNK te uživati u mjuziklu ,,Moje pjesme, moji snovi” što je jako dojmilo naše učenike, a i profesore. Tako je došao i sedmi dan kada smo se susreli s gradonačelnikom Osijeka, gospodinom Ivanom Vrkićem, koji nam je čestitao na prestižnoj nagradi.

Taj je dan ujedno označio i kraj našega druženja. Ali, samo zasada! Stoga, to nije zbogom već doviđenja!

Budući da ćemo s Centrom za mir, nenasilje i ljudska prava sudjelovati u jednom Erasmus projektu, ova priča će imati i svoj nastavak. Stoga…pratite nas i dalje!

Neko sam vrijeme razmišljala kako završiti ovaj članak. Ništa se nije činilo dovoljno dobro, dovoljno moćno. A onda sam se sjetila motta kojeg smo osmislili tijekom jedne od naših radionica u Osijeku i savršeno je prigodan.

MIR – to smo mi!

Meteorološka stanica Tehničke škole Ruđera Boškovića

Mirna Stojanović

U Tehničkoj školi Ruđera Boškovića Vinkovci 28. travnja 2017. održan je „ Dan otvorenih vrata“ gdje je svim učenicima naše županije omogućeno da se upoznaju sa nastavnim smjerovima naše škole. Svaki od aktiva naše škole priredio je malu izložbu radova ili pokazne vježbe , kako bi zainteresirali učenike za upis u našu školu. Kao i svake godine, učenici su bili oduševljeni pokusima aktiva fizike- hidraulička ruka izrađena od kartona, kako kuhano jaje „uvući “ u bocu, određivanje brzine svjetlosti pomoću čokolade…., ali i robotskom rukom te solarnim panelima koji su pomagala u nastavi elektrotehnike. Strojari su bili ponosni sa svojim radovima u CATI-i, te radovima na CNC strojevima. Graditeljski aktiv je ponosno izložio radove svojih učenika- od projekata do raznih maketa.

Ove godine, posjetitelji su imali prilike vidjeti i kako nastaje meteorološka stanica koju izrađuju učenici naše škole uz pomoć nekolicine nastavnika. Na poticaj nastavnice matematike Mirne Stojanović, mlade kolege Danijel Pobi dipl. inž. računarstva, Mirko Ožvat dipl. inž. strojarstva, te Josip Peći dipl. geograf okupili su nekolicinu učenika različitih smjerova i uzrasta koji su bili spremni raditi na projektu, koji je nazvan Grunf, po poznatom liku iz stripa Alan Ford- na raspolaganju smo imali budžet ravan Grunfovom :300 kn.

Da bi naša stanica bila čak i ljepša od meteorološke stanice na Zavižanu, uspjeli smo od starih žaluzina, te otpada drvenih ploča izraditi kućište stanice, koje nas je na kraju i iznenadilo svojim dobrim izgledom. Dokazali smo da eBay služi za povoljnu kupovinu – razni senzori i solarni paneli su kupljeni za niske novčane iznose, tako da mali budžet nije probijen. Pod vještim vodstvom prof. Pobija složena je „mašinerija“ koja mjeri temperaturu zraka, tlak, vlažnost zraka i količinu padalina sa relativnom pogreškom od 0.01%. Najteži dio posla je bilo kalibriranje senzora, ali i to smo uspjeli preživjeti.

Nešto stanicu treba i pokretati. Tu je situaciju spasio prof. Ožvat, koji je sa učenicima strojarske struke u programu CATIA konstruirao postolje za solarne panele koji će se cijeli dan pokretati zajedno sa Suncem ( u smjeru x i y osi), te puniti malu bateriju koja će biti dostatna za rad stanice. Naravno, postolje je printano na 3-D printeru, tako da imamo jedinstven pogon, koji je oduševio mnoge svojom jednostavnosti i efikasnosti.

U istom programu konstruiran je i vjetrokaz, te lopatice koje će poslužiti za mjerenje brzine vjetra. Školski 3-D printer je ponovno poslužio svrsi. Da bi stanica bila potpuna, nabavili smo i kišomjer u koji će biti uronjeni senzori, da bi mogli digitalno određivati razinu padalina. Svi podatci koje će mjeriti naša stanica bit će vidljivi na za to predviđenom ekranu, ali i pohranjeni na memorijskoj kartici da bi mogli biti duže sačuvani i statistički obrađeni, ali i uspoređeni sa očitanjima profesionalnih meteoroloških stanica.

Vjerovali ili ne, budžet od 300 kn nije probijen. Uloženo je puno truda, rada i na naše zadovoljstvo, radi sa minimalnim odstupanjima u mjerenjima. Ponosno ćemo s projektom predstavljati školu na proljetnoj školi fizike Vukovarsko – Srijemske županije u Vukovaru 27. svibnja. Ako ste blizu, dođite i pogledajte naš rad.

STEM – revolucija, na Grunf način. Znanje, volja i trud uvijek daju dobre rezultate, na oduševljenje našeg geografa. O kvaliteti druženja da i ne govorimo.