Pogled kroz listopadske aktivnosti

Broj 96, listopad 2017.
ISSN 1848-2171

U našu redakciju pristiglo je mnogo članaka što iz susjedne Slovenije, što iz lijepe naše. Lijepo je vidjeti marljive i vrijedne učitelje, i što je najbitnije, želju da svoje ideje podijele s vama, dragi čitatelji.

Učiteljica informatike Ivana Ružić izvijestila nas je o brojnim listopadskim aktivnostima u njenoj školi, pa ćemo ovaj broj Pogleda započeti s vijestima iz I. osnovne škole Čakovec – proslavili su peti rođendan Europskog tjedna programiranja, obilježili Europski dan jezika, proveli Naj-akciju Grada Čakovca i ugostili pomoćnicu ministrice znanosti i obrazovanja, Lidiju Kralj koja nam nedostaje u uredništvu, ali vjerno „pratimo“ njene korake i ponosimo se njome

U zadnjih nekoliko godina primijećeno je da sve više djece ima problema na području govora. Budući da je govor od izuzetne važnosti za svako dijete, Alenka Škrubej nas savjetuje kako je odgovornost svakog odgojitelja da se jezični problemi što prije riješe i da im se pomogne ukloniti, naravno, u suradnji s roditeljima i stručnjacima. Više…

Također, Alenka Škrubej govori o važnosti igre za dijete jer se razvija socijalna i emocionalna zrelost. Više…

Boža Hvala je tražila odgovor na pitanje „Ima li učitelj autoritet u učionici?“. Kakva je rješenja pronašla saznajte u ovom broju Pogleda. Više…

U članku Daniele Usminani pročitajte što su učiteljice vidjele i saznale na seminaru Future Classroom Lab u Briselu koji promiče važnost programiranja i računalnog razmišljanja u današnjem društvu i obrazovanju. Više…

Učenici prvog i drugog razreda su najmlađi sudionici prometa, pa je vrlo važno  stjecanje prometnog obrazovanja kod učenika, piše Denis Matežič. Više…

Želimo li stvoriti kratki filmić naših aktivnosti u razredu ili o projektu na kojem radimo, Denis Matežič preporučila nam je alat Windows Movie Maker i pokazala na nekoliko primjera. Više…

Što su naučili učenici trećeg razreda o bajci Pepeljuga „koja je dobra osnova i temelj za uvođenje različitih kulturnih i jezičnih obilježja, učenje o drugim zemljama, narodima, običajima i tradicijama, glazbe, plesa …“ reče Erika Grosar. Više…

Erika Grosar predstavlja projekt Družimo se s podružnicami koji olakšava učenicima područne škole lakši prijelaz i integraciji u školi te manji problem prilagodbe u učenju i uspostave kontakata s vršnjacima. Više…

Učenici s učiteljicom razredne nastave Lidijom Abramič stječu motoričke vještine i motoričke sposobnosti kroz učenje pokretom (plesom), tako da često postoji korelacija između sporta i glazbene umjetnosti. Više…

Mojca Kruh u prvom dijelu pokazala je kako na različite načine možemo pristupiti učenicima koji sviraju na malim ritmičkim instrumentima. Više…

U prvom razredu učenici matematike stječu puno matematičkog sadržaja kroz igru. Lidija Abramič na razigran i ugodan način stvara odgovarajuće situacije i potiče učenike na znatiželju, kreativnost, vještine i druge vrline kako bi im pomogli izračunati i konsolidirati matematičke pojmove. Više…

Kako je prošla radionica „Pisanje na leđima“ u sklopu razrednog projekta „Prevencija nasilničkog ponašanja među učenicima“ izvještava nas Zoran Hercigonja. Više…

Gordana Lohajner

Europski tjedan programiranja od 7. do 22. listopada

slavi peti rođendan: pripremite se, sudjelujte i naučite stvarati programiranjem!

Ivana Ružić

Europa poboljšava digitalne vještine svojih građana – peto izdanje Europskog tjedna programiranja održava se od 7. do 22. listopada 2017. Pridružite se proslavi i naučite se izraziti programerskim jezikom. Okušajte se u stvaranju aplikacije, igre, web-mjesta, interaktivne priče ili, zašto ne, u sastavljanju hardvera ili pokretanju robota. Organizirajte događanja posvećena programiranju za svoje roditelje, djedove i bake, prijatelje, djecu ili kolege kako bi bolje razumjeli digitalni svijet i u njemu sudjelovali.

Pokroviteljstvo Europskog tjedan programiranja u Hrvatskoj preuzelo je Ministarstvo znanosti i obrazovanja i ministrica dr.sc. Blaženka Divjak. Do ovog trenutka u Hrvatskoj se u inicijativu uključilo više od 150 škola i po broju aktivnosti, Hrvatska zauzima 4. mjesto u Europi.

Europski tjedan programiranja društvena je inicijativa koju vode volonteri, koji u ulozi ambasadora Tjedna programiranja u svojim zemljama promiču programiranje, računalno razmišljanje i s time povezane aktivnosti. Predstavnica inicijative u Hrvatskoj je Ivana Ružić, učiteljica informatike u I. osnovnoj školi Čakovec.

Cilj je inicijative pokazati kako programiranjem realizirati vlastite ideje, povećati vidljivost programiranja i okupiti motivirane osobe u cilju zajedničkog učenja. Svatko može organizirati događanje povezano s Tjednom programiranja (škole, neprofitne organizacije, poduzeća, knjižnice, programerski klubovi) i uvrstiti ga na zemljovid na web-stranici codeweek.eu koja služi kao katalog inicijativa u području programiranja.

U okviru inicijative Tjedan programiranja od 2013. organizirano je više od 33 000 događanja posvećenih programiranju u više od 50 zemalja u Europi i izvan nje.  Od više od milijun sudionika 2016. njih 46 posto bile su žene i djevojke.

Pripreme za Tjedan programiranja:  Ambasadori Tjedna programiranja sudjelovat će 30. lipnja u igri „potrage” po cijelom Bruxellesu. Pratite događanja na Facebooku i Twitteru.

Sudjelujte u tjednu programiranja

• Organizirajte vlastito događanje posvećeno programiranju i uvrstite ga na zemljovid!
• Proučite naš Vodič u sedam koraka i videovodiče; neki su dostupni i na hrvatskom.
• Nemate računalo? Sudjelujte u izvanmrežnim aktivnostima, kao što je CodyRoby.
• Proučite zemljovid s događanjima u okviru Europskog tjedna programiranja i sudjelujte u događanju posvećenom programiranju.
• Obratite se ambasadoru Tjedna programiranja u svojoj zemlji.
• Podijelite informacije na Facebooku i Twitteru.
• Izazov – Tjedan programiranja za sve (CodeWeek4All challenge) – pozovite svoju školu da prihvati izazov i sve učenike uključi u događanja posvećena programiranju te tako od Europske komisije dobije Pohvalnicu za programersku pismenost.

Kontekst

U okviru jedinstvenog digitalnog tržišta Europska komisija promiče razne inicijative usmjerene na poboljšanje digitalnih vještina radne snage i građana, primjerice u okviru Koalicije za digitalne vještine i radna mjesta i Europskog tjedna programiranja. Komisija podržava komunikacijske aktivnosti i dvaput godišnje organizira sastanak ambasadora Tjedna programiranja. I drugi partneri pružaju druge oblike potpore. Primjerice, Google će ove godine dodijeliti sredstva za inovativna događanja namijenjena djeci u dobi od 5 do 18 godina.

Pišite nam !

Web-mjesto: CodeWeek.eu
Blog: http://blog.codeweek.eu/
Twitter: @CodeWeekEU, #codeEU
Facebook: CodeEU

Europski dan jezika

Ivana Ružić

Prije 16 godina na inicijativu Vijeća Europe 26. rujna obilježava se kao Europski dan jezika. Tim povodom gradonačelnik Grada Čakovca Stjepan Kovač primio je učenike I. osnovne škole iz Čakovca, gdje je obilježavanje ovog dana dio aktivnosti u sklopu četiri Erasmus+ projekta koje trenutno provode.

Pedesetak učenika nižih razreda, zajedno sa svojim učiteljicama gradonačelniku je predstavilo razglednice koje su poštom poslali svakoj od ukupno 19 stranih partnerskih škola. Učenici Dječjeg forma osmislili su dvojezičnu eko slikovnicu, vezanu uz Eko patrolu koji su tijekom prošle školske godine provodili učenici. Izrađeno je i niz multimedijalnih čestiti i animacija sa motivima Republike Hrvatske, koje su objavljene na mrežnim stranicama škole.

Prema riječima učiteljice i koordinatorice aktivnosti vezane uz projekte Ivane Ružić, škola preko europskih projekata nastoji učenicima omogućiti upoznavanje drugih zemalja, jezika i običaja, a učitelji koji sudjeluju u projektu dobivaju korisna saznanja kako izgledaju drugi obrazovni sustavi.

Gradonačelnik Grada Čakovca Stjepan Kovač istaknuo je da je I. osnovna škola ponajbolja u gradu u provođenju europskih projekata. Obilježavanja poput ovog učenicima omogućuju nova iskustva te učenje na drugačiji i zanimljiv način. Stjecanje znanja o različitostima, nova prijateljstva koja nisu vezana samo uz školu i grad u kojem žive vrlo su važna, te učenicima omogućuju nove spoznaje koja će im u budućem životu itekako koristiti, rekao je, među ostalim, gradonačelnik Kovač.

I. osnovna škola Čakovec najveća je škola u Gradu Čakovcu i Međimurskoj županiji, te ju pohađaju i učenici drugih nacionalnosti. Predstavili su se učenici mađarske, španjolske, albanske, ruske i poljske nacionalne manjine i to na svom materinjem jeziku.

Ravnatelj I. osnovne škole Siniša Stričak i gradonačelnik Kovač uručili su nagrade trojci učenika čiji su likovni radovi odabrani u projektu Ecological Literacy. To su Nela Levačić, Mateo Demario Časni i Elena Šarić.

Treba napomenuti da je cilj Europskoga dana jezika osvijestiti važnost jezika kao jednog od najznačajnijih identiteta naroda i čovjeka. Na svijetu postoji više od 6000 jezika, samo ih u Europi ima više od 220, a njegovanje jezične raznolikosti i čuvanje jezične baštine nije važno samo zbog promicanja kulturne različitosti i tolerancije, već i zbog opasnosti od izumiranja gotovo polovice svjetskih jezika.

Naj-akcija Grada Čakovca

Ivana Ružić

U utorak, 10. listopada učenici i učitelji iz I. osnovne škole Čakovec, gradonačelniku grada Čakovca Stjepanu Kovaču predstavili su naj-akciju koju su proveli na području grada Čakovca. Voditelji naj-akcije su Ivana Ružić, učiteljica informatike i Matija Horvat, učitelj TZK.

Današnja djeca od rane dobi značajan dio vremena provode online, igrajući različite računalne igre, objavljujući različite sadržaje na različitim servisima, druženje s obitelji i prijateljima zamjenjuje druženje s pametnim uređajima. Sportske aktivnosti u prirodi su često zanemarene, djeci nedostaje motivacija, poticaj za odlazak u prirodu za istraživanje, upoznavanje prirodnih ljepota i bogatstva.

U 21. stoljeću tehnologija oblikuje naše živote, potpomaže nam u obavljanju svakodnevnih obaveza, a cilj ove naj-akcije je djecu naučiti odgovorno i sigurno koristiti tehnologiju, naučiti da tehnologija nisu samo online igre i društvene mreže, da djeca sama mogu stvarati različite obrazovne sadržaje, osjetiti radost stvaranja i dijeljenja vlastitih sadržaja sa obitelji i prijateljima.

Želimo djecu potaknuti na bavljenje sportom i omogućiti im aktivno sudjelovanje u sportskim aktivnostima u prirodi i na taj način djeci omogućiti da bolje upoznaju i cijene prirodne ljepote i bogatstva našeg kraja, a vlastite pametne uređaje nauče koristiti za bolje snalaženje u prostoru, istraživanje na otvorenom i dokumentiranje posebnosti.

Med Murom i Dravom’ kriju se mnoge prirodne ljepote, bogata flora i fauna s kojom je čovjek od davnina živio u suživotu. Cilj naj-akcije je vratiti dijete 21. stoljeća u prirodu, razvijati suživot s prirodom na suvremen način uz pomoć tehnologije, razvijati ljubav prema vlastitom zavičaju i pripremiti djecu da izrastaju u zdrave odrasle ljude, spremne prihvaćanja izazova 21. stoljeća u brinući i cijeneći prirodna bogatstva i u suživotu s prirodom.

Ciljevi naj-akcije su usvajanje novih znanja i vještina kod učenika, razvoj i njegovanja pozitivnog odnosa prema radu i stvaranju, razvoj kreativnosti i inovativnosti učenika, razvoj timskog načina rada i suradničkog učenja, usvajanje i razvoj zdravih navika života, pozitivan odnos prema sportu, kretanju i sportskim aktivnostima, usvajanje navika redovitih sportskih aktivnosti i zdrave prehrane, razvoj interesa prema zavičaju, istraživanje njegovih prirodnih bogatstava i ‘vraćanje’ djece u prirodu.

Naj-akcija se provodila u dvije tematske cjeline (informatičke radionice i sportske aktivnosti) koje su se povezale korištenjem tehnologije ostvarujući zajednički cilj: razvoj zdravih životnih navika, razvoj ljubavi prema sportu i sportskim aktivnostima u prirodi, razvoj ekološke i digitalne pismenosti djece. Krajnji rezultat jedinstveni digitalni obrazovni sadržaji koji povezuju sport, prirodu i informacijsko komunikacijsku tehnologiju.

Programi i sadržaji za svaku od cjelina:

• usvajanje znanja i vještina iz područja informacijsko komunikacijske tehnologije (izrada 3D modela i ispis na 3D pisaču, izrada i oblikovanje edukativnih multimedijalnih sadržaja i sadržaja proširene stvarnosti, izrada edukativnih multimedijalnih igara, razvoj i usvajanje navika sigurnog i odgovornog korištenja informacijsko komunikacijske tehnologije, prepoznavanje opasnosti i pravilno reagiranje u slučaju izloženosti opasnostima u online okružju, ciljano i smisleno korištenje tehnologije u različitim životnim aktivnostima: izrada elektroničke knjige sa sadržajima o važnosti kretanja i bavljenja sportom, savjetima i pravilima za pravilno redovito vježbanje, sadržajima o važnosti zdrave prehrane, primjer zdravog jelovnika sa jednostavnim receptima)
• razvijanje prometne kulture, upoznavanje sa pravilima ponašanja u prometu, razvoj specifičnih sposobnosti (bicikliranje, penjanje i veslanje), upoznavanje sa pravilima sigurnog i odgovornog ponašanja na rijeci, poticanje samostalnosti, razvoj repetitivne snage (veslanje), funkcionalnih sposobnosti (penjanje i spuštanje po planini), poticanje učenika na snalaženje u prirodi i na timski rad.

Naj-akcija se provela kao niz od tri informatičke radionice za djecu u vrijeme ljetnog odmora za učenike uz vodstvo i pod stručnim nadzorom učitelja i vanjskih suradnika, teme radionica:

• sigurnost i privatnost u online okružju video
• izrada elektroničke knjige: Healthy lifestyle, Zdravo je fora , Sports
• 3D modeliranje i 3D ispis

Naj-akcija uključuje i tri sportske radionice koje su se održale u vrijeme ljetnog odmora za učenike uz vodstvo i pod stručnim nadzorom učitelja i vanjskih suradnika, teme radionica:

• vožnja biciklom
• spust čamcima po rijeci Dravi
• planinarenje na Ivanščicu

Posebnosti i originalnost naj-akcije očituje se u tome što:

• naj-akcija povezuje tehnologiju, sport i prirodu u jednu smislenu cjelinu
• naj-akcija djecu vraća u suživot s prirodom
• naj-akcija razvija ljubav prema sportu i zdravom stilu života
• učenici su istraživali i samostalno uz pomoć voditelja jelovnike zdrave prehrane, savjete o važnosti bavljenja sportom i pravilnim načinima vježbanja uz pomoć tehnologije na kreativan i inovativan način razvijajući suradnju i timski rad
• učenici su aktivno sudjelovali u svim aktivnostima
• učenici su samostalno razvijali ideje i stvarali digitalne obrazovne sadržaje: elektroničku knjigu, 3D modele, animacije, video
• učenici su javno prezentirali svoj rad lokalnoj zajednici
• naj-akcija je osmišljena na način da kod djece razvija sve važne kompetencije za 21. stoljeće

Naj-akcija je djeci, njihovim roditeljima i lokalnoj zajednici donijela slijedeće koristi

• razvoj radnih vještina djece
• razvoj digitalnih kompetencija djece
• razvoj sigurnog i odgovornog korištenja tehnologije
• stvaranje obrazovnih sadržaja uz pomoć tehnologije
• razvoj interesa i talenata djece
• motivacija djece za istraživanje i samostalan rad
• izrada originalnih multimedijalnih sadržaja o zdravom stilu života (važnost zdrave prehrane i bavljenje sportom)
• odgojno obrazovni sadržaji u slobodno vrijeme djece uz vodstvo učitelja
• razvoj interesa za sport i prirodnih bogatstava sredine u kojoj živimo
• razvoj osjećaja društvene pripadnosti
• važnosti vlastitog aktivnog, pozitivnog i odgovornog djelovanja u lokalnoj zajednici

Pomoćnica ministrice znanosti i obrazovanja, Lidija Kralj

Ivana Ružić

U petak, 6. listopada u I. osnovnoj školi Čakovec je svečano obilježen početak Europskog tjedna programiranja. Tom prigodom školu je posjetila gospođa Lidija Kralj, pomoćnica ministrice znanosti i obrazovanja dr. sc. Blaženke Divjak. Gošću su dočekali Ivana Ružić, učiteljica informatike i EU Code Week predstavnica za RH, Boris Jeđud, učitelj i predsjednik školskog odbora, Branko Vujnović, učitelj tehničke kulture.

Gospođa Kralj upoznala je školu i najnoviju IKT kojom je od ove školske godine opremljena škola. I. osnovna škola Čakovec prva je škola u Hrvatskoj koja u nastavi koristi Osmo i Ozobotove i time učenicima omogućuje usvajanje znanja i vještina iz gotovo svih predmeta na zabavan i inovativan način.

Osmo je globalno nagrađivani sustav obrazovnih igara koji mijenja načine učenja, učenicima omogućuje interakciju s iPadom i iPhoneom pomoću dodataka u obliku drvenih ili plastičnih pločica, kartica s otisnutim slovima i brojevima ili pomoću običnog papira i flomastera. Osmo se sastoji od nekoliko paketa za učenje sadržaja iz programiranja, matematike, jezika i svih drugih područja, ovisno o maštovitosti učitelja.

Džepni robot, Ozobot, maleni je robot kojeg učenici mogu programirati linijama u različitim bojama, u vizulanom blok editoru OzoBlockly. Riječ je o malenom uređaju visokom 2,5 centimetara koji može pratiti crte, reagirati na boje, mijenjati brzine, donositi odluke i komunicirati s korisnicima. Robot za čitanje digitalnih zaslona i ostalih površina koristi svjetlosne senzore. Ozobot je dizajniran za rad na zaslonima tableta i pametnih telefona, ali i na površinama koje ne emitiraju svjetlost, kao što je papir.

Učenici su predstavili zabavne uređaje i načine rada na njima, a svoju kreativnost su predstavili i 3D modeliranjem i ispisom pomoću 3D pisača i 3D olovaka. 3D tisak potiče kreativnost i inovativnost omogućujući svakom učeniku da svoju ideju ili koncept ispita i istraži u fizičkom, stvarnom prostoru. Također, 3D tisak njeguje i potiče različite pristupe učenju – vizualni jer podrazumijeva skiciranje, dizajniranje i modeliranje određenih 3D objekata; kinestetički jer podrazumijeva konkretan manuelni rad; logički (matematički) jer podrazumijeva istraživanje i rješavanje određenih problema; socijalni jer podrazumijeva razmjenu ideja, pristupa i rješenja; konstruktivistički jer potiče planiranje i oblikovanje novih ideja i pojmova kroz kritičko mišljenje.

Gospođa Lidija Kralj upoznala je projekte, akcije i inicijative koje se već niz godina provode u najvećoj i najstarijoj međimurskoj školi: Naj-akcija Grada Čakovca, Erasmus+ Smarter… Greener… Safer…, Ecological literacy, Young Entrepreneurs in Action i . Svako slavlje pa i ovo prigodno je obilježeno rezanjem #code EU torte.

Razvoj in spodbujanje govora pri predšolskem otroku

Alenka Škrubej

Uvod

Vzgojitelji v vrtcih že nekaj let opažamo porast otrok, ki imajo različne težave na področju govora. V mlajših skupinah vzgojitelji opažamo predvsem pomanjkanje govora in nerazumljiv govor, v starejših skupinah otrok pa nerazumljiv govor, napake v izgovoru glasov, slovnične napake, skopost besednega zaklada in nerazumevanje podanih navodil. Ker je govor izrednega pomena za vsakega otroka, je naloga vzgojitelja, da govorno – jezikovne težave pri otroku čim prej opazi in jih v sodelovanju s starši ter drugimi strokovnjaki tudi pomaga odpraviti.

Težave pri govoru vplivajo na celotno osebnost otroka, na njegovo samopodobo, samovrednotenje, uspešnost vključevanja v okolje in socialne stike z vrstniki pri igri.

Strokovnjaki na področju vzgoje namenjajo razvoju govora veliko pozornosti, saj je le ta nujen za vsakdanjo komunikacijo. Prav tako poudarjajo, da so za govorni razvoj pomembna prva tri leta otrokovega življenja, saj predstavljajo optimalno obdobje za razvoj govora. Otrokom z težavami na področju govora je potrebno nuditi zgodnjo in ustrezno strokovno pomoč.

Razvoj govora pri otroku

Dejavniki, ki vplivajo na pravilen razvoj govora:

• zdrav živčni sistem,
• razvite psihične funkcije (zaznavanje, mišljenje, pozornost, pomnjenje),
• razvita čutila,
• zdrave govorne organe,
• dober zgled govora v okolju (starši, skrbniki, vzgojitelji) (Nemec in Krajnc, 2011).

S spodnjo tabelo govorno jezikovnega razvoja otroka in simptomi upočasnjenega razvoja, si strokovnjaki na področju vzgoje lahko pomagamo pri prepoznavanju prvih znakov odstopanj. Tako lahko otrokom zagotovimo pravočasno pomoč (Grilc, 2013).

Govorno-jezikovni razvoj otroka v starosti od 0 do 7 let ( Mesec, 2009, nav. po Grilc, 2013)

N. Grilc meni, da je pri tistih otrocih, ki imajo več nevroanatomskih dejavnikov, ki otežujejo govorni razvoj, upočasnjena tudi logopedska obravnava in otežena možnost za popolno rehabilitacijo. Za razvoj jezika in govora je najpomembnejša mentalna raven otroka. Pogoji za govorni razvoj pa niso samo v otroku, ampak tudi v emocionalnem ozračju, v katerem otrok živi, v socialnih stikih z okolico in kakovosti govornih spodbud, ki jih otrok dobi iz okolice. Na razvoj govora vplivajo različni dejavniki, ki jih delimo na notranje (psihološke, fiziološke) in zunanje (socialne, sociološke) (Grilc, 2013).

Vloga vzgojitelja pri razvoju govora

Otrok ima v svojem primarnem okolju – družini prvi govorni zgled, to so njegovi starši ter sorojenci (bratje, sestre). Z vstopom v vrtec se poveča tudi krog ljudi s katerimi vstopa v govorno interakcijo. Vzgojiteljici in otrokovi vrstniki v skupini vplivajo na razvoj govora.

Vrtec je sekundarno okolje, v katerem se otrok razvija. Rezultat slovenske raziskave, je pokazal, da kakovost vrtca lahko zmanjša razlike v govorni kompetentnosti otrok različno izobraženih staršev (manj spodbudno okolje za govorni razvoj otroka) (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja, 2006).

Vzgojiteljica mora dobro poznati razvoj govora pri otroku, kot tudi naloge in cilje jezikovne vzgoje. To so temelji za načrtovanje spodbudnega učnega okolja in jezikovnih dejavnosti, s katerimi bo uspešno razvijala govor otrok. Vsak otrok je individualen in tako poteka tudi njegov govorni razvoj. Nekateri otroci so že po naravi bolj tihi in sramežljivi, drugi radi govorijo in so v središču pozornosti. Z namenom zagotavljanja uspešnega razvoja govora vsakega posameznika, mora vzgojiteljica upoštevati načelo individualnega pristopa in poznati stopnjo razvoja posameznega otroka. Vzgojiteljica s svojim načrtnim opazovanjem zazna pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v otrokovem govoru in stopnjo otrokovega govornega razvoja. Ko vzgojitelj zazna nepravilnosti v otrokovem govoru, je prav, da na to opozori starše in se posvetuje s strokovnjaki, ki jih ima na razpolago v vrtcu (logopedi, surdopedagogi). Strokovnjaki na področju govora so staršem in vzgojiteljem v oporo z nudenjem dodatnih znanj in informacij za delo z otrokom, ki ima težave na govorno-jezikovnem področju.

Vzgojitelj je otrokom govorni zgled, zato mora imeti bogat besedni zaklad, govoriti mora jasno in razločno, izgovarjati vse glasove slovenskega knjižnega jezika, biti ves čas miselno aktiven, govoriti mora naravno in imeti pri tem potreben tempo in ritem govora (Kranjc in Saksida, 2001).

Otroci z govorno-jezikovnimi težavami imajo pogosto težave pri komunikaciji z vrstniki in vključevanjem v skupino. Pri starejših otrocih se dogaja, da te otroke vrstniki ne sprejemajo in se norčujejo iz njihovega govora. Tukaj ima vzgojiteljica zagotovo zelo pomembno vlogo, da takoj prepreči nesprejemljivo vedenje in se z otroki pogovori. Zavedati se moramo, da smo vzgojitelji zgled otrokom v skupini. Z našim spoštljivim in razumevajočim vedenjem do otrok s težavami v razvoju, dajemo vsem otrokom v skupini zgled edinega primernega in sprejemljivega obnašanja do vrstnika.

Primeri dejavnosti za razvoj govornih sposobnosti

Primeri dejavnosti od 1. do 3. leta

Otrok

• se v vrtcu v vsakdanji komunikaciji srečuje z različnimi socialnimi zvrstmi slovenskega jezika;
• posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbice, uganke, pesmice ter pripovedi o dogodkih;
• sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih igricah (Biba leze, biba gre …), bibarijah, prstnih igrah, preprostih skupinskih in individualnih plesih, rajalnih igrah;
• se igra z glasovi;
• tvori prve večbesedne stavke, tvori nove besede in stavčne vzorce; odziva se na pozive, sam začenja pogovor, uvaja svoje teme, postavlja vprašanja in odgovarja nanje;
• komunicira z otroki v skupini;
• igra se jezikovne igrice;
• seznanjanja se s knjigami, in sicer tako z leposlovnimi kot tudi s priročniki;
• posluša preproste zgodbice in se z odraslimi pogovarja o predmetih na slikah in v okolju;
• pripoveduje in prepeva uganke, izštevanke, rime, kratke pesmice in zgodbice, v katerih se deli besedila ponavljajo in ki si jih izmisli sam ali pa jih ponavlja;
• aktivno rešuje probleme v procesu jezikovne komunikacije;
• doživlja ritem besed, glasbe in pesmi (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti od 3. do 6. leta

Otrok

• posluša pravljice, zgodbice, uganke, pesmice. Vsebine doživlja prek različnih medijev (avdio in video), obišče gledališko predstavo (igrano in lutkovno), obišče filmsko predstavo, gleda risanke, obiskuje splošno knjižnico;
• razlikuje med govornimi zvrstmi, ki so primerne za konkretni govorni položaj (knjižni govorjeni jezik : narečje), in njihovimi funkcijami v vsakdanjem življenju;
• v vsakdanji komunikaciji spoznava razlike med knjižnim jezikom in svojim narečjem ob konkretnih primerih, ki se pojavljajo v komunikaciji;
• izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete;
• sodeluje v različnih govornih položajih, začenja pogovor, vpeljuje nove teme; se igra in zabava z besedami in strukturami, sprašuje, se pogaja;
• sodeluje v komunikaciji v manjših skupinah ali v parih ter v komunikaciji z odraslimi in otroki;
• posluša odraslega in otroka, posluša avdio- in gleda videogradivo z raznovrstnimi literarnimi besedili tudi iz aktualne otroške kulture;
• samostojno pripoveduje zgodbice, jih obnavlja in si izmišljuje svoje;
• samostojno ustvarja knjigo, strip;
• sodeluje v različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada, obnavljanje in izmišljanje zgodb (na primer čarobne karte);
• ob poslušanju in lastnem pripovedovanju doživlja ritem besed, glasbe in pesmi ((Kurikulum za vrtce, 1999)

Literatura

1. Grilc, N. (2013). Govorno – jezikovne motnje: priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
2. Kranjc, S. in Saksida, I. (2001). Jezik. V: L. Marjanovič – Umek (ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorje.
3. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
4. Levc, S. (2014). Liba laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana: samozaložba.
5. Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: Založba Grafenauer.
6. Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006): Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Založba Izolit.

Ustvarjanje spodbudnega okolja za prosto igro otrok

Alenka Škrubej

Prosta igra otrok je bila nekoč samoumevna, v sodobnem času pa imajo otroci dneve izpolnjene z aktivnostmi, ki jih vodijo odrasli. V vrtcu jih vodijo vzgojitelji, popoldne različni izvajalci dodatnih športnih, plesnih, glasbenih in drugih aktivnosti. Ne moremo trditi, da dodatne aktivnosti in stalno izpopolnjevanje otroku ne koristijo. Paziti moramo le, da otroku ne nudimo le vodene dejavnosti, ki potekajo z določenimi učnimi cilji, ampak jim nudimo čas tudi za prosto igro po lastnem izboru. Pri prosti igri otrok razvija svojo domišljijo, ustvarjalnost, vztrajnost, iznajdljivost, sklepanje, zaznavanje, koncentracijo. Med prosto igro med otroci poteka razvoj empatije, saj se otroci učijo vživljati v čustva svojih igralnih prijateljev, če jih želijo obdržati v skupni igri. S tem si otroci razvijajo socialno in čustveno zrelost.

Pomen otroške igre

L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (2001) menita, da je igra dejavnost posameznika, ki jo izvaja zaradi zadovoljstva, ne glede na končni izid in ni povezana z izpolnjevanjem zahtev okolja. Igra je brezmejna in zajema mnoge dejavnosti, hkrati pa spodbuja otrokov kognitivni, socialni, emocionalni in gibalni razvoj.

Vsak otrok doživlja strahove, razočaranja, stres. Igra je najbolj naraven proces, skozi katero otrok lahko rešuje svoje stiske, strahove, čustveno napetost…

Vloga odraslih v otrokovi igri

Poleg tega, da je igra življenjsko pomembna otroku, je pomembna tudi za odrasle, ki se z otrokom ukvarjajo v predšolskem obdobju, zlasti za starše in vzgojitelje v vrtcu. Odrasli prav s pomočjo igre najlažje ustvarjajo kontakte in čustvene relacije z otrokom, z opazovanjem otroka pri igri pa spoznajo njegove razvojne značilnosti (sposobnosti, spretnosti) in osebnostne lastnosti. V opisanem smislu lahko govorimo o diagnostični vrednosti igre (Toličič in Smiljanić – Čolanović, 1977; navajam po Batistič Zorec, 2002, str. 6,7).

Odrasli imajo kot partnerji velik pomen v igri predvsem mlajših otrok. V sodobni družbi imajo otroci manj sorojencev kot v bolj tradicionalnih družbah, prav tako imajo manj družbe drugih odraslih ter otrok zunaj lastne družine in vrtca. Za otrokov razvoj, napredek in osmišljanje sveta okrog njega pa je pomembna interakcija s posamezniki, ki so že bolj razviti v mišljenju. To vlogo torej pogosto prevzamejo predvsem starši. Simbolna igra malčkov z njihovimi starši ali starejšimi brati in sestrami je dvakrat daljša kot njihova samostojna igra in je na razvojno višji ravni (B. Nemec, M. Krajnc, 2011, str. 185)

Pomembnost okolja, časa in materiala za igro

Vzgojiteljice morajo biti dosledne pri spreminjanju ponujenega materiala in igrač za igro. S pestrostjo igralnih materialov ne bo prihajalo do konstantnega ponavljanja igralnih situacij ter se bo igra razvijala na višji ravni.

Strokovnjaki menijo, da je priporočljiv časovni okvir otrokove proste igre vsaj 30 do 50 min. Izrednega pomena je, da otrokom omogočimo dovolj časa za igro in možnost, da predmete preizkušajo, podrejo, znova zgradijo in tako skozi proces igre prihajajo do novih idej. Če igro predčasno prekinemo lahko povzročimo, da otroci raje izbirajo enostavnejše vrste iger. Pustimo torej otrokom čas za prosto igro, saj bo tako tudi igra postala kompleksnejša. Otrok pa si bo z igro razvijal domišljijo in ustvarjalnost. Naloga vzgojitelja je, da prosto igro po potrebi usmerja ter spodbuja otroka, da išče kreativne rešitve.

Največji upad proste igre opažamo pri igri na prostem z vrstniki. Otrokom za igro ponudimo naravni material, kot so kamni, les, storži, školjke, … Odpeljimo jih v naravo, kjer se bodo igrali z listjem, blatom, travo, kamni, vejami, snegom, ledom, vodo.

Zaključek

Vzgojitelji v vrtcih imamo možnost in odgovornost, da vrnemo otrokom prosto domišljijsko igro med vsakodnevne dejavnosti. Vsak dan se moramo zavestno odločiti, da bomo otrokom namenili čas, da se bodo otroci lahko »le igrali« in bodo lahko zopet otroci. Na pedagoških delavcih je, da starše opozarjajo na nevarnost izginjanja proste igre in jim predstavijo pomembnost proste igre za razvoj otroka in njegove osebnosti.

 

Literatura

1. Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. Interno gradivo.
2. Danks, F. in Schofield, J. (2007). Igrišča narave: igre, ročne spretnosti in dejavnosti, ki bodo otroke zvabile ven. Ljubljana: Didakta.
3. Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: Grafenauer založba.
4. Ni časa za igro (online). Dostopno na naslovu: www.mladina.si/155232/ni-casa-za-igro/
5. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
6. Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.

Dileme učiteljev – avtoriteta v šoli

Boža Hvala

1. Uvod

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »avtoritéta« pojasnjuje tako: ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči in znanja. (SSKJ, 2014).

Ima slovenski učitelj še avtoriteto v razredu?

Odgovore in rešitve smo učitelji iskali na študijskih skupinah, aktivih in različnih izobraževanjih. V prispevku povzemam mnenja učiteljev razrednega pouka (predvsem na novogoriškem območju).

2. Avtoriteta v vzgoji skozi zgodovino

Ali lahko zasledimo v šoli krizo avtoritete učitelja? Je potrebno vsa stara dognanja o avtoriteti zavreči?

Skozi zgodovino so se izmenjevali različni modeli avtoritet; apostolska, Kantova simbolna avtoriteta uma, model prikrite avtoritete in samoomejitvena avtoriteta.

2.1. Apostolska avtoriteta

Koncept apostolske avtoritete je nastal na podlagi svetopisemske opredelitve, komunikacija je predvsem enosmerna. Učitelj posreduje informacije in opredeli primerne vzorce vedenja. Učenci mu morajo samo slediti in upoštevati njegove ukaze in mnenje. Katoliško usmerjeni pedagogi so ob koncu 19. in začetku 20. stoletja menili, da je vzgojno škodljivo, če učitelj ali starši preveč pojasnjujejo svoje zahteve, saj lahko otrok to razume kot opravičevanje. (Kroflič, 1997)

2.2. Kantova simbolna avtoriteta uma

Kant v središče postavi človeški razum. Pravi, da vzgoja »vzame človeku divjost in prilagodi otroka zahtevam, ki veljajo v družbi.« Vzgojitelj pri dosegi cilja ne sme popuščati, otrok mora biti pri neupoštevanju pravil kaznovan. Pravi, da moramo otroka navajati na delo in učenje, odpravljati moramo njegove razvade. Kant daje prednost javni vzgoji, domačo ima za manj pomembno.

2.3.Model prikrite avtoritete

Ta naj bi dopuščala več svobode. V pedagoško teorijo jo je uvedel J.J. Rousseau, dokončno pa se uveljavi v drugi polovici 20. stoletja, in sicer pod vplivom reformskih gibanj za permisivno – prijazno vzgojo. Rousseau se je zavzemal za »naravno vzgojo«, ki naj ne bi smela otroka neposredno utesnjevati, učitelji pa bi naj počakali do takrat, ko bo otrok sam pokazal zanimanje za učenje (nekako do dvanajstega leta). Učenec naj se uči z lastno izkušnjo (ne na pamet), vsebino, čas in način učenja pa naj si sam izbira.

Učitelj se ne sme okoriščati z dokazovanjem lastne avtoritete, saj ga bo učenec lahko posnemal. Prav tako naj otroka ne kaznuje. Trdil je, da ne smemo enačiti razmišljanje otroka in odraslega, zato je nespametno, da jim hočemo vsiliti svoj način delovanja in razmišljanja. Otrok je v svojem izvoru dober, ne smemo ga »pokvariti«. Zato je zanj najbolj pomembna vzgojna naloga razvoj ljubezni in sočutja do ljudi.

Otrok dobi na prikrit način smernice od osebe, ki je za njega prikrita avtoriteta – v resnici pa ima v ozadju odločilno vlogo za njegovo delovanje.

2.4. Samoomejitvena avtoriteta ali »vzgoja svobodne osebnosti«

Angleška teoretika Hirst in Peters sta mnenja, da mora »dober učitelj« vzgajati tako, da bo njegova avtoriteta nekoč odveč. Učiteljeva naloga je učenca pripeljati do tega, da bo postal samostojen; vzgajal in razvijal naj bi ga v takšni smeri, da bo lahko začel sam kritično razmišljati o moralnih situacijah v življenju, da bo začel razmišljati s svojo glavo, kar pomeni, da ne bo več potreboval avtoritete učitelja.

3. Mnenje učiteljev o posameznih modelih avtoritete

Apostolski model avtoritete so učitelji ovrgli, predvsem zato, ker učenci ne morejo biti samo sledilci v učnem procesu, (neaktivni poslušalci), ampak morajo biti »radovedni« in aktivno iskati novo znanje in informacije. Učitelj ne more vzpostaviti osebnega odnosa z učenci, če trmasto vztraja na neločljivi meji med njim in razredom.

Kantovo pojmovanje vzgoje je bilo seveda prilagojeno takratnemu času, vendar mu večina učiteljev prikimava pri trditvi, da mora biti učitelj pri vzgoji dosleden. Ne strinjajo pa se, da ima javna vzgoja večjo vrednost kot domača. Za otrokov razvoj, vedenje, čustvovanja so odgovorni predvsem starši.

Model prikrite avtoritete v zgodnjem življenju otrok ni dober za njihov razvoj. Otroku je potrebno pravilno odmerjati svobodo, saj če ne bo imel določenih mej in pravil, ne bo vedel, kaj je moralno spremenljivo in kaj ne. Svoboda je dvorezen meč; kar je za otroke svobodno, je za nekoga drugega v njegovi bližini lahko naporno. Otrok nujno potrebuje pravila.

Rousseau ima prav, ko pravi, da naj upoštevamo otrokove potrebe in njegovo vedoželjnost. Vendar so naši razredi »preštevilčni«, da bi lahko to v celoti uresničili.

Strinjamo se tudi z njegovim razmišljanjem, da mora otrok čutiti posledico lastnih dejanj (priporočal je disciplino naravne kazni). Vedno bolj mu prikimavamo, da je za vzgojo otrok primernejše bivanje na podeželju (pomislimo na nevarnost mest in velemest danes!).

Najboljša vzgoja je zgled; to velja predvsem za starše, saj vedenjski vzorec nosimo naprej. Če je otrokov vzor učitelj, temu zaupa in sledi njegovi avtoriteti. Tu je pomembna empatija učitelja; če v delo vnaša svoja čustva – pozitivna, včasih pa tudi »negativna« ( jezo, strah, ipd), naredi največ za otroka, ker jih lahko ta tudi sam razvije in kasneje ponotranji.

Učitelji so mnenja, da avtoritete v šoli ni možno ukiniti – »šola ni šala«. Najslabša vzgoja je tista, ki dovoljuje učencu, da niha med tem, kdo bo »glavni« – on ali učitelj.

Priporočamo knjigo B. Žorža: «Razvajenost – rak sodobne vzgoje.«

Pri modelu samoomejitvene avtoritete smo učitelji na razredni stopnji v prednosti pred predmetno stopnjo, kajti miselnost večine otrok je, da morajo, če hočejo biti sprejeti v danih okoliščinah, narediti (opraviti) iste naloge kot večina. Če namreč svoje dolžnosti zavrača, ga razred kritizira ali celo izloči. Učitelj mora učencem dopustiti izraziti lastno mnenje, predvsem pa ga ne zavirati pri njegovi ustvarjalnosti. Tu naredimo največje napake; vse učence hočemo spraviti v »uravnilovko«. Učitelj avtoriteto v razredu pridobi z izkazovanjem naklonjenosti učencem, z jasno in logično razlago pravil ter z doslednostjo.

4. Zaključek

Učitelji smo torej mnenja, da vse stare teorije niso za v smeti. Na zgodovino ne moremo več vplivati, lahko pa se od nje učimo, da bomo bolje zastavili šolstvo v prihodnosti.

Avtoriteto si ustvarjamo čez celo šolsko leto, vendar pa je za večino ljudi pomemben »prvi vtis«. Zato povzemam zapis Pšunderja, ki je nam učiteljem lahko v pomoč: »Pravijo, da nikoli nimamo druge priložnosti narediti prvega vtisa. Naredimo ga v tistih prvih sekundah in ga kasneje težko spremenimo. Avtorji, ki so se ukvarjali z vodenjem razreda, zagovarjajo ta pojav vzpostavljanja prvega vtisa od prvega vstopa učitelja v razred. Učenci si ustvarijo mnenje o učitelju, ki ga kasneje težko spremenijo. Zato je zelo pomembno, da učitelj razmisli in se dobro pripravi, kakšen vtis želi pustiti učencem ob prvem srečanju ter tako tudi ravna.« (Pšunder, M., 2011)

Prav je, da večjo vlogo v šoli posvetimo vzgoji, ne samo izobraževanju. V to nas silijo nemogoče razmere v slovenskih šolah: nasilje, kraje, nespoštovanje učiteljev, žaljenje ipd. A problem nastane že, če hočemo razložiti posamezne vrednote, oz. cilje v našem vzgojnem načrtu; Kaj pa je spoštovanje? Kaj je lepo vedenje? Definicije ni, je le vedenje vsakega posameznika glede na njegove izkušnje in življenjska načela. Vrednot ni mogoče neposredno opazovati in meriti. Med razredi se razredna pravila razhajajo, saj jih postavlja vsak učitelj avtonomno, razlikujejo se tudi med šolami. Ni enotnih meril in zakonov, ki pa bi jih nujno morali v slovenskem prostoru poenotiti, če bi hoteli učitelju spet povrniti ugled v družbi.

Literatura

1. SSKJ 2 – Slovar slovenskega knjižnega jezika, Cankarjeva založba, Ljubljana 2014
2. Kroflič, R.: Avtoriteta v vzgoji. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1997
3. Pšunder, M.; Vodenje razreda. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta 2011

Hrvatske nastavnice u učionici budućnosti u Briselu

Daniela Usmiani

Pet dana (9. -13.10.2017.) nastavnice Daniela Usmiani iz Srednje škole Bedekovčina i Dubravka Granulić iz OŠ Budaševo – Topolovac – Gušće ​provele su u okviru eTwinning mobilnosti Agencije za mobilnost i programe EU u Briselu. Učestvovale su na seminaru Future Classroom Lab organiziranom od strane Europian Scoolnet-a, organizacije koja povezuju mrežu Ministarstava obrazovanja u zemljama Europe i glavna joj je zadaća promicanje inovativnih metoda u obrazovanju.

Tijekom tečaja nastavnici osvještavaju važnost programiranja i računalnog razmišljanja u današnjem društvu i obrazovanju.

Seminar je organiziran od strane European Schoolnet organizacije koja povezuje 31 europsko ministarstvo obrazovanje čiji je cilj donositi inovacije u poučavanje ključnim nositeljima obrazovanja: školama, nastavnicima, ministarstvima, istraživačima.

Tijekom Future Classroom Lab  seminara upoznali smo se s nizom IT alata: Kodu, Scratch, App Inventor, PocketCode,Minecraft, Twine. Imali smo prilike testirati osnovne naredbe i kreirati jednostavnije aplikacije.

Najbučnije je bilo na radionici Lego Mindstroms&WeDo gdje smo radeći u timovima programirali robota da hoda unaprijed utvrđenom stazom.

Zadnji dan imali smo prilike pokazati svoje znanje u Heckathonu – opet smo radeći timski kreirali vlastitu aplikaciju koristeći neki od naučenih alata. 

Vrlo interesantno i korisno bilo je predavanje o kvaliteti eTwinning projekata, gdje smo učili metode kako unaprijediti i učiniti kvalitetnijim sam projekt.

Najvrijednija je od svega bila mogućnost komuniciranja s kolegama iz drugim zemalja, razmjena iskustava i zajednički rad te se nadam da će iz tog druženja izniknuti novi,kvalitetni eTwinning projekti.

Našlo se i  malo vremena za obilazak Brisela, njegovog velebnog trga Grand Place-a  okruženog impozantnim građevinama. Otišle smo i pogledati jedan od simbola grada – fontanu Manneken Pis – dječaka koji piški i za kojeg se čak i šiju odijela. Vidjele smo i opipale brončanu statuu Everarda ’t Serclaesa, koji se opirao okupaciji Flamanaca (1388.), i koji je ubijen upravo na trgu. Vjeruje se da dodirivanje njegovih nogu i ruku donosi sreću.

Uspjele smo na kratko razgledati  interaktivni muzej Parlamentarijum u kojem je na dinamičan i interaktivan način prikazana povijest Europe.

Također, uspjele smo razgledati svjetski poznat Atomijum, 103 m visoko struktura izgrađena sa Svjetsku izložbu 1958. Godine koja je danas najveća atrakcija Brisela, kao i prošetati se Mini Europom gdje se može vidjeti preko 350 europskih znamenitosti umanjenih  25 puta, otvorenog 1989. godine.

Brzo je proteklo 5 dana u dinamičnom okruženju s puno rada i učenja i svakako preporučujemo svim nastavnicima seminar, kao i eTwinning mobilnosti kao mogućnost kao mogućnost kvalitetnog stručnog usavršavanja.

Prometna vzgoja najmlajših v osnovni šoli

Denis Matežič

1. Uvod

Prometna vzgoja poteka vse življenje. Najpomembnejša pa je v prvem triletju osnovne šole, saj učenci ne morejo prevzeti popolne odgovornosti za varnost v prometu. Z načrtovanimi izkustvenimi in aktivnimi oblikami dela učenci pridobivajo potrebne spretnosti tako pri pouku kot izven pouka. Kot najmlajši udeleženci prometa so najbolj ogroženi, zato jim moramo ponuditi izkušnje, da se na opazovalnih sprehodih v okolico šole srečajo s prometnimi situacijami in prometno varnostjo.. Prometne vsebine in učne cilje medpredmetno povezujemo, saj le tako učenci poglobljeno doživljajo prometno vzgojo za trajnostni razvoj. Na voljo so nam različne poučne knjige za najmlajše na temo, kjer učenci ob umetnostnih besedilih usvajajo učne cilje iz prometne vzgoje.

2. Izobraževanje učencev za varnost v prometu

V realnih prometnih situacijah pridobijo najmlajši udeleženci veliko več znanja in spretnosti za pravilno ravnanje kot pri pouku. Potrebno jim je jasno razložiti, kakšno je pravilno vedenje v prometu in jih opozoriti na nevarnosti, ki jim pretijo pri neupoštevanju prometnih predpisov. Učenci se učijo s posnemanjem, zato jim morajo biti učitelji in starši vedno za vzgled.

Učenje prometnih vsebin poteka najprej v učilnici, kjer z branjem poučnih besedil in pogovorom ob slikah pridobijo prva ustrezna znanja. Kasneje se učenje preseli na šolsko igrišče in nato na varne prometne površine. Ni smiselno, da se učenci naučijo prometna pravila na pamet, ampak znanje o prometu pridobivajo izkustveno: prečkanje ceste, hoja po levem robu cestišča, namen prometnih znakov v okolici šole, pomen vidnosti v prometu … Ker je v prometu veliko prometnih pravil, ki jim morajo slediti, je prav, da jih izkustveno čim večkrat uresničujemo prav v varnih prometnih situacijah. Za učenje lahko izkoristimo tudi športne dni in druge dejavnosti, ki potekajo zunaj.

Slika 1. Hoja po levem robu cestišča

2.1 Pravila obnašanja v prometu in prevoznih sredstvih

Na cesti so najbolj izpostavljeni pešci, še posebno najmlajši, ki prihajajo v šolo sami peš ali pa v spremstvu staršev. Starševska vzgoja je zelo pomembna, saj jim starši podajo veliko koristnih informacij za pravilno ravnanje v prometu. V šoli pa se pri spoznavanju okolja že v začetku šolskega leta v okviru prometne vzgoje pogovarjamo o varni poti v šolo in kulturnem obnašanju v prometu. Naša podružnična šola leži v umirjenem vaškem okolju, kjer ni prometne signalizacije in prehodov za pešce, zato se, preden se podamo na opazovalni sprehod, kjer spoznavamo pravila obnašanja v prometu, z učenci dogovorimo, da bomo po cesti hodili umirjeno v strnjeni koloni po dva in dva. Na sprehodu učenci opazujejo okolico in so pozorni na prometne razmere. Ugotavljajo, da je hoja po pločniku varnejša, v primeru, da ob cestišču ni pločnika oz. varne pešpoti, pa je potrebno hoditi po levem robu cestišča, saj le tako takoj vidijo nasproti vozeče vozilo in se mu hitro umaknejo. Posebej izpostavljamo previdno prečkanje ceste na dovolj vidnem mestu, saj v vasi nimamo prehoda za pešce. Pomembna prometna pravila, ki jih na terenu spoznajo, prvošolci pri pouku narišejo, drugošolci pa zapišejo.

Nekateri učenci se v šolo pripeljejo z avtomobili, avtobusom ali šolskim kombijem. S pogovori in doslednim opozarjanjem smo dosegli, da se učenci pripnejo z varnostnim pasom in sedijo v otroškem sedežu ter si s tako omogočijo najvišjo stopnjo varnosti.

2.2 Osnovni prometni znaki v okolici šole

Na opazovalnem sprehodu smo opazili prometne znake, ki so pomembni za udeležence v prometu. Pri pouku smo v ustrezni literaturi in na svetovnem spletu poiskali njihov pomen in ustrezno ravnanje. Razvrstili smo jih v štiri velike skupine: moraš, ne smeš, tukaj je in pazi.

Slika 2. Iskanje prometnih znakov v okolici šole

V razredu smo izdelali prometne znake, ki so pomembni za pešce in kolesarje ter semafor za pešce. Na tla smo nalepili bele papirnate trakove ter tako prikazali cesto s pločnikom. Na umetni prometni situaciji so učenci utrjevali orientacijo: levo, desno, spredaj, zadaj, spoznavali prometne znake, prometna pravila ter prehod čez cesto na označenem in neoznačenem delu cestišča. Pri pridobivanju prometnih spretnosti so v razredu neizmerno uživali.

Slika 3, 4: Prometni poligon

2.3 Pomen vidnosti v prometu v različnih vremenskih razmerah

Na svetovnem spletu smo si ogledali kratke posnetke in Power Pointove predstavitve o pomenu vidnosti v različnih vremenskih razmerah. Učenci so ugotovili, da udeleženca v prometu s svetlimi oblačili in odsevnimi telesi vozniki prej opazijo. Oblačno vreme je bilo primerno za uresničevanje tega cilja, zato smo, preden smo se podali na cesto, izboljšali našo vidljivost z rumenimi ruticami, kresničkami in odsevniki.

Slika 5. Vidnost v prometu

3. Zaključek

Izobraževanje otrok o prometni vzgoji ni enostavna naloga. Da si učenci čim več zapomnijo, je potrebno razčleniti poučevanje na manjše enote v konkretnih situacijah ali pa jim pripraviti take naloge, da jih bodo motivirale in bodo temeljile na izkustvenem učenju. Ponuditi jim moramo možnost, da z lastno aktivnostjo raziskujejo in širijo svoja znanja. Aktivne metode dela pripomorejo k trajnejšemu znanju, z različnimi dejavnostmi pa spodbujamo otrokovo mišljenje, gibanje in ustvarjalnost.

Viri in literatura

• Glogovec, Z. (1996) Prometna vzgoja otroka. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v prometu.
• Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://url.sio.si/d7x.

Ustvarjanje kratkih filmov

Denis Matežič

1. Uvod

Programska oprema Windows Movie Maker, ki je namenjena urejanju in razvrščanju videoposnetkov in fotografij, je v šoli zelo uporaben pripomoček, saj učitelj lahko v kratkem filmu, ki ga izdela, povzame potek dogajanja določene dejavnosti pri pouku ali pa ustvari učni pripomoček. Po snemanju in fotografiranju izbranih segmentov posameznih obravnavanih vsebin pri pouku, dnevih dejavnosti ali pri ustvarjalnih projektih shranimo fotografije in kratke videoposnetke v mapo na računalnik. Z računalniškimi programi za obdelavo slikovnega materiala jih obdelamo in izboljšamo kakovost. Potem jih po zaporedju dogodkov vstavimo v Movie Maker, dodamo naslov, avtorja in čas izvedbe. Na časovno premico dodamo zvočne posnetke ali glasbo. Besedni in slikovni del animiramo ter vstavimo prehode med slikovnim in video gradivom. Ko je film končan, ga shranimo na računalnik.

2. Področja ustvarjanja

V kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda smo se posluževali učnih vsebin pri slovenskem jeziku, spoznavanju okolja, glasbeni umetnosti, v tednu otroka in ob pomembnih praznikih. Izdelali smo film Kralj Trnovec po istoimenski domišljijski pripovedki pisatelja Vladimirja Lebana, ki je trajal 46 minut in risanko Svet, v katerem želim živeti.

Slika 1. Prizor iz filma

2.1. Slovenščina

Kratki filmi, ki so nastali pri slovenskem jeziku, so zajemali dramatizacije različnih pravljic. Po prebranem umetnostnem besedilu smo poustvarjali pravljice z različnimi lutkami: naprstnimi, senčnimi, ročnimi, ploščatimi, naglavnimi ali lutkami na palčki, saj je učencem lutka sredstvo izražanja. Veliko pravljic poustvarjamo tudi z naglavnimi lutkami. Najpogosteje pa so svoje razumevanje besedila izražali z vživljanjem v literarno osebo.

Slika 2. O zelo trmoglavem jazbečarju

Dramatizacije smo posneli s fotografskim aparatom, včasih pa je bilo potrebno posneti glasovni del z diktafonom. Snemali smo skupinsko delo ali posameznike. Tako smo dobili veliko materiala, ki smo ga uporabili pri izdelavi filmov. Pri pravljici P. Kovač: O zelo trmoglavem jazbečarju so se učenci poistovetili z izbrano književno osebo, pri pravljicah G. Viteza: Zrcalce, S. Makarovič: Sovica Oka, slovenski ljudski: Deklica Veka in koroški pripovedki Mojca Pokraculja so učenci izdelali lutke in pravljice zaigrali v lutkovnem kotičku.

Slika 3, 4: Dramatizacija z lutkami na palčki

S ploskimi lutkami smo poustvarjali slovensko pravljico Kamenček, ogeljček in slamica ter pravljico E. Carla: O zelo lačni gosenici. Pravljica G. M. Scheidl: Škoržek pa je nastala s senčnimi lutkami.

Slika 5. Dramatizacija s senčnimi lutkami.

Pri obravnavi neumetnostnih besedil smo pred opisom osebe pripravili modno revijo, jo posneli ter si jo pri pouku ogledali z namenom opisovanja oseb, v katere so se preoblekli.

Slika 6. Modna revija

2.2. Glasbena umetnost

Pri glasbeni umetnosti smo se v času materinskega dne naučili pesem Jaz imam pa goslice in jo spremljali z malimi glasbili. Njihovo glasbeno poustvarjanje smo posneli, saj smo kasneje opazovali, kako z glasbili doživeto poustvarjajo pesem, jih pravilno držijo v roki, nanje sproščeno igrajo in skladno izvajajo dobe.

Slika 7. Glasbeno poustvarjanje

Petelinček je na goro šel je bila pesem, ob kateri so učenci ob petju izražali glasbena doživetja v gibalni komunikaciji. Otroško pesmico Albince Pesek Ropotulja smo zapeli, jo spremljali z ropotuljicami, ki smo jih sami izdelali in jo posneli z namenom, da smo opazovali, kako učenci ritmično in melodično ustrezno zapojejo pesem. Z ritmičnimi instrumenti pa so velikokrat posnemali enostavne ritmične vzorce.

Slika 8. Ustvarjanje ritmičnih vzorcev

Vsak učenec je imel na šolskem igrišču pred seboj slikovni glasbeni zapis iz naravnih materialov in mu sledil pri izvajanju glasbene vsebine z malimi instrumenti.

Slika 9. Slikovni glasbeni zapis

2.3. Spoznavanje okolja

Že v začetku šolskega leta učence navajamo na upoštevanje prometnih predpisov, zato razumevanje prometnih vsebin nadgradimo z raziskovanjem prometnih situacij na terenu. Z izkustvenim učenjem učenci opazujejo in spoznavajo promet, naravna in grajena okolja v vseh letnih časih, vreme in vremenske pojave, rastlinski in živalski svet, šege in navade ter praznike, ki obeležujejo pomembne ljudi ali dogodke. Filmi, ki smo jih izdelali na to temo, in si jih kasneje ogledali, so pozitivno vplivali na motivacijo učencev in pripomogli k boljšemu razumevanju učne snovi.

Slika 10. Opazovanje narave

2.4. Teden otroka

Vsako leto obeležimo teden otroka z raznimi glasbenimi in likovnimi delavnicami, otrokom beremo otroško literaturo in k branju pravljic povabimo starše. Otroci nastopajo otrokom z gledališkimi nastopi, petjem pesmic in likovnim poustvarjanjem na dano temo. V sliki in besedi zabeležimo vse, kar se na šoli v tem tednu dogaja kot spomin na najlepši čas otroštva.

Slika 11. Otroci nastopajo otrokom.

3. Zaključek

Uporaba računalniškega programa Windows Movie Make za izdelovanje kratkih filmov je pri pouku vedno dobrodošla. S ponovnim in tudi večkratnim ogledom določenih učnih vsebin uspešnejše dosegamo cilje pri posameznih predmetih. Tehnologijo je nujno potrebno vključevati v pouk, saj učence motivira in sledi sodobnemu izobraževanju.

Poustvarjanje pravljice pepelka

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku smo pri urah slovenščine spoznavali različne pravljice in njihove značilnosti. Učencem so pravljice zelo domače. Poznajo jih že iz vrtca in od doma, saj so jim jih starši večkrat brali. V prispevku bom predstavila ustvarjalnost učencev tretjega razreda, ki so izbrano pravljico Pepelko poustvarjali na različne načine. Učenci so najprej na spletu iskali informacije o pravljici Pepelka. Spoznali so, da obstaja več kot 1500 različic na svetu. Napisana je v mnogih jezikih, glavna junakinja ima drugačno ime, vendar motiv Pepelke ostaja enak. Vse te pravljice vsebujejo opis kulture in tradicije države, iz katere izhajajo. Pepelka je dobra osnova in podlaga za uvajanje različnih kulturnih in jezikovnih značilnosti, spoznavanje drugih držav, narodov, navad in običajev, glasbe, plesa … Preko pravljice so se učenci učili o moralnosti, kaj je dobro in kaj je slabo vedenje, kako je dobrota poplačano in zlo kaznovano. Dobro se z dobrim poplača, slabo pa s slabim. Na koncu pravljice vsak dobi tisto, kar si zasluži. Tako lahko rečemo, da nosi pravljica v sebi vzgojni in moralni koncept.

2. Poustvarjanje pravljice

Učenci so se najprej razdelili v skupine, potem so dobili slikanice Pepelk različnih avtorjev iz različnih držav. Vsaka skupina si je izbrala svojo knjigo. Nekatere učence so pritegnile ilustracije v knjigi, druge dolžina zapisanega, vsem pa je bila najbolj zanimiva zgodba o Pepelki, ki je postala brezčasna. Z nalogo, ki so jo skupine dobile, smo pri njih želeli odkriti ustvarjalnost, umetniško svobodo in estetsko doživljanje pravljice, saj smo jim dopustili svobodo izražanja in poustvarjanja na njim najustreznejši način. Nekatere skupine so se odločile, da bodo Pepelko poustvarjale ob ilustracijah in izdelale svojo slikanico, druge so se odločile, da bodo izdelale lutke na palčki in Pepelko prikazale v lutkovnem kotičku, največ pa se jih je odločilo za dramatizacijo, kjer so se poistovetili z izbrano književno osebo.

Slika 1, 2: Izdelovanje lutk na palčki

Učenci so izbrano knjigo najprej prelistali, nato pa jo znotraj svoje skupine prebrali, se o njej pogovorili, jo analizirali ter jo razčlenil na ključne dele. Pri tem so spoznali državo, iz katere pravljica izhaja, jo poiskali na zemljevidu ter zapisali nekaj značilnosti o njej.

Slika 3, 4, 5: Branje različic Pepelke po skupinah

Sodelovalno učenje je potekalo umirjeno in učenci so bili zelo zagnani za delo. Vsak posameznik je hotel na čim bolj izviren način predstaviti svoje zamisli in vloženi trud ostalim učencem. Od doma so prinašali različne rekvizite, pripomočke, kostume in ideje, odvisno od naloge, ki si jo je skupina zadala. Priprava na predstavitve skupin je potekala dva tedna. Učenci so prevzeli večji del odgovornosti pri uresničevanju zastavljenih nalog, učitelj pa je bil vseskozi le usmerjevalec. Z zavzetostjo in dobrim timskim sodelovanjem so ustvarili bogate predstavitve. Ob delu so se učili drug od drugega, pridobivali socialne veščine, utrjevali samozavest in krepili odnos do skupinskega dela.

Slika 6, 7: Nastopanje skupin

Vsaka skupina je na svojstven način predstavila svojo različico Pepelke ostalim učencem s svojo slikanico, lutkovno igro ali dramatizacijo. Pred predstavitvijo so na kratko povedali nekaj informacij in zanimivosti o državi, iz katere zapisana pravljica izhaja. Učenci so vrednotili in primerjali delo vseh skupin, ki so predstavile svojo različico pravljice ter bili soglasnega mnenja, da jim je še vedno najljubša različica Pepelke Disneyjeva klasika.

Slika 8. Dramatizacija Pepelke

3. Zaključek

Učenci so bili pri delu notranje motivirani, kreativni in vsak posameznik se je trudil, da je skupini prispeval največ kar zmore. Svoboda pri ustvarjanju, ki so jo imeli, jim je prinesla precej osebne odgovornosti in dela. V pozitivni razredni klimi so delali zavzeto, utrdili medsebojne vezi in postali še bolj povezani ter spoznali, da se iz pravljic lahko veliko naučijo tako na moralnem kot na vzgojnem področju. Ob ustvarjalnosti so širili znanje ter spoznali nekaj tujih držav.

Literatura

1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar.