Poustvarjanje pravljice pepelka

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku smo pri urah slovenščine spoznavali različne pravljice in njihove značilnosti. Učencem so pravljice zelo domače. Poznajo jih že iz vrtca in od doma, saj so jim jih starši večkrat brali. V prispevku bom predstavila ustvarjalnost učencev tretjega razreda, ki so izbrano pravljico Pepelko poustvarjali na različne načine. Učenci so najprej na spletu iskali informacije o pravljici Pepelka. Spoznali so, da obstaja več kot 1500 različic na svetu. Napisana je v mnogih jezikih, glavna junakinja ima drugačno ime, vendar motiv Pepelke ostaja enak. Vse te pravljice vsebujejo opis kulture in tradicije države, iz katere izhajajo. Pepelka je dobra osnova in podlaga za uvajanje različnih kulturnih in jezikovnih značilnosti, spoznavanje drugih držav, narodov, navad in običajev, glasbe, plesa … Preko pravljice so se učenci učili o moralnosti, kaj je dobro in kaj je slabo vedenje, kako je dobrota poplačano in zlo kaznovano. Dobro se z dobrim poplača, slabo pa s slabim. Na koncu pravljice vsak dobi tisto, kar si zasluži. Tako lahko rečemo, da nosi pravljica v sebi vzgojni in moralni koncept.

2. Poustvarjanje pravljice

Učenci so se najprej razdelili v skupine, potem so dobili slikanice Pepelk različnih avtorjev iz različnih držav. Vsaka skupina si je izbrala svojo knjigo. Nekatere učence so pritegnile ilustracije v knjigi, druge dolžina zapisanega, vsem pa je bila najbolj zanimiva zgodba o Pepelki, ki je postala brezčasna. Z nalogo, ki so jo skupine dobile, smo pri njih želeli odkriti ustvarjalnost, umetniško svobodo in estetsko doživljanje pravljice, saj smo jim dopustili svobodo izražanja in poustvarjanja na njim najustreznejši način. Nekatere skupine so se odločile, da bodo Pepelko poustvarjale ob ilustracijah in izdelale svojo slikanico, druge so se odločile, da bodo izdelale lutke na palčki in Pepelko prikazale v lutkovnem kotičku, največ pa se jih je odločilo za dramatizacijo, kjer so se poistovetili z izbrano književno osebo.

Slika 1, 2: Izdelovanje lutk na palčki

Učenci so izbrano knjigo najprej prelistali, nato pa jo znotraj svoje skupine prebrali, se o njej pogovorili, jo analizirali ter jo razčlenil na ključne dele. Pri tem so spoznali državo, iz katere pravljica izhaja, jo poiskali na zemljevidu ter zapisali nekaj značilnosti o njej.

Slika 3, 4, 5: Branje različic Pepelke po skupinah

Sodelovalno učenje je potekalo umirjeno in učenci so bili zelo zagnani za delo. Vsak posameznik je hotel na čim bolj izviren način predstaviti svoje zamisli in vloženi trud ostalim učencem. Od doma so prinašali različne rekvizite, pripomočke, kostume in ideje, odvisno od naloge, ki si jo je skupina zadala. Priprava na predstavitve skupin je potekala dva tedna. Učenci so prevzeli večji del odgovornosti pri uresničevanju zastavljenih nalog, učitelj pa je bil vseskozi le usmerjevalec. Z zavzetostjo in dobrim timskim sodelovanjem so ustvarili bogate predstavitve. Ob delu so se učili drug od drugega, pridobivali socialne veščine, utrjevali samozavest in krepili odnos do skupinskega dela.

Slika 6, 7: Nastopanje skupin

Vsaka skupina je na svojstven način predstavila svojo različico Pepelke ostalim učencem s svojo slikanico, lutkovno igro ali dramatizacijo. Pred predstavitvijo so na kratko povedali nekaj informacij in zanimivosti o državi, iz katere zapisana pravljica izhaja. Učenci so vrednotili in primerjali delo vseh skupin, ki so predstavile svojo različico pravljice ter bili soglasnega mnenja, da jim je še vedno najljubša različica Pepelke Disneyjeva klasika.

Slika 8. Dramatizacija Pepelke

3. Zaključek

Učenci so bili pri delu notranje motivirani, kreativni in vsak posameznik se je trudil, da je skupini prispeval največ kar zmore. Svoboda pri ustvarjanju, ki so jo imeli, jim je prinesla precej osebne odgovornosti in dela. V pozitivni razredni klimi so delali zavzeto, utrdili medsebojne vezi in postali še bolj povezani ter spoznali, da se iz pravljic lahko veliko naučijo tako na moralnem kot na vzgojnem področju. Ob ustvarjalnosti so širili znanje ter spoznali nekaj tujih držav.

Literatura

1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar.

Povežimo se s podružnicami

Erika Grosar

Uvod

V lanskem šolskem letu smo na šoli izvedli projekt Družimo se s podružnicami na pobudo šolske svetovalne službe, ki je tretješolce matične šole povezal z učenci podružničnih šol in tako pripomogel k medsebojnemu spoznavanju učencev, druženju preko informacijske komunikacijske tehnologije in izmenjevanju gradiv med šolami.

Na podlagi predhodnih izkušenj je svetovalna služba ugotovila, da imajo učenci s podružničnih šol ob vstopu v matično šolo težave. Na podružničnih šolah so oddelki kombinirani in je številčnost učencev zelo majhna. Ko pa vstopijo v matično šolo, doživljajo stresne situacije zaradi novega okoliša in številčnosti nepoznanih vrstnikov.

Z druženjem preko projekta lahko omogočimo učencem podružničnih šol lažji prehod in vključevanje v matično šolo ter manj prilagoditvenih težav pri spoznavanju in navezovanju stikov z vrstniki. Tekom šolskega leta smo izvedli več dejavnosti, s katerimi smo se tretješolci matične šole povezali in družili s kombiniranim oddelkom učencev 3. in 4. razreda dveh podružničnih šol.

Predstavitev projekta

Pri pouku smo spoznavali naš kraj, šolo ter njene značilnosti. Učenci so vedeli, da je naša šola matična in da ima dve podružnični šoli. Sledila je predstavitev projekta Družimo se s podružnicami, nad katerim so bili učenci zelo navdušeni, še posebej učenec, ki je na podružnični šoli v tretjem razredu imel sestrično. Zelo motivirani in pripravljeni na delo so začeli načrtovati, kako bi se s podružnicama povezovali in družili. Predlagali so različne aktivnosti: predstavitev, dopisovanje po navadni in elektronski pošti, preko spletne učilnice in preko videoposnetkov.

Predstavimo se

Učenci so samoiniciativno iskali možnosti, kako bi se vrstnikom s podružnic predstavili. Predlagali so videoposnetek, kjer bi povedali, kdo so in kaj najraje delajo v prostem času. Posneli so kratek video s predstavitvijo naše šole, njenih prostorov, vseh zaposlenih ter naše učilnice in tretješolcev. Vsak se je predstavil ter na kratko povedal nekaj o sebi. Predstavitve učencev so bile zelo ustvarjalne in zanimive. Pri snemanju so učenci uporabljali tablične računalnike in fotoaparat. Medsebojno so dobro timsko sodelovali. Vrstnikom so hoteli pokazati vse, kar so se v prvem mesecu pouka že naučili. Bili so inovativni in zelo dobro so rokovali z IKT tehnologijo.

Slika 1. Predstavitev tretješolcev matične šole

Dopisovanje

Učenci so bili nad sodelovanjem s podružnicama tako motivirani, da so pri slovenščini ob učenju pisanja razglednice, predlagali, da izdelajo razglednice in jih po navadni pošti pošljejo vrstnikom na podružnični šoli. Skrbno so pripravili unikatne razglednice. Pri pisanju so upoštevali osnovna pravopisna pravila, pazili so na čitljivost in estetskost ter pravilnost zapisa. Sovrstnikom so opisali najbolj duhovite in nenavadne dogodivščine, ki so se jim pripetile med počitnicami, nekateri so opisali zanimive krožke in dejavnosti, ki jih izvajajo v kraju in na matični šoli.

Slika 2, 3: Izdelava in zapis razglednice za učence podružničnih šol

Voščila

Pri pouku slovenščine smo obravnavali voščilo in čestitko. Naučili smo se zapisati voščilo. V ta namen smo v decembrskem času na podružnični šoli poslali voščilnice po navadni in preko elektronske pošte. Učenci so razvijali pozitivno samopodobo in odnos do vrstnikov s pomočjo povratnih informacij in povezovanja tako preko navadne pošte kot s pomočjo IKT. Za podružnične učence so posneli kratek videoposnetek z voščili. Vsak učenec je preko videa sporočil svoje želje, voščila ter lepe misli ob bližajočih se praznikih, ki smo jih spoznavali pri predmetu spoznavanja okolja.

Slika 4. Božično in novoletno voščilo vrstnikom na podružnično šolo

Izmenjava gradiv

Učenci so bili zelo navdušeni nad celoletno izmenjavo gradiv med šolami. Najbolj veseli so bili, ko so od vrstnikov s podružničnih šol prejeli razglednice, voščilnice, podružnično glasilo Trčasnik, risbice ali videoposnetke.

Slika 5. Branje podružničnega glasila Trčasnik

Zaključek

Druženje in povezovanje s podružnicama je bila rdeča nit dogajanja med šolskim letom. V spletni učilnici so bila objavljena vsa gradiva in aktivnosti, ki smo jih med šolskim letom skupaj izvajali s podružničnima šolama. Vsa gradiva, ki so učence med seboj povezovala, so si lahko učenci in njihovi starši neomejeno ogledovali v spletni učilnici. Učenci so bili navdušeni nad uspešno komunikacijo med šolami. Spoznali so vrstnike, ki se jim bodo kmalu pridružili na matični šoli. Med seboj so stkali nove vezi in trdna prijateljstva.

Literatura

1. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
2. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar

Od oljke do olja

Erika Grosar

Uvod

Pred izvedbo smo si zastavili naslednje cilje:

• Spoznajo življenje in delo v oljčnem nasadu po letnih časih.
• Razlikujejo in opišejo oljčni nasad ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanj (dan – noč, letni časi).
• Znajo opisati in razlikovati različna življenjska okolja v okolici šole ter živali in rastline v njih.
• Spoznajo tržnico in ponudbo na njej.

Slika 1. Opazovanje oljk v oljčnjaku

Delo v oljčnem nasadu

Leta 2008 je Oljkarsko društvo Nova Gorica naši šoli podarilo 30 oljčnih dreves, ki smo jih zasadili na travniku za telovadnico. Na zeleni površini smo pridobili novo življenjsko okolje – velik nasad oljk ali oljčnjak. Dokler so bila oljčna drevesa še mlada in niso zahtevala veliko dela, smo zanje skrbeli učiteljici in učenci interesne dejavnosti Rastline in človek. Kasneje ko so obrodila prve sadove, pa so zanje prevzeli skrb otroci tretjega razreda pod mentorstvom učiteljice. Tretješolci so oljke opazovali tekom šolskega leta in skozi letne čase spoznali, kako spremembe vplivajo nanje.

Z opazovanjem oljčnih dreves smo začeli v pomladnem času. Spomladi, ko se narava začne prebujati, potrebujejo tudi oljke primerno nego. Najprej jih je potrebno obrezati in prevetriti, pri tem opravilu nam vsako leto pomagajo strokovni delavci z Biotehniške šole. Obrezane oljčne veje učenci pospravijo na kupe, šolski vzdrževalci pa jih odpeljejo stran. Večkrat z učenci obiščemo šolski oljčnik in opazujemo spremembe v njem. Ko trava okrog oljk zraste, jo šolski hišnik pokosi. To opravilo opravlja vse do jeseni. Včasih mu učenci pomagajo pri tem opravilu tako, da travo grabijo in pospravljajo na kupe. Večkrat se pri tem tudi prijetno zabavajo, saj si v kupih trave gradijo hiške in se igrajo skrivalnice. V pozni pomladi se oljke odenejo v rumeno zelene cvetove. Takrat so drevesa še posebej lepa in zanimiva. V jesenskem času se v oljčnjaku debelijo zeleni plodovi. Skrbno smo opazovali, kaj se je z oljkami dogajalo. Na drevesa smo namestili rumene kartone, da bi plodove zaščitili pred oljčno mušico. Ker se v popoldanskem času veliko otrok zadržuje in igra na travniku ob nasadu, smo sovrstnike in druge učence opozorili, naj se z žogami previdno igrajo in naj ne tržejo plodov. Zaradi ugodne klime in dobrih življenjskih pogojev nam drevesa vsako leto obrodijo veliko oljk. Konec oktobra oziroma začetek novembra je čas za obiranje oljk. Primerno oblečeni in obuti smo se zbrali na šolskem igrišču. Pogovorili smo se o delu in si razdelili naloge. Pripravili smo pripomočke, košare in dodatno posodo. Skupaj smo se odpravili v oljčnjik. Razdelili smo se v skupine in se razvrstili k drevesom. Pod krošnje oljk smo razprli mrežo in plodove osmukali z grabljicami ali ročno. Pazili smo, da so se oljke čim manj poškodovale. Plodove, ki so padli na mrežo, smo stresli v košare. Plodove, ki so bili na tleh, nismo pobirali, saj bi lahko bili črvivi ali plesnivi.

Slika 2. Obiranje šolskih oljk                   Slika 3. Oljčna trgatev

Pridobivanje oljčnega olja

Košare, v katerih je bilo več kot 100 kilogramov oljk smo odpeljali v torkljo, ki jo imajo na Biotehniški šoli. Po pregledu in tehtanju, so jih preložili v večji zaboj, kjer so jih prepihali in ločili listje od plodov. Po pranju so potovale po tekočem traku v mlin, kjer so jih zmleli. Oljčno maso so mešali do največ ene ure, nato je sledilo centrifugiranje in hladno stiskanje. Pridobljeno olje so nam nalili v čisto posodo. Učenci so si postopek pridelave olja ogledali na PPT predstavitvi in kratkem videoposnetku. Spoznali so, da je za majhno steklenico oljčnega olja potrebno vložiti veliko truda. Ugotovili so, da je za približno liter olja potrebno nabrati 10 kilogramov oljk. Šolsko oljčno olje so vsi učenci in učitelji lahko poskusili s koščkom kruha na degustaciji v šolski avli. Preostanek olja smo nalili v majhne stekleničke in ga ponudili na novoletnem sejmu.

Slika 4. Tehtanje oljk na Biotehniški šoli            Slika 5. Pridobivanje olja

Dodatne naloge

Obisk tržnice: Pri pouku smo se pogovarjali o pomenu lokalno pridelane hrane, ki jo pridelovalci ponujajo na tržnici. Obiskali smo mestno tržnico ter na stojnicah videli vse polno različnih pridelkov in izdelkov. Ponudba je bila pestra. Učenci so med izdelki opazili tudi oljčno olje. Primerjali so ga z oljčnim oljem, ki so ga sami pridelali. V šolski knjižnici in na spletu so prebrali, da ima olivno olje številne zdravilne učinke in je zelo dragoceno.

Likovno ustvarjanje: Pri likovni umetnostni so učenci iz gline izdelali velikonočne okraske. Z lesenimi palčkami so jih rezljali in risali vzorčke. Ko so se posušili, so jih pobarvali in z njimi okrasili oljčna drevesa. Okrašena oljčna drevesa so kasneje tudi naslikali.

Slovenščina: Pri uri slovenščine smo se povezali z učenci iz sedmih razredov. Pripovedovali so nam zanimivosti o oljkah. Povedali so nam, da so to zanimiva drevesa, saj so opisana v številnih mitih in legendah. Znano je tudi, da naj bi prve oljke našli v Stari Grčiji. Skupaj so sestavljali zanimive reke in pesmi o oljkah.

Slika 6. Krašenje oljčnih dreves        Slika 7. Velikonočni okraski na drevesih

Vtisi učencev ob obiranju oljk:

Obirali smo šolske oljke. V naši skupini smo jih nabrali eno veliko košaro. Ker nismo dosegli vseh, smo splezali nanjo. Bilo mi je lepo. Najbolj všeč mi je bilo plezat po drevesih in na višini obirat oljke. Ko sem bila v krošnji, se mi je ena veja zatresla in sem skoraj padla. Pri tem so se sošolki, ki je stala pod drevesom, stresle oljke na glavo. Nato smo se vsi smejali.

Julija, 3. b

Pri obiranju oljčnih dreves je imela naša skupina zelo veliko oljko. Zabavno je bilo to, da smo imeli ogromne košare, ki smo jih zelo hitro napolnili. Oljk je bilo veliko. Jaz sem imela najmanjšo košaro, v njej je bilo lahko samo 20 oljk. Bila sem pod drevesom in kar naenkrat so začele deževati oljke. Ko sem pogledala navzgor, sem videla, da so se tresle veje. Na veji sta sedeli sošolki, ki sta se prepirali, katera bo več nabrala. Zato so oljke popadale z drevesa pa ravno na mojo glavo.

Ela, 3. c

Nabrali smo 116 kg oljk in v torklji so nam iztisnili 10 litrov olja. Imeli smo se lepo. Vesel sem bil, ker smo nabrali veliko oljk. Ko sem jih obiral, sem tako hitel, da ne bi katero izpustil in sem se od sile kar zvrnil na tla. Bilo je zabavno.

Maks, 3. b

Bilo je zabavno. Z mano je bil prijatelj Jan, ki je neprestano stresal olive. Maks je plezal po drevesu, jaz pa sem jih obiral.

Matic G., 3. b

Zaključek

Učenci so ugotovili, da je skupno obiranje šolskih oljk družabni dogodek, saj so se ob delu razvedrili, nasmejali in naužili svežega zraku. Pokazale so se njihove sposobnosti, saj so potrebovali veliko kondicije in spretnosti pri obiranju ter plezanju po drevesih. Večina učencev je delo opravila odgovorno in zavzeto. Bili so zelo vztrajni in nad delom navdušeni. Nekateri pa so se hitro utrudili, vendar so jih sošolci pozitivno motivirali in spodbujali, da so nadaljevali z delom. Spoznali so, da so s skupnimi močmi, sodelovanjem in vztrajnostjo lahko opravili še tako zahtevno delo. Pot od oljke do oljčnega olja jih je prevzela in se jim globoko vtisnila v spomin, saj so se zavedali, da je bil njihov trud pri obiranju oljk poplačan z zlato tekočino.

Slika 8. Oljčna drevesa so obrodila plodove

Literatura

1. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
2. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar

Nadaljevanje pravljice z upoštevanjem pravljičnih prvin

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku v tretjem razredu uvajamo metodo formativnega spremljanja znanja. Metoda temelji na večji vključenosti učencev v učni proces, v načrtovanje učenja in odgovornost učencev pri načrtovanju osebnega cilja. S pomočjo povratnih informacij učitelja in sošolcev uresničijo zastavljen cilj in napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Z akcijskim raziskovanjem zastavljenega učnega cilja, da učenci nadaljujejo pravljico z upoštevanjem pravljičnih prvin, načrtujemo, uvajamo spremembe, zbiramo dokaze, vrednotimo dosežke in načrtujemo nov krog. Tretješolci so učni cilj dosegali z delom po skupinah. Skupine so izbirali sami, saj so tako učno najboljše napredovali.

2. Formativno spremljanje znanja

Načrtovanje ciljev: Po učnem načrtu učenci v 3. razredu prepoznavajo prvine pravljice: formalni začetek in konec, preteklik, za pravljico značilni pripovedni ton, značilne književne osebe, čudeže, pravljično dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja. Zmožnost prepoznavanja, razumevanja, doživljanja in vrednotenja pravljice so učenci pokazali tako, da so pisali nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali njene značilnosti.

Iskanje značilnosti pravljic: Značilnosti pravljice so učenci poiskali v pravljici Zlata ptica, ki smo jo obravnavali že v predhodnih urah. Na podlagi vsebine te pravljice so po skupinah najprej iskali pravljične prvine. Značilnosti pravljice so zapisali v obliki miselnega vzorca napisali na plakat. Predstavili so ga sošolcem in ga dopolnjevali z manjkajočimi podatki. Plakate so razobesili po učilnici.

Slika 1, 2: Zapisovanje značilnosti pravljice na plakate

Branje in razumevanje prebranega: Po skupinskem delu so učenci aktivno poslušali prebrani odlomek pravljice Mizica, pogrni se in načrtovali pot do uresničitve zadanega cilja: Tvorili so nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali značilnosti ljudske pravljice. Z ustnimi odgovori na vprašanja, ki so si jih postavljali v paru ali skupini, smo preverili razumevanje besedila.

Postavljanje meril uspešnosti: V skupinah so načrtovali, kako bodo prišli do cilja. Izbire poti so bile različne. Razmišljali so, kaj bodo potrebovali, da bo nadaljevanje zgodbe čim bolj uspešno. Povedali so, da pri nadaljevanju pravljice morajo upoštevati pravljične značilnosti. Pri tem morajo uporabljati domišljijo, da bo pravljica čim bolj zanimiva. V pisanje, ki mora biti čitljivo, morajo vložiti veliko truda in zapisati vsebinsko zaokroženo besedilo. Pri pisanju so pravilno zapisali veliko začetnico in ločila. Merila uspešnosti smo zapisovali na interaktivno tablo.

Slika 3. Zapis meril uspešnosti na interaktivno tablo

Dokazi o znanju: Učence sem prosila, naj v skupini razmislijo, katere dokaze bodo pri samem procesu učenja zbrali, da bodo dokazali napredek in znanje. Povedali so, da bodo nadaljevanje zgodbe pisali na liste in izdelek večkrat izboljšali.

Akcija: Učenci so bili za delo zelo motivirani, samostojno so zapisovali krajša ali daljša nadaljevanja pravljice. Hitrejši so že tisto uro pred sošolci prebrali svoj izdelek. Nekateri pa so si poiskali kritičnega prijatelja in so izdelek prebrali njemu. Ostali učenci so prebrane zgodbe poslušali in na podlagi meril uspešnosti podali povratne informacije. Ugotavljali so, da v nekaterih zgodbah manjkajo pravljične prvine ali da se zgodba ne konča srečno. Ker so si morali zapise tudi izmenjati in jih prebrati, so pod merila uspešnosti predlagali čitljivost zapisa.

Slika 4. Zapis nadaljevanja pravljice ob merilih uspešnosti

Nadaljevanje učenja: Vprašanja, ki sem jih izpostavila v razredu glede na potek pretekle ure, so bila:

• Ali so bili učenci dovolj samokritični?
• Ali bodo pridobili mnenje tudi drugih sošolcev?

Na podlagi sovrstniških in učiteljevih povratnih informacij so izdelek najmanj dvakrat oz. večkrat izboljšali. Spodbujala sem jih, da so pojasnjevali svoje pristope k reševanju (dodajanje pravljičnih oseb, spreminjanje dogajalnega prostora, čudeži, predmeti oživijo …). Izboljšane naloge so ponovno predstavili razredu ali posameznikom, da so pridobili dodatne povratne informacije. Drug drugemu so bili kontrola. Ker vsi učenci niso prišli na vrsto, sem naloge pregledala in jim naslednjo uro podala pisno povratno informacijo. Z učenci sem se več pogovarjala o samem učenju, če so dobili zadovoljive povratne informacije, ki so ustrezale merilom uspešnosti. Opazovala sem jih ali so zunanje ali notranje motivirani, saj so nekateri potrebovali spodbudo. Z njimi sem se pogovarjala, kako bodo izboljševali svoj izdelek.

Analiza dela: Analiza dela je razkrila, da so učenci s tovrstnim načinom dela zadovoljni, ker lahko delajo z nekom, ki jih usmerja in jim pomaga ter se dobro počutijo. Med seboj jim je bilo dovoljeno pogovarjanje. Vprašanja ali nejasnosti so zapisovali na tablo in dobili od sovrstnikov takojšen odgovor. Učili so se na napakah, saj so bile napake dovoljene.

Slika 5. Zapisovanje vprašanj na tablo, povratna informacija sošolcev.

Spremljanje znanja: Ugotovila sem, da so delali odgovorno, čeprav je bilo vzdušje v razredu sproščeno. V procesu učenja so učenci znanje še izboljšali, saj so sprotno ugotavljali, kje se na poti do svojega cilja nahajajo. Izdelke so si drug drugemu pregledovali. Pri tem sem jim nudila ustrezne informacije in pomoč.

Slika 6. Učenci z dvigom palca na roki kažejo, kje se nahajajo na poti do svojega cilja

3. Zaključek

Učenci so bili z delom zadovoljni in so se dobro počutili, saj je bilo delo sproščeno in prilagojeno posamezniku. Ni bilo dolgočasno. Nekateri so svoje zgodbe izboljšali večkrat, nekaj učencev pa bi potrebovalo še več časa, da bi izdelek izboljšali. Delo po skupinah je bilo glasno, saj je v razredu veliko učencev. Čeprav so bili učenci v skupini po znanju različni, so spoštovali delo drug drugega in se medsebojno spodbujali in motivirali. Vsi učenci so dosegli cilj, s tremi pa je bilo potrebno veliko več individualnih pogovorov in načrtovanja. Kljub dodatni pomoči izdelka niso uspešno izboljšali.

LITERATURA

1. Učni načrt za slovenščino. (2011). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
2. Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane, pridobljeno 25. 8. 2017.
3. Holcar Brauner, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.