Dabar 2017

Darija Dasović Rakijašić

Međunarodno natjecanje iz informatike i računalnog razmišljanja održano je u tjednu od 13. do 17.11. na CARNet-ovom sustavu Loomen.

Organizator natjecanja za Hrvatsku je udruga “Suradnici u učenju”, uz podršku Hrvatskog saveza informatičara, Visokog učilišta Algebra i CARNet-a. Pokrovitelj natjecanja je Ministarstvo znanosti i obrazovanja.

Tijekom rujna i listopada 430 škola iskazalo je interes za sudjelovanje, a natjecanju je pristupilo ukupno 15247 učenika u 5 kategorija. Iako je broj prijavljenih učenika bio veći, izuzetno smo zadovoljni brojem sudionika. U odnosu na 2016. godinu, sudjelovalo je čak 2.7 puta više učenika.

Natjecatelji po kategorijama:

MikroDabar – 789 učenika 1. i 2. razreda OŠ
MiliDabar – 2010 učenika 3. i 4. razreda OŠ
KiloDabar – 4748 učenika 5. i 6. razreda OŠ
MegaDabar – 4298 učenika 7. i 8. razreda OŠ
GigaDabar – 3402 učenika svih razreda SŠ.

Maksimalno ostvaren broj bodova (od max 15) po kategorijama:

MikroDabar – 14,81
MiliDabar – 13
KiloDabar – 15
MegaDabar – 15
GigaDabar – 14

Struktura natjecatelja po spolu (6% više djevojčica u odnosu na 2016.)

Udio natjecatelja po razredima:                 Udio natjecatelja po Županijama:

Sudjelovanje na natjecanju Dabar2016:

Procjena težine zadataka prema ocjenama natjecatelja:

Komentari učenika (6226 komentara)

• Pitanja su bila malo teška i zanimljiva.
• Nije mi se ništa posebno svidjelo jer bas i ne volim takve zadatke ali mi se svidjelo cjelokupno natjecanje jer je zanimljivo ako znaš.
• Bilo mi zabavno jer sam sudjelovala u ovom natjecanju i nije mi toliko bitan rezultat nego zabava.
• Svidjela mi se logičnost zadataka.
• Zadaci su jako zanimljivi i potječu nas na mozganje.
• Zadatci su veoma zanimljivi i kreativni.
• Svidjelo mi se o što je natjecanje zanimljivo i tjera te na razmišljanje.
• Svidjela mi se tema pitanja i slikoviti prikaz. Također mi se svidjelo to što imam tajmer sa strane ispita da znam koliko vremena još imam. NATJECANJE JE BILO SUPER!!!
• Svidjelo mi se to što je opušteno i zabavno rješavati zadatke.
• Neki od zadataka su bili zanimljiviji od zadataka prijašnjih godina.
• Svidjelo mi se kako treba zapravo vrlo logički razmišljati te se potruditi razumjeti svaki zadatak detaljno.
• Svidjelo mi se što smo morali razmišljati izvan okvira. Svi su zadaci bili iz svakodnevnog života i to mi se dopalo.
• Bilo je zanimljivo, ali moji rezultati bi sigurno bili bolji da sam stigla riješiti sva pitanja (na zadnjih 6 pitanja nisam stigla odgovoriti pa sam samo ,,proletjela” kroz njih).
• Kreativni zadatci koji na prvu izgledaju kao teški, a kad se shvati metoda, moguće ih je riješiti napamet u kratkom vremenu.
• Svidjela su mi se pitanja i zadatci, bili su lagani za riješiti i lagani za razumjeti.
• Primjenjivanje logike, dok se ne zahtjeva neko posebno znanje ili pripremanje.
• To što su zadaci opipljivi; mogu se lako predočiti. Volim što nisu apstraktni.
• Novo iskustvo, zanimljivi zadatci.
• Naučila sam dosta toga što do sada nisam znala.
• Svidjelo mi se to što je zabavno i poučno. Dobro je za vježbanje mozga, a i razbije monotoniju klasičnog sata informatike.
• Svidio mi se entuzijazam učenika, koji su htjeli rado sudjelovati u natjecanju.
• Svidjelo mi se to što se stvarno treba namučiti da se riješi…. svaka čast na smišljanju putanja!!
• Sviđa mi se što promiče logički način razmišljanja a ne samo štrebanje kao u nastavi.
• Svidjelo mi se to što smo pisali na kompjuterima, što je test bio zabavan sa slikama.
• Natjecanje je zanimljiv i relativno zabavan način provjere znanja i logičkog povezivanja iz algoritamskog načina razmišljanja.
• Svidjelo mi se skoro ništa jer su zadaci nerazumljivi.
• Svidjelo mi se što smo odmah dobili rezultate i što je natjecanje u obliku kviza.
• Svidjelo mi se ništa.
• Neobično je, testira inteligenciju i snalaženje u problemskim situacijama.
• Zanimljivo, ali teško.
• Sve mi se svidjelo, ali bi dodao mogućnost vraćanja na pitanje.
• Svidjelo mi se to što ima i laganih zadataka, pa i oni koji su jako loši u ovom području mogu upecati bod.
• Sviđa mi se što potiče natjecatelje da više razmišljaju jer većinom učenici su navikli samo bubati tj. vježbanju memorije, dok ovdje vježbaju mozak 🙂 ü Raznovrsnost zadataka i dabrovska tematika.
• Svidjelo mi se što je za zadatke potrebno logičko razmišljanje. U današnje djece nije sasvim razvijena logika.
• Dabrovi su kul.
• Svidjelo mi se što su pitanja za razmišljanje i što se mogu dokazati i uz neznanje informatike.
• Nisam morao na matematiku, iduće godine dajte više vremena.
• Noviji zadatci teži za rješavati nego informatički zadatci u natjecanjima na kojima sam sudjelovao. Sviđa mi se što te potiču na razmišljanje i oduzmu ti vrijeme za nešto korisno.
• Zadatci su bili teški, ali odlični za rješavanje. Stvarno volim rješavati ove zadatke pa sam se zato prijavio na ovo natjecanje.
• Svidjelo mi se to da su svi zadatci bili originalni.
• Sve mi se svidjelo jer je bilo super i mnogo sam se zabavio na ovome, uvijek ću biti spreman to učiniti ponovo.
• Svidjelo mi se što sam pokušao i napravio super rezultate. Bilo mi je jako zabavno.
• Svidjelo mi se sto smo morali dugo razmišljati i promišljati i pitanja su bila zanimljiva.
• Svidjelo mi se to što sam se natjecao i broj bodova mi nije bitan. Naravno da bi mi bilo drago da sam imao malo više bodova, ali što je tu je.
• Svidjelo mi se to što nema prepisivanja i to što su bili zanimljivi zadatci.
• Bilo mi je lijepo što sam mogao misliti glavom i odgovarati.
• Svidjelo mi se to što su dabrovi bili u skoro svakom zadatku.
• Svidjelo mi se to kako su osmišljena pitanja zato što ima puno zanimljivih likova.
• Pa bila su zanimljiva pitanja a neka i dosadna, tako da je bilo solidno…
• Vidi se da se uložilo puno truda u ovo. Svaka vam čast!
• A fora su zadaci, znala sam svako pitanje, ali ne i odgovor  
• Drukčiji tip zadataka, nesvakidašnji zadatci koji povećavaju kreativnost!
• Svidjelo mi se što smo imali lakše zadatke i što sam ih uspjela riješiti. Dabar mi se jako sviđa. Dabar mi je jako zabavna igra razmišljanja.
• Svidjelo mi što nas je učiteljica prijavila, što je imala povjerenja u nas. Zadatci su bili malo teži. Koliko god bodova budemo imali učiteljica je zadovoljna.
• Svidjelo mi se to što sam sudjelovao u Hrvatskom natjecanju i postigao dobar rezultat čak i za 1. puta!
• Svidjele su mi se priče na zadacima.
• Svidjelo mi se to da nemamo vremena za kompliciranje, pa moramo brzo razmišljati. Jako mi se svidjelo i želim opet sudjelovati!
• Svidjelo mi se što nam je naša škola omogućila da se priključimo ovakvom tipu natjecanja. Svidjeli su mi se tipovi zadataka.
• Svidjeli su mi se zadatci jer potiču na razmišljanje i rad na logičkim zadatcima. Sve mi se svidjelo i ponosna sam što sam sudjelovala na ovom natjecanju jer sam se jako zabavila i puno toga naučila. Jedva čekam da se i sljedeće godine natječem.
• Svidjeli su mi se zanimljivi zadatci. Svi smo imali jednake uvjete: tišinu i mir. Neki su zadatci bili teški. Upravo mi se to i dopalo jer sam razvijala svoje moždane vijuge. I prošle sam se godine prijavila na ovo natjecanje, a i iduće ću jer je ovo natjecanje supeeeerrrr!
• Svidio mi se tip zadataka. Također mi se svidjelo to što zadatci nisu poredani po težini, a i vrlo su raznoliki što je dodatni plus.
• Svidjelo mi se to što je Dabar drugačiji od ostalih natjecanja.
• Svidio mi se način postavljanja ovoga testa, vrlo je zanimljivo i inovativno
• U ovom natjecanju mi se svidjelo sve a pogotovo sto je online te prati suvremenu tehnologiju i moderni svijet.

Komentari nastavnika (193 komentara)

• Samo pohvale! Natjecanje je odlično organizirano, manji problemi su se javili zbog spore internetske veze, no na to nažalost ne možemo utjecati.
• U našoj školi sve je proteklo u najboljem redu. Učenici su svrstani u dvije skupine i radili su u različite dane kad su mogli i oni i ja. Nema nikakve primjedbe, prijedloge…..radimo i dogodine…. Super!!
• Natjecanje je odlično organizirano, upute su jasne i nisam imala imala nikakvih problema pri provedbi. Drago mi je što smo se uključili i smatram da se zadatci ovakvog tipa, koji će poticati učenike na logičko razmišljanje, trebaju više raditi u sklopu nastave. Učenici su dobro prihvatili ovakav način natjecanja. Posebno pohvaljujem što se napravili e-kolegij Pseudodabar koji je na najbolji način omogućio učenicima pripremu za samo natjecanje. Možda je trebalo više “reklamirati” samo natjecanje jer mnogi učitelji, pogotovo učitelji razredne nastave nisu znali za njega.
• Samo natjecanje je odlično zamišljeno. Međutim, pristup testu je po mom mišljenju jako kompliciran. Prije nego se uđe u kolegij, treba se logirati u Loomen. Tu već 30% učenika zapinje, tj. mi s njima jer, usprkos što smo ih upozorili da donesu (ili znaju) svoje AAI@edu.hr identitete, jedan dio njih to redovito nema. Dakle, nastavnik mora takvim učenicima izdavati nove lozinke kako bi nastavili dalje. Kod upisivanje lozinke kolegija opet kod određenog broja učenika, nižeg uzrasta (npr. 5 raz.) dolazi do poteškoća pri upisivanje specijalnih znakova (% & ). A onda još to nije sve, treba ući na test i opet neka nova lozinka…za njih opet komplicirana. A da ne kažem da je uvjet bila ulazna anketa…da su neki prvi puta na Loomenu, pa se moraju odjavljivati i ponovo prijavljivati…opet muka sa AAI-em. I onda tek kreće test….Prilično je sve stresno prije nego se sam test počne rješavati. KAd imamo veći broj grupa (na našoj školi svaki sat vremena dolazi jedna grupa od 15-20 učenika), ubrzo dolazi do zastoja te jedni trebaju čekati po 15-20 minuta da prošla grupa završi s radom. Izvrsno zamišljeno ali vrlo komplicirano za provedbu s većim brojem učenika i grupa. Srdačan pozdrav!
• Sve super
• Svaka pohvala vrijednim kolegicama i kolegama na organizaciji, pravovremenim informacijama, jasnim uputama. Samo ovako nastavite!
• Moj prijedlog je da se za svaku kategoriju (Mikro, Mili, Kilo…) izradi 5-10 probnih testova s povratnim informacijama, odnosno rješenjima i objašnjenjima zadataka na Loomen-u.
• Ukoliko to nije moguće zbog opterećenja sustava, onda da se napravi digitalna zbirka zadataka s rj. i objašnjenjima. Razumijem da je ovo tek 2.godina da je i Hrvatska uključena u natjecanje Dabar te da treba vremena da se zadaci i rješenja prevedu na hj 🙂 Ovo je bila konstruktivna kritika, a sada pohvala organizacijskom timu na svim informacijama i jasnim uputama razrađenim do najmanjeg detalja koje nam je slao putem maila. Pozdrav svima vama i veselim se novim “dabrastim” izazovima u 2018.g!
• Mislim da je za učenike nižih razreda 45 minuta malo vremena za rješavanje testova. Za 3 minute trebaju pročitati pitanje, razumjeti ga i riješiti.
• Prvi put sudjelujem, pa mi nije odmah sve bilo jasno. Uglavnom su upute dobre i na vrijeme, te je sve prošlo u najboljem redu.
• Učenicima bi trebalo malo više vremena za rješavanje zadataka.
• Smatram da zadaci imaju previše teksta pa učenici ne stignu riješiti 15 zadataka u 45 minuta tj. samo 3 minute po zadatku.
• Vremensko ograničenje ne pogoduje učenicima koji sporije razmišljaju. Organizacija natjecanja je odlična i nije bilo tehničkih poteškoća. Nadam se da ćemo sljedeće godine uključiti više učenika.
• Od ravnatelja škola zahtijevati da koordinatori budu učitelji koji sudjeluju u natjecanju. Ili sve obavijesti i informacije slati svim učiteljima prijavljenima za natjecanje. Ostalo – sve pohvale!!!
• Ove godine prvi put sudjelujem sa svojim učenicima na natjecanju. Natjecanje mi nekako izgleda više namijenjeno genijalcima, nego prosječnim učenicima. Takvih genijalaca je dosta malo. Ostalim učenicima neki zadaci izgledaju previše teški, pa ponekad znaju biti demotivirajući, umjesto da djeluju poticajno. Pozdrav!
• Natjecanje je odlično, sve pohvale organizatorima i sastavljačima pitanja! Prijedlog za poboljšanje: da diplome odmah imaju ispisano ime učenika, a u školi se samo ispisuju
• Čestitam na izvrsnoj organizaciji i zahvaljujem na detaljnim obavijestima i uputama!
• Iako na kraju radnog dana i nakon 6 sati nastave, učenici su vrlo rado pristupili natjecanju, pogotovo kad su čuli koliko škola i učenika sudjeluje na ovogodišnjem natjecanju. Učenici (strukovna škola) su se žalili na težinu pitanja, sa prijedlogom da bi ipak bilo dobro malo lakša pitanja.
• Zadatke nisam vidjela jer nisam željela ometati učenike pri rješavanju tako da u tom pogledu ne mogu komentirati. Sve ostalo oko organizacije, uputa, komunikacije – sve 5!
• Sve je bilo u redu. Osim možda malo zbrke kod ukucavanja lozinki kad u razredu imamo učenike više generacija.
• Super zanimljivo natjecanje ali onaj mail mi se nije svidio gdje učenici šalju slike jedni drugima…to jednostavno nije fer…
• Izvrsno odrađeno!
• Lijepo pripremljeno, prvi put sudjelujemo. Pozdrav
• Sve je lijepo i korektno organizirano. Nismo imali nikakvih tehnickih problema. Za svaku pohvalu! Veselimo se Dabru 2018
• Ako je moguće dodati opciju da učitelj mora potvrditi natjecatelja. Nakon što učenik upiše lozinku učitelj mu u roku od 5 min mora dopustiti da započne test. Nakon toga učenik ima 5 minuta da započne s rješavanjem testa. Na taj bi se način smanjila mogućnost rješavanja testova bez nadzora.
• Upute za probno testiranje nisu bile dovoljno jasne, nije bilo jasno kako učenici pristupaju Dabru, lozinka za probno testiranje nije bila točna u jednom od dokumenata. Učenici imaju primjedbe da je previše teksta u zadacima. Što se tiče vremena neki učenici su završili prije isteka vremena, ali je većina rekla da imaju premalo vremena, da su zadaci nerazumljivi i da su preteški.
• Iskustvo je vrlo pozitivno. Ugodno me iznenadio pozitivan stav učenika i poštovanje načela etičnosti.
• Nedostaje nam direktni kontakt s osobom koja bi odgovorila na sva naša pitanja. Najviše poteškoća imamo s ulazom u test.
• Više probnih testova i dostupnost Pseudodabra do početka natjecanja. Pohvaljujem organizaciju natjecanja!
• Sve je dobro prošlo iako smo se u početku malo zbunili u slučaju promijenjenih lozinki za Probni test. Možda malo jasnije napisati detalje vezane za prijavljivanje učenika koji nisu pristupali probnom testu (mora im se prvo unijeti lozinka koju sam dobila za probni test pa tek onda lozinka samog natjecanja). Lijep pozdrav
• Organizacija natjecanja je odlična. Svi materijali su bili dostupni na vrijeme. Upute su bile detaljno napisane i vrlo jasne. Sve je prošlo bez problema, od prijave do samog natjecanja. Veselim se Dabru 2018.
• Nema. Sve je bilo odlično.
• Po prvi put smo sudjelovali na Dabru, i reakcije učenika su pozitivne uz komentar većine učenika da bi trebalo barem još desetak minuta više kako bi se mogli još bolje koncentrirati na sve zadatke. Vjerujem da ćemo i sljedeće godine sudjelovati na natjecanju. Hvala!
• Ograničiti vrijeme trajanja testa na 40 min. zbog zvona u nekim školama. Naravno u skladu sa zadacima.
• Smatram da bi natjecanje u kategorijama nižih razreda osnovne škole trebalo na neki način pojednostavniti, jer toliko različitih lozinki s velikim i malim slovima i nekim dodatnim znakovima onemogućava da učenici samostalno izvrše prijavu već im je nužna pomoć odrasle
• osobe. To jako usporava natjecanje, ali i stvara nervozu kod učenika ü Samo pohvale! Bravo za organizaciju i provedbu natjecanja.
• Mislim da je natjecanje dobro zamišljeno sa zadacima prikladnim uzrastu učenika. Za sljedeću godinu ne bi trebalo mijenjati nešto posebnol ü Sve pohvale za provedbu natjecanja
• Odlično organizirano!
• Odlična organizacija, ako se prate upute sve je jasno. Jedino su manjim učenicima malo komplicirane lozinke za upis pa im treba pomoć.
• Zahvaljujem se svima na brzim odgovorima na postavljena pitanja nas početnika u Dabru te puno puno uspjeha u daljnjem radu! Super organizirano!
• Fenomenalno natjecanje i poticajno za naše učenike! Svaka čast!!
• Učenicima je potrebno omogućiti više vremena za rješavanje zadataka, ali unatoč tome ispit je jako dobro postavljen, zanimljiv i povratne informacije učenika su jako zanimljive i pohvalne.
• Odradili smo! Prvi nam je put bilo i sigurno ćemo nagodinu opet.
• Mislim da zadatci namijenjeni 1. i 2. razredu trebaju biti kraći (manje teksta) i potrebno je koristiti riječi koje učenici te dobi mogu razumjeti (kombinacija, ishod, … nisu među njima). S druge strane, sve pohvale za organizaciju natjecanja koje je proteklo glatko. Nastavite s odličnim poslom. Lijepi pozdrav!
• Natjecanje sam provela u 2 dana. Natjecanju je pristupilo 16 učenika. Kod prijava nije bilo nekih problema. Čini mi se da su i učenici zadovoljni.
• Mislim da je natjecanje dobro organizirano. Bilo bi lijepo kada bi postojao nastavak natjecanja za 10% najboljih učenika.
• Pitanja za drugi razred su poprilično teška. Preporuka da cijelo pitanje i odgovori stanu na jedan ekran jer na dosta pitanja učenici moraju skrolati gore-dolje često kako bi više puta mogli pročitati pitanje i vidjeti odgovore. Sličice su uz zadatke jako dobro osmišljene i učenicima simpatične i interesante. Dosta učenika bi rado da su imali više vremena za razmišljanje i rješavanje od kratkih 45 minuta.
• Moj je prijedlog da u zadatcima bude barem polovina zadataka s manje teksta i jednostavniji. Osobito zadatci za niže razrede osnovne škole. Teško je povjerovati da učenik 2. ili 3. razreda može za 45 minuta točno riješiti 12 do 15 zadataka kada ih jedva za to vrijeme može samo pročitati. Jedino ako ih rješava učitelj i djeci govori rješenja. Moji su učenici malo tužni zbog
• toga. Bilo bi im puno zanimljivije da je barem polovina zadataka jednostavnija i lakša. Predlažem da bude 5 teških zadataka, u kojima će doći do izražaja talentirana i darovita djeca, a ostali neka uspiju riješiti barem polovinu zadataka točno. Ne možete zamisliti kako se osjeća najbolji učenik u razredu koji na natjecanju točno riješi 2-3 zadatka. Neki od njih jasno su rekli da više ne žele sudjelovati na takvom natjecanju, a to je šteta što ih demotivira. Pokušajte ozbiljno razmisliti o tome. Inače, natjecanje je odlično zamišljeno, svima dostupno, odmah povratna informacija…izvrsno i za svaku pohvalu. Unaprijed zahvaljujem!!!
• evo: – pojednostaviti dio pitanja (npr. prvih 7) kako bi dobili na masovnosti sudjelovanja učenika – pojednostaviti sustav prijavljivanja (možda samo sa CarnetHuso računom, jer je on već za svakog učenika jedinstven) – pomaknuti termin natjecanja, npr. početkom mjeseca ožujka, ili prije uskršnjih praznika kako bi sadržaj bio jasniji prvašićima, a ostali su prošli dovoljan dio gradiva po planu i programu za tekuću školsku godinu, također biti će realizirana natjecanja i iz informatike i iz ostalih predmeta čiji sadržaj će također utjecati na razumijevanje pitanja u ovom natjecanju – ostalo je super, jer pozitivno utječe na učenike spoznaja da su sudjelovali na natjecanju na nivou cijele Hrvatske i stekli lijepo iskustvo
• Natjecanje je prošlo u redu. Trebalo bi malo više lakših zadataka za 7. i 8. razred. Možda bi trebalo više pažnje posvetiti promidžbi u medijima da se potakne roditelje na rad s učenicima kod kuće.
• Sve je izvrsno.
• Smatram da je 15 pitanja previše i da bi bolji efekt bio s 10 pitanja. Pitanja su dosta složena i nakon 45 min. izazivaju frustraciju kod učenika.
• Odlično natjecanje! Mislim da je sve vrlo lijepo organizirano. Nisam naišla niti na jedan problem (koji nije bio nerješiv ). Do sljedeće godine!
• S obzirom da se moja škola natjecala prvi puta, jako sam zadovoljna samim natjecanjem. Ove godine nisam imala puno prijavljenih učenika, ali s obzirom na vidno zadovoljstvo svojih učenika, očekujem iduće puno veći broj prijavljenih. Sve pohvale timu koji u vrlo kratkom roku odgovaraju na naše upite. Prijedlog za poboljšanje: škole koje se natječu prvi puta mogle bi imati neke nedoumice gdje kliknuti, što odabrati i sl. (kao što sam ih imala i ja) pa ne bi bilo zgoreg napraviti neki pdf s uputama popraćenim slikama.
• Zadaci su interesantni i dosta zahtjevni. Možda bi ipak svaki razred trebao imati svoju kategoriju natjecanja jer su djeca različite dobi i postoje razlike u sposobnostima. Mislim da bi natjecanje trebala provoditi komisija kao i kod školskih natjecanja. Učenici su se zabavili rješavajući zadatke. Hvala.
• Razdvojiti module za osnovnu školu i srednju školu,
• Sviđa mi se provedba natjecanja, nije bilo nikakvih problema u sustavu Loomen, nije dolazilo do prekida, učenici su bez smetnji rješavali zadatke. Zamjerka za pitanja u testu, npr: učenici petih razreda nisu učili stupnjeve do dana provođenja natjecanja, a u testu je bilo pitanje sa stupnjevima.
• Inicijativa je predivna i mislim da je učenicima jako korisna. Rado se odazivaju i sudjeluju. Tehnički se sve izvodi ok iako je žrtvovano vraćanje unatrag na zadatke što im je malo problematično ali mislim da nema alternative. Sustavi zaštite su ok. Moglo bi se poboljšati na način da se svaki dan mijenjaju lozinke testova. To što neki nastavnici ne čitaju mailove pažljivo ili to ne naprave na vrijeme ne smije biti prepreka kvaliteti organizacije natjecanja. Važno je svake godine tretirati sve nastavnike kao da im je prva godina i imati primjeren sustav obavještanja, tj. možda malo redovitije slati obavijesti i podsjetnike. Period za prijave i pripremu je bio stvarno dug, pohvaljujem. Od sljedeće godine kada i niži razredi imaju pristup informatičkoj učionici puno očekujem. U tom smislu treba puno poraditi na popularizaciji među učiteljima RN s pojačanom informatikom koji će vjerojatno izvoditi tu nastavu, ali i među učiteljima RN općenito. Ima tu tehnički pismenih mladih ljudi koji bi se rado uključili, samo im treba dati informaciju. Raditi na popularizaciji odmah nakon natjecanja, cijelu godinu.
• Natjecanje prošlo bez većih problema. Učenici zadovoljni.
• Budući sam po prvi put u sustavu moram priznati da mi upute nisu bile baš najjasnije, možda me je zbunilo što su u 2 dokumenta, na prvom link na kolegij na drugom te neke lozinke, pa opet neke lozinke, ali dobro uz vaše vođenje smo uspjeli, ali isto smatram da bi to trebalo biti sve u jednom dokumentu kronološki kako se spajam da mi dolaze potrebni podatci. Učenici su zadovoljni, jedan učenik nam je bio žalostan jer mu se sve zamrzlo i ispao je, ali to su stvari na koje se ne može utjecati. Učenici osmih razreda su se žalili na nedostatak vremena, oni smatraju da je 45′ premalo, da bi 60′ bilo optimalno za zadatke.
• Po komentarima učenika čini mi se da im je najveći problem premalo vremena
• Sve je bilo super i prošlo je u najboljem redu bez ikakvih poteškoća u realizaciji samog natjecanja na loomenu. Nemam prijedloga za poboljšanje. Neka bude sve kao i do sada i biti će super. Hvala svima na organizaciji.
• Moje pohvale za cjelokupno Natjecanje Učenici su oduševljeni!
• S obzirom da smo se svi prvi puta natjecali sve je proteklo u najboljem redu. Najviše sam se pribojavala da će pasti sustav, ali ni u jednom trenutku se to nije dogodilo. Imali smo dovoljno vremena za sve predradnje do samog natjecanja. Učenicima je trebalo malo vremena da se prilagode samom sustavu jer do sada nisu ulazili u Loomen. Prvašićima je teško pratiti opsežna pitanja i nakon toga čitati ponuđene odgovore (i stariji čitači moraju nekoliko puta čitati tekst) što im oduzima vrijeme – ponuđeni odgovori bi im trebali što je moguće češće biti slike. Učenici su zadovoljni ovakvim načinom natjecanja i već su pitali hoće li moći sudjelovati i dogodine. Hvala svima na uloženom trudu u osmišljavanju pitanja i što je ovo natjecanje našlo put i u Hrvatskoj!
• Sviđa mi se koncept zadataka i on-line provođenje natjecanja. Možda bi bilo bolje da se trajanje natjecanja ipak ograniči na jedan dan zbog velike mogućnosti “curenja” zadataka do petka. Sve u svemu, sve pohvale na organizaciji!
• Bilo je malo problema kod prijave u sustav i učenici nisu bili sigurni kako im se prihvaćaju odgovori, automatski kad pređu na novu stranicu. Provodili smo natjecanje prvi put i bilo je pozitivno iskustvo za sve sudionike.
• Malo nejasnoća smo imali sa probnim testovima. Ostale radnje jednostavno i lako izvršene.
• Zanimljivi zadatci koji doprinose razvoju logičkog mišljenja. Također, motivirajuće je za učenike što su dio međunarodnog natjecanja. Lijepo! Samo naprijed!
• Natjecanje Dabar je prošlo u redu. Učenici su aktivno rješavali zadatke, razmišljali. Nije bilo pitanja. Imam dojam da im je bilo drago da su sudjelovali. Ja sam ponosna na njih jer su bili hrabri, odlučni u ovom (za njih) novom natjecanju. Nismo imali problema u pristupu testu.
• Sve je u redu.
• Po meni trebalo bi dati učenicima malo više vremena za rješavanje zadataka s obzirom na težinu i vrstu zadataka koji se rješavaju.
• Veselimo se idućoj godini . Sve je prošlo bez poteškoća i problema.
• Sve je bilo u redu!
• Veoma lijepo natjecanje koje zanima učenike.
• Izvrsno je natjecanje, ali je za učenike prvog razreda malo previše tekstualnih uputa. Učenici su uživali u svim etapama rada: pripremi, probnom natjecanju, rješavanju tipova zadataka na dodatnoj i na natjecanju. Roditelji su također zadovoljni i motivirani za napredak učenika.
• Jako sam ponosna na svoje prvašiće. Vidimo se i dogodine.
• Poštovani, sudjelovali smo prvi put. Nakon peripetija s logiranjem uspješno smo proveli natjecanje. Hvala na pomoći. Učenici su zadovoljni. To je najvažnije.
• Sve se odvijalo dobro, prema uputama . Hvala!
• Bilo je super na natjecanju – možda nekima premalo vremena…
• Vrijeme od 45 min je prekratko za rješavanje 15 zadataka tekstualnog tipa.
• Neki zadaci nisu dovoljno jasni kao i odgovori koje je trebalo ručno upisati – učenici nisu znali smiju li koristiti slova ili samo brojeve.
• Potpuno zadovoljni. Sustav radio bez problema. Možda malo više vremena za rad. Hvala!
• Ja bih Vas htjela samo pohvaliti jer mislim da je ovo prvo natjecanje na kojem je sve prošlo u redu i na koje nemam prigovora. Samo tako nastavite i dalje!
• Bilo bi dobro da natjecanje traje duže od 7 dana.
• Smatram da bi se učenici za ovakav oblik testiranja trebali sustavno pripremati već od 1. razreda u vidu nekakve dodatne nastave ili izvannastavne aktivnosti. Možda bi bilo bolje “pomaknuti” vrijeme samog natjecanja u drugo polugodište da se ipak učenici stignu upoznati s ovakvim tipom zadataka jer većina učenika kod testiranja žuri, boje se da neće stići proći kroz sva pitanja, pa površno čitaju. Prema dojmovima učenika mislim da bi broj pitanja trebao biti manji.
• Organizacija odlična! Zadaci zanimljivi, lijepo raspoređeni, bilo je lakših zadataka da svaki učenik može riješiti, bilo je i težih zahtjevnijih zadataka za naprednije učenike. Nama je bilo sve ok, ne bi ništa mijenjali. Jedino opaska, pošto smo mi Gigadabrovci, bilo je hihotanja kada su trebali birati jesu li dječaci ili djevojčice jer među njima je bilo i starijih učenika (maturanata) koji nisu više ni dječaci ni djevojčice.
• Natjecanje je veoma zanimljivo učenicima, zadovoljni su sa zadacima. Jedini problem predstavlja vremensko ograničenje od 45 minuta, smatraju da je kratko.
• Pojednostaviti pristup kolegiju. Manje kliktanja, jasnije upute.
• Pošto nam je dosta vremena oduzelo dvostruko logiranje na e-kolegij (učenici nisu bili prepoznati kao učenici, nego su se morali odjaviti pa opet prijaviti kako bi riješili ulaznu anketu), postaviti zaštitnu lozinku na pristup testu bi bilo sasvim dovoljno.
• Možda da produljite natjecanje na dva tjedna, bilo bi lakše organizirati učenike. Teško je ako su u dvije smjene, ali i zbog slobodnog prostora (inf učionice).
• Malo su mi nepregledne i razbacane upute.
• Meni se osobno ovo natjecanje jako sviđa i sve pohvale onima koji su ga osmislili. Nekim se mojim učenicima također sviđa jer im je izazovno, makar i dosta teško. Bilo bi i više sudionika, ali su neki aljkavi, iako vrlo sposobni-zaboravili su donijeti u školu svoje korisničke podatke i nisu mogli sudjelovati jer tajništvo popodne ne radi poslije 15 h. Možda bi bilo bolje da ne idu informacije preko šk. koordinatora, nego da svi zainteresirani prate obavijesti, slično kako smo imali on line tečaj MoodleMooc. Kako bilo da bilo, drago mi je da smo i ove godine sudjelovali! Srdačan pozdrav i iskrena zahvala na ovom korisnom i vrijednom natjecanju!
• U nižim razredima malo više paziti da se ne pojavljauju složeni pojmovi koje učenici ne razumiju npr. kapacitet. Tekst zadatka bi trebali provjeriti učitelji koji rade s tim uzrastom. Pokušati postići da su zadatci u što većoj mjeri napisani i prikazani unutar jednog ekrana bez potrebe za klizanjem (scrollanjem)u kojem se gubi u potpunosti tekst ili drugi dio zadatka.
• Natjecanje je super zamišljeno i učenicima vrlo zanimljivo. Problem se javlja što naši učenici izbjegavaju rješavati probleme s više teksta. Svako dobro ubuduće.
• Za niže razrede (1. i 2.) je dosta bilo samo logiranje.
• Uglavnom sve je super. Mislim da bi grupi MikroDabar trebalo dati više vremena s obzirom na njihovu motoriku
• Pomalo je zbunjujuća dostupnost kolegiju i testovima.
• Sve je super!
• Zanimljivo natjecanje. Možda za mlađi uzrast dulje vrijeme za rješavanje zadataka. Hvala!
• Savršeno, učenici oduševljeni, ali kažu preteški zadatci. Možemo li i mi dobiti pristup nekom testu kako bi učenike razredne nastave navodili gdje trebaju kliknuti (za anketu, za povratak, za lozinku kolegija, testa…)
• Natjecanje je u redu, zanimljivi zadaci i odlično vizualizirani. Upute za pristup natjecanju nisu bile jasne.
• Sve pohvale. Prva nam je godina sudjelovanja nadamo se biti druge godine u još većem broju!
• Zadaci su malo preteški i premalo vremena.
• Imali smo tehničkih poteškoća s prijavom i lozinkama.
• Natjecanje je izvrsno, nikada nisam imala toliko učenika zainteresiranih za natjecanje! Učenici su bili motivirani cijelo vrijeme priprema za natjecanje, zadatci su pregledni, lako se rješavaju, vrlo kreativni i zabavni. Svaka pohvala, jako se veselimo sudjelovanju nagodinu!!! Smatram da su neka pitanja preopširna, pogotovo za niže razrede što im ne ostavlja puno vremena da razmisle o zadatku, poslože ga i na kraju daju točan odgovor. Svakako pohvaljujem sve koji su sudjelovali i smislili zadatke jer ste obavili veliki posao.
• Zadaci su zanimljivi i raznovrsni, a organizacija vrlo dobra. Tehnički dio isto je dobro riješen – nije bilo prekida i problema (jedan samo no to je do školske mreže i dosta je brzo riješen). Hvala organizatorima i volonterima!
• Sve je bilo OK, osim tehničkih poteškoća koje nam je naša wifi mreža priredila, pa nekoliko učenika nije moglo riješiti test kvalitetno. Ali samo natjecanje je prekrasno i izazovno, odlično!
• Najboljim učenicima osigurati nagrade radi još veće motiviranosti.
• Sve je dobro.
• Djeca uživaju. Čak i kad ne postignu visok broj bodova nemaju osjećaj neuspjeha jer su im zadaci bili zabavni.
• Natjecanje je odlično organizirano. Upute su jasne, na vrijeme poslane, odlično je što učenici imaju i probno testiranje. Jedina zamjerka je kad je natjecanje počelo, u ponedjeljak je sistem jako bio spor, jedan je učenik imao jako loš rezultat jer se nije moglo učitati više od 1 zadatka. Ekran se smrznuo, nije pomoglo ni prebacivanje na drugo računalo. Ostale dane je bilo uredu. U Kilodabru je bio jedan zadatak s jabukama u kojem učenici nisu bili sigurni gdje je kraj jabukama, izgledalo je kao da niz nije dovršen. Ali sve u svemu bilo je super.
• Prijava u sustav je protekla u najboljem redu. Težina zadataka mogla bi utjecati na motivaciju učenika tako da ih obeshrabri za sudjelovanje u ovom natjecanju iduće godine.
• Zanimljivo natjecanje. Učenici vole takve tipove zadataka.
• Smatram da je natjecanje odlično organizirano!
• Natjecanje je proteklo u redu, osim prekida internetske veze tijekom rješavanja čime su učenici izgubili dio vremena ponovnim prijavljivanjem.
• Zadatci su vrlo zanimljivi, razvijaju kod učenika logičko razmišljanje i rješavanje problema. Nisam zadovoljna uputama, nigdje nije navedeno da je probni test uvjet za sudjelovanje na natjecanju, a potrebno je kao lozinku kolegija prvo unijeti lozinku koja se koristi za probni ispit i još onda i novu lozinku za kategoriju. Također ove prve lozinke na mail dobije samo povjerenik škole a nemaju pristup i ostali nastavnici koji sudjeluju u natjecanju. A što ako je povjerenik na bolovanju ili slično? Zadatci bi trebali biti pregledniji, da cijeli zadatak bude prikazan na ekranu a ne da se stalno skrola gore-dolje.
• Provedba natjecanja je protekla bez problema.
• Kompletan Dabar i test je odlično funkcionirao, nije bilo nikakvih problema, samo kasniji komentar učenika je bio da je bilo dosta teško, ali neka se i oni dovedu u situaciju da se moraju maksimalno aktivirati.
• Super ste!
• Pitanja su ok, ali učenici bi još malo vremena.
• Manji problemi u ulaznom djelu, prva lozinka. Dobili smo je prije mjesec dana i previdjele smo je.
• Zanimljivo natjecanje, ali premalo vremena za rješavanje (tvrde učenici)
• Učenicima je potrebno malo više vremena za rješavanje zadataka. Pitanja su im bila zanimljiva ali malo preteška.
• Natjecanje je prošlo bez problema, pitanja su bila zanimljiva i izazovna. Učenici s nestrpljenjem iščekuju sljedeću godinu kako bi ponovno mogli sudjelovati na natjecanju. Sve pohvale organizatorima i volonterima koji su sudjelovali u organiziranju Dabra 2017. godine!
• Prve smo godine sudionici ovog natjecanja. Malo smo lutali oko lozinki i aktiviranja kolegija ali smo uspjeli. Zahvaljujem na uputama. Budući smo strukovna škola učenici kažu da su im pitanja teška i previše matematička. Svejedno je jedno lijepo iskustvo i nešto smo naučili.
• Nadam se da ćemo nastaviti s Vama se družiti i slijedeću godinu.
• Kompliciranije lozinke, vrlo dugačke, koje učenici ne mogu upamtiti i davati drugima. Budući da u natjecanju nisam sudjelovala ja nego moji učenici, s obzirom na njihove osvojene bodove i kasnije komentare mislim da im je najveći problem bio nedostatak vremena i težina zadataka ali im se tipovi zadataka jako sviđaju.
• Jako mi se sviđa natjecanje. Predobra ideja.
• Nedostaci: nemogućnost povratka na zadatke i dosta kompliciran sustav prijave naročito za malene. Druga godina da sudjelujemo. Skoro svakom učeniku treba pomoć kod prijave i pronalaženja testa.
• S obzirom da je natjecanje još mlado očekivani su neki problemi, no puno e-poruka za svaku stvar pomalo umara. Neki problemi su trebali biti očekivani. Ipak, svaka čast na radu i trudu i broju prikupljenih sudionika.
• Hvala!
• Mislim da je online pristup izveden korektno.
• Zanimljivo.
• Poštovani, pohvaljujem natjecanje i moram priznati da me je motiviranost učenika nižih razreda iznenadila. Međutim , imam i nekoliko prijedloga oko poboljšanja ili bar pitanja za razmišljanje ili neki okrugli stol 1. Možda da se za učenike prvi i drugih razreda natjecanje pomakne ili općenito pomakne natjecanje bar na drugo polugodište jer bez obzira na zvučni zapis ipak bi trebalo prvo ovladati vještinom čitanja. 2. Koristiti riječi ornament u nižim razredima (mislim da se radi o probnom testu ili pripremama – znam da se radi o prijevodu, ali …), možda nije poželjno za djecu nižih razreda koristiti njima nepoznate riječi. Želim reći da bi prijevod možda trebao biti u skladu s godištem. 3. Također učenici 5 razreda nisu znali prevesti riječ dijagonala jer taj pojam nisu usvojili i obradili u matematici, a zbog etičkog kodeksa nisam mogla pomagati . Ali bez obzira na težinu zadataka svima su zadaci bili zanimljivi i predstavljaju izazov i rado će se sljedeće godine ponovno priključiti. Srdačan pozdrav
• Bilo je zanimljivo, učenicima se natjecanje svidjelo. Bila nam je čast sudjelovati i veselimo se novim “dabrovskim” zgodama!
• Naša škola prvi puta priključila se ovom natjecanju. Nismo imali problema s prijavom u sustav, rezultati će zasigurno do godine biti bolji.
• Neki učenici nisu stigli u zadanom roku riješiti zadatke tako da mislim da bi se trebao smanjiti obujam testa ili produljiti vrijeme rješavanja. Sve u svemu, učenicima je bilo zabavno iako nisu postigli značajne rezultate – bilo im je lagano 😉
• Učenici su zadovoljni natjecanjem, ali su se žalili jedino na nedostatak vremena. Ja kao učiteljica također smatram da su imali premalo vremena i da su u nekim pitanjima bili sadržaji koji nisu primjereni njihovom uzrastu, npr. graf s količinom padalina.
• Potrebno je više vremena za ispunjavanje testa, lakša pitanja…
• Ovo je prva godina da s učenicima sudjelujem na natjecanju Dabar i oduševljena sam! Prošle godine sam za natjecanje saznala kada je već bilo gotovo, tako da ga ove godine nisam propustila. Sa svim sam zadovoljna i nemam nikakve primjedbe. Jedino bih, da je po mome, promijenila vrijeme održavanja natjecanja. S obzirom da se natjecanje odvija u studenom imala sam premalo vremena “vježbati” s učenicima. Radim u dvije škole i ograničena sam s vremenom, pa bih natjecanje stavila u travnju (moglo bi i u siječnju ili veljači, ali s obzirom na održavanje natjecanja iz drugih predmeta, travanj bi bio ok). Lijep pozdrav
• Učenici nižih razreda ne barataju s mišem posve dobro pa bih ja preporučila pitanje po stranici.
• Poštovani, na Dabru smo po prvi puta i uključeni su učenici i razredne i predmetne nastave. Mislim da je za razrednu nastavu (2.razred) kviz pretežak: oni još nisu dobri čitači i teško im je stići zadatke pročitati, razumjeti i napisati u 45 minuta. Preobilni su zadaci. Slušalice
• nemamo. Sve ostalo je bilo odlično i dojmovi su pozitivni. Velika pohvala organizatorima na trudu i volji.
• Natjecanje je izuzetno zanimljivo, naročito jer je online djeci zanimljivije. Malo su mi upute zbunjujuće, ali snašli smo se. Prvo dijete koje se pokušalo logirati nije moglo jer nam je stalno javljalo poruku da učenik nema status učenik, pa sam provjerila da li ima status učenika, izgubila vremena, dok nam nije sinula spasonosna ideja: pokušaj s drugog računala…. I tako kako, svako drugo dijete nam je dobilo poruku, pa smo se premještali s računala na računalo… Izgubili smo na to puno vremena. Djeca su imala komentar da pitanja na prvi pogled izgledaju jednostavna, ali u stvari nisu.
• Skratiti broj zadataka ili produžiti vrijeme trajanja natjecanja.
• Uspješno prevedeno natjecanje, obzirom da imamo samo 10 računala a učenika je ove godine bilo 37. Jedini problem je bio što su neki učenici bili na Internet Explorer-u i pojavio im se prekid kod nekih zadataka tako da smo ih morali odjaviti i ponovo ući(time su izgubili malo vremena). Dok učenici koji su se prijavili preko Google Chroma nisu imali poteškoća.
• Natjecanje je dobro organizirano i učenicima je bilo zanimljivo. Iduće godine ponovno sudjelujemo.
• Pošto u informatičkoj učionici imamo dovoljno računala samo za pola razreda bilo bi jako zgodno da natjecanje traje 2 tjedna, tako da sve grupe imaju priliku pisati ispit bez da se izvode čuda tokom nastave.
• Jasnije upute
• Smatram da količina i težina zadataka i ponuđeno vrijeme nisu u dobrom odnosu, s obzirom da nam je ove godine prvi put da sudjelujemo kao škola na ovom natjecanju moji zaključci su izvedeni iz početnoga iskustva. Ujedno misli da natjecanje svakako ne smije imati karakter samo postizanja što boljeg rezultat iako mu je to primarna svrha, nego potaknuti djecu na šire uključivanje u određeno područje, veći interese, a na kraju i postizanje određenog višeg nivoa samopouzdanja kod učenika. To bi svakako trebale biti vodilje u osmišljavanju za forme natjecanja. Pohvaljujem mogućnosti korištenja tehnologije i vremenskoga perioda koji nam omogućava fleksibilnost i mobilnost. Hvala
• Natjecanje Dabar je jako dobro osmišljeno, pitanja su zanimljiva i kreativna. Učenici razmišljaju na drugačiji način i to im se sviđa. Dobro je što mogu primijeniti svoje znanje na primjerima. Sve je prošlo bez problema, loomen je dobro radio i učenici i učiteljice su bili zadovoljni.
• Pohvale za cijelu organizaciju natjecanja, pitanja su izuzetno zanimljiva i korisna ne samo za informatičku pismenost već za razvoj logičkog razmišljanja koje je danas malo zanemareno i svodi se na bubanje činjenica u mnogim nastavnim predmetima. Prijedlog za poboljšanje: uvesti dvije kategorije za srednje škole jer učenik prvog i četvrtog razreda nije jednako zreo što se tiče logičkog razmišljanja pa ne bi trebali imati iste zadatke, s veseljem konstatiram da je bilo lijepo sudjelovati u “Dabru 2017”
• Za niže razrede test bi trebao trajati bar 60 minuta.
• Zasad nemam prijedloga. Zadaci su odlični.
• Sve skupa je dosta komplicirano. Prvenstveno procedura koju treba proći da bi se pristupilo natjecanju. Zadaci su vrlo zanimljivi i dobro smišljeni. ü Sve je odlično ali malo lakša pitanja za dogodine
• Nekoliko lakših pitanja kako bi djeca bila što motiviranija.
• Jedina je zamjerka što se neke slike prilikom natjecanja nisu prikazale u zadacima, bili smo u nedoumici što napraviti – odjaviti se, preseliti na drugo računalo – hoće li se zadacima moći ponovno pristupiti ili ne? Tako da su učenici na kraju odustali od rješavanja zadatka i nastavili dalje. Radi se konkretno o zadatku s lopočom u Megadabru kod kojeg se slika nije otvarala na tri računala u grupi.
• Učenicima se svidio Dabar. Jedino 7. razredi nisu imali dovoljno vremena jer su neka pitanja bila malo njima nejasna, pa su gubili vrijeme na proučavanju istih. Bilo bi dobro da se iduće godine uvede povratak na pitanja na koja učenici nisu odgovorili (npr. preskočili ih jer su im se činila komplicirana).
• Hvala za još jedno novo iskustvo, učenici su bili motivirani ali i znatiželjni s obzirom da im je ovo bilo prvo takvo natjecanje. Možda nisu postigli očekivane rezultate ali su se susreli s novim načinom korištenja računala. Svaka pohvala organizatorima.
• Vrlo sam sretna i zadovoljna što smo se ove godine po prvi puta prijavili i uspješno realizirali provedbu natjecanja u našoj školi. Sve je prošlo u redu. Čak su nas i stalni ispadi električne energije zbog vremenskih neprilika u našem kraju (Gorski kotar) na čudnovati način zaobišli pa nismo imali nikakvih problema s radom mreže. Učenici su vrlo zadovoljni i vesele se natjecanju u sljedećoj godini.
• Nemam prijedloga za poboljšanje.
• Tijekom rješavanja testa učenicu je pred kraj izbacilo iz testa dva puta. Kada smo uspjeli ponovo ući nisam sigurna da su joj bili pohranjeni svi dotada riješeni zadaci. Nakon drugog izbacivanja više nije imala mogućnost nastaviti. Rezultat je bio prilično loš pa ne znam je li to zbog izbacivanja ili je učenica riješila inače loše. Lp
• Svakako bi pridonijelo kada bi djeca imala više vremena za rješavanje testa s obzirom da nismo svi jednakih mogućnosti.
• Nemam prijedloga, kod mene je sve prošlo u najboljem redu, a sudjelovalo je 10 skupina.
• Ove godine sudjelujemo prvi put i čini mi se da je sve u redu te nemam nikakvih prijedloga poboljšanja
• Molim da upute kako doći do testa budu jasnije. Kutak za nastavnike se vrlo teško otvara i pri tome nekad je potrebno nekoliko puta napraviti odjavu i prijavu da bi se uspjele otvoriti potrebne lozinke. Uvjerena sam da se u svim školama neće test provoditi prema etičkom kodeksu zato bi bilo dobro imati veću bazu zadatka od kojih će se pojavljivati slučajnim odabirom 15 zadataka u tih 5 dana natjecanja.
• Neki učenici nisu informatički pismeni, ne znaju kako funkcionira miš pa su imali često pitanja vezano uz sam način rješavanja (kako odgovoriti na one zadatke u kojima su trebali povlačiti odgovore). Naš najbolji rezultat 3. i 4. razred je 7 bodova. Trebalo nam je puno vremena da pokrenemo sam test jer svakom učeniku posebno treba upisivati lozinke obzirom da ih se ne smije zapisivati. Neki ne znaju kako upisati velika slova, mail često pišu s kvačicama i sl.
• Učenici koji slušaju informatiku nisu imali problema s tim. Uglavnom, svidjelo im se.
• Natjecanje je dobro osmišljeno, zadatci su primjereni dobnim skupinama, zanimljivi. Učenici su bili zbunjeni, jer su osim svojih, vidjeli i testove drugih skupina i bez obzira što im nisu mogli pristupiti, imali su poteškoća prilikom pristupa svojim zadatcima (kretanje po kolegiju je malo nespretno, posebno nižim razredima).
• Zadaci za 1. i 2. razred trebaju sadržavati kraće i konkretnije upute.
• Poštovani, natjecanje je dobro osmišljeno i učenicima vrlo zanimljivo. Nastavite tako! Lijep pozdrav!
• Natjecanje je proteklo bez poteškoća. Upute su bile detaljne i jasne. Učenici zadovoljni i već sad se vesele sljedećoj godini i ponovnom sudjelovanju na natjecanju.
• Učenici su jako zadovoljni natjecanjem, jedino ističu da bi željeli mogućnost povratka na prethodna pitanja.
• Postaviti prikaz vremenskog ograničenja i pri dnu stranice jer se pri “skrolanju” ne vidi.
• Zadaci su dobro osmišljeni i primjereni uzrastu. Pozdrav!
• Smatram da je ovakav način razmišljanja prijeko potreban učenicima. Svaka pohvala za organiziranost, dostupnost informacijama i zadatcima. Lp
• Učenicima nije bilo dovoljno vremena za rješavanje zadataka, dosta se njim žalio na to. Smatram velikim nedostatkom to što se cijelo natjecanje ne može odraditi u jednom školskom satu. Kako bi se ispunila ulazna anketa, riješio test koji traje punih 45 minuta, riješila završna anketa i ako uzmemo u obzir nešto vremena za ulogiravanje u loomen sustav i u sam test, nije dovoljno ni samo 5 minuta više od trajanja jednog školskog sata. A kako radim u školi u kojoj imamo malo učenika, učenici uključeni u dosta izvannastavnih aktivnosti,
• i popriličan broj učenika putnika kojima je vremenski određeno kada će ići kući kombijem teško je bilo pronaći termin pisanja testa. Sve u svemu, uspješno smo proveli natjecanje Dabar, učenicima je bilo zabavno i zanimljivo. Nadamo se da ćemo se uključiti i iduće godine.
• Pohvale za organizaciju. Koje sam god pitanje imala u vezi natjecanja vrlo sam ga brzo pronašla i otklonila evenutalni problem. Tip zadataka na ovom natjecanje je odličan, razvija logičko i algoritamsko razmišljanje, to je nešto što je vrlo potrebno učenicima. Jako sam sretna što se mogu javiti svi koji žele jer tako motiviramo i uključujemo i one učenike koji u formalnom obrazovanju i ne postižu velike uspjehe. Pohvala za sve!
• Za niže razrede (1., 2., 3. i 4.) kraći tekstovi, malo više vremena. Učenicima se jako svidio ovaj način natjecanja.
• Dragi organizatori! Bila mi je čast sudjelovati s mojim učenicima na Dabru2017. Iako ih se nije puno prijavilo uživali smo! Nadam se da će se druge godine prijaviti u većem broju i da ću uspjeti i mlađe učenike privući da se priključe na Dabar 2017.
• Prvi put organiziram natjecanje Dabar u svojoj školi. Jako mi se sviđaju zadaci s prošlogodišnjih natjecanja i bilo mi je zanimljivo pripremati učenike. Upute sam dobila na vrijeme, ali kasnije kada sam postavila pitanje mailom, nisam dobila odgovor od podrške. Pretpostavljam da podršku čine učitelji volonteri i razumijem da nemaju vremena odgovoriti na sve mailove. Možda bi trebalo zaposliti ljude da rade kao podrška, točnije – platiti im za taj posao. Učenici su me pitali postoji li nagrada za uspješnost u natjecanju. Koliko sam ja obaviještena, postoji samo priznanje. Možda bi to trebalo promijeniti. Možda se iduće godine ja priključim glavnim organizatorima i poradim na marketingu kako bih pronašla sponzore natjecanja.
• Sve je vrlo dobro osmišljeno.
• Poboljšati preglednost zadataka i smanjiti blokade tijekom rješavanja zadataka.
• Natjecanje je sve popularnije među učenicima. Možda malo više reklame i van školskih ustanova ne bi bilo na odmet. Ideja i provođenje natjecanja je čista petica 🙂
• Djeca su zadovoljna Dabrom. Sviđaju im se različite vrste zadataka. I rado sudjeluju. Ono što bih promijenila je to da se u okviru 45 min učenici mogu vraćati na prethodne zadatke. Neki su učenici bili gotovi za 30-ak min, a vidjeli su da im je npr.2 zad. nepotpun, te se više nisu mogli vratiti na njega.
• Natjecanje je Loomenu koji je još uvijek učenicima OŠ novost, posebno razrednoj nastavi, ali ne samo učenicima već i nastavnicima, stoga glavnu ulogu organizatora neke škole ima uglavnom učitelj informatike.
• Natjecanje je prošlo u redu.
• Natjecanje je lijepo organizirano i pitanja su primjerena uzrastu učenika.
• Mislim da bi probni test rebalo razgraničiti po kategorijama. ? zašto nema vraćanja na pitanja koja su prijeđena.
• Odlično natjecanje. Pojednostaviti prijavu, izbaciti uvodnu anketu, ostaviti samo završnu.
• Prvi put sudjelujem, za ovo natjecanje saznala sam od kolegice koja je već sudjelovala. Preporučila bih da se na kraju školske godine pošalje svim profesorima informatike mail kao podsjetnik na natjecanje Dabar tako da učenici koji to žele mogu rješavati PseuDodabar. Srdačan pozdrav!
• Zadovoljan sam kao i učenici sa konceptom natjecanja. Sve pohvale…
• Natjecanje je učenicima bilo zanimljivo i zabavno, možda bi bilo dobro da bude barem dva puta godišnje nešto slično kao Dabar
• Upute za provođenje natjecanja bi morale biti sumirane na jednom mjestu (učitelji naše škole su ih dobili u cca 10-ak mailova, koje je, uz ostale obaveze, bilo gotovo nemoguće objediniti, pa smo imali velikih poteškoća prijaviti se s malom djecom na test (pristupna lozinka kolegiju došla je krajem listopada, kada smo rješavali probne testove, pa smo na njih zaboravili). Korisničku podršku trebalo bi osigurati sa više informatičara, iskusnijih u reagiranju na poteškoće koje se javljaju prilikom provođenja natjecanja.
• Natjecanje je dobro osmišljeno, zadatci su primjereni dobnim skupinama, zanimljivi. Učenici su bili zbunjeni, jer su osim svojih, vidjeli i testove drugih skupina i bez obzira što im nisu mogli pristupiti, imali su poteškoća prilikom pristupa svojim zadatcima (kretanje po kolegiju je malo nespretno, posebno nižim razredima).
• Zanimljivo i poučno.

Vidimo se na Dabru 2018, zar ne?

Programski i organizacijski odbor Dabra
dabar@ucitelji.hr

Igranje na Orffova glasbila 2. del

Mojca Kruh

Uvod

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila v drugem delu so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz petih zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo tako, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo.

V članku sem napisala potek učenja ritmičnih spremljav – kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala v računalniškem programu Sibelius 7. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

• izvajajo tujo ljudsko pesem,
• spremljajo petje pesmi z lastnimi glasbili (ploskanje, topotanje z nogami, udarjanje po kolenih),
• spremljajo petje pesmi z malimi ritmičnimi glasbili (boben, triangel, tamburin, marakas, guiro, činele, paličice),
• izvajajo ritmična ostinata v dvodobnem, tridobnem in štiridobnem taktovskem načinu.

1. DING-DONG (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Učenci poslušajo različne posnetke zvokov živali. Ob zvokih živali se gibljejo po prostoru.

Učenje ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: ploskanje, DING, ploskanje, DING. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: DONG, topotanje z nogami, DONG, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: MUC BO—LAN JE ter udarjamo po kolenih.

Doživeto zapojemo pesem Ding-dong. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi instrumenti. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

2. KMETJE IN MEDVED (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Pripovedujemo zgodbo, učenci sedijo v krogu. Sedimo ob robu gozda in ugibamo. Vemo, da bo nekdo prišel iz gozda, lahko da bo to medved, lovec ali kukavica. Prisluhnimo, že kdo prihaja? Igramo na zbrana ritmična glasbila ritmična ostinata. Učenci ugotavljajo kdo prihaja. Ritmična ostinata lahko pozneje izvajajo tudi trije učenci, ostali ugotavljajo. Vloge menjamo po interesu učencev.

Učimo ritmična ostinata na lastn glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za kukavico si učenci pomagajo z izgovorjavo: KU, KU, ploskanje. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za lovca si učenci pomagajo z izgovorjavo: POK, udarjanje po kolenih, udarjanje po kolenih. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za medveda si učenci pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, COP, COP.

Doživeto zapojemo pesem Kmetje in medved. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis). Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

3. PLES (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Igrica PLESNI VLAK. Postavimo se v kolono in se primemo za ramena. Prvi, ki je lokomotiva pelje ostale vagone po prostoru. Ko pride do prve postaje se postavi v krog. Po radiu predvajam glasbo (zgoščenka: Urškine plesne igre, št. 15). Učenci se ob tej glasbi v plesnem ritmu gibljejo v krogu, vsak po svoje. Ko je glasbe konec, se učenci zopet postavijo v kolono tako, da tisti, ki je bil prej prvi gre sedaj na konec vrste in je vodja drugi učenec, ter tako lokomotiva potuje po prostoru. Na drugi postaji se zopet ustavijo in postavijo v krog, ter plešejo na ritem polke. Ko je glasbe konec, se postavijo zopet v kolono in odpotujejo naprej. Na tretji postaji učenci zaslišijo ritem rock’n’rola, na četrti ritem valčka. Vlak pripelje do končne postaje, kjer se ustavi. Tu srečajo dve čisto posebni plesalki, ki učita ritmična ostinata na lastna glasbila.

Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: VR—TI SE ter ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: NOČ, DAN ter topotajo z nogami.

Doživeto zapojemo pesem Ples. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Na koncu si skupaj še izmislimo plesno koreografijo na pesem. Upoštevamo ideje učencev.

4. RONDO (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Z učenci se posedemo v krog tako, da drug drugemu kažemo hrbet. Najprej na hrbtu »spečemo« pico (masaža in umiritev). Učencem pošiljamo različne ritme po hrbtu, kot električni tok. Vsak pošlje naprej kar čuti na hrbtu. Ko ritem usvojijo ga zamenjamo.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: plosk, VSAK, plosk, VSAK. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: IGRA, topotanje z nogami, IGRA, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ZVE—–NI.

Doživeto zapojemo pesem Rondo. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Ko je na vrst učenec ki ga pokličemo (zapojemo) po imenu sam zaigra na katero glasbilo želi.

5. ZVONOVI (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različne ure. Učenci poslušajo različno tiktakanje. Pričnem pripovedovati zgodbo o nočnem plesu ur. Ponoči, ko urarja ni v svoji delavnici, se ure po svoje zabavajo. Neko noč so se domislile, da bi plesale. Najprej jim bo za ples tiktakala majhna ročna ura, ki jo je urar zvečer popravil, so sklenile ostale ure. Urica je začela tiktakati (hitro tiktakanje).

Vse ročne ure so veselo zaplesale. Budilke, stenske ure in še posebno stolpne ure pa so se razburjale, da to ni pravo tiktakanje, ker je prehitro in tako ne morejo plesati. Zahtevale so drugačno tiktakanje. Stolpne so hotele svoje tiktakanje, stenske svoje tiktakanje in budilke svoje tiktakanje. Mala ročna urica jim je hotela ustreči, a kaj, ko ni znala tiktakati drugače kot samo hitro. To so rešile takole: najprej je tiktakala stenska ura in na njeno tiktakanje so plesale vse stenske ure, nato je tiktakala stolpna ura in plesale so stolpne ure, potem še budilke in ročne ure. Kasneje so se zamenjale in so zaplesale še tiste, ki so pri prejšnjem plesu igrale. Tako so bile vse zadovoljne.

Sledi glasbeno didaktična igra. Učence razdelimo na štiri skupine ur: stolpne, stenske, budilke in ročne ure. Vsako skupino razdelimo na plesalce in na ure, ki bodo igrale na instrumente. Imamo pripravljene slike ur. Ko pokažemo stensko uro, začnejo te igrati in plesati; prenehajo, ko sliko skrijemo. Zamenjamo sliko. Ko so vsi plesalci že nekajkrat zaplesali, z godci zamenjajo vloge. (Voglar, 1989)

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, plosk, plosk, CIN, CIN. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, BAM.

Doživeto zapojemo pesem Zvonovi. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

6. VODNJAK (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različno velike posode z vodo ter kamne. Ugotavljamo, kaj slišimo, ko vržemo kamen v različno velike posode. Kamne mečem v vodo z različnimi ritmi. Kar slišijo, zaploskajo kot odmev.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: KA—MEN VR—ŽEM, KA—MEN VR—ŽEM ter zraven ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, ČOF, topotanje z nogami, ČOF. Pri izvajanju trtjega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ČO—FA, ČOF.

Doživeto zapojemo pesem Vodnjak. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

Zaključek

Glasba je izredno pomembna sestavina človekovega življenja, zaradi česar mora tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu imeti ustrezno mesto. Orffov sistem elementarne glasbeno-plesne vzgoje je ravno za otroke v nižjih razredih izjemno primeren. Radi sodelujejo, se gibajo na dani ritem, se igrajo didaktične igre, pojejo pesmi in jih spremljajo z malimi ritmičnimi glasbili.

Menim, da pri pouku glasbene vzgoje še vedno premalo uporabljamo mala ritmična glasbila. Čeprav smo na njih veliko igrali, sem učencem vedno po končanem nastopu dovolila, da so še sami ustvarjali, ker je bila to njihova želja.

Ker delam tudi v času jutranjega varstva, jim tudi tam vsaj dvakrat tedensko ponudim mala ritmična glasbila, da lahko ustvarjajo po želji. Včasih se razvije prav čudovito ustvarjanje, tako v melodiji kot v besedilu.

Video u nastavi informatike

Goran Jarčov

Sažetak

Sadržaj ovog članka trebali bi shvatiti kao ideju koja bi se u budućnosti mogla primjenjivati na one predmete u kojima ima mnogo ponavljajućih elemenata, tj. elemenata koji se trebaju uvježbati ili uvježbavati. Za takvu nastavu, jedino je, za sada, u osnovnim školama, sposobna informatika. Ali to je samo iz jedinog razloga: postoji logistika koja podupire taj predmet u cijelosti, a to su kompjuteri na kojima se mogu koristiti videa i uvježbavati pojedine radnje sve dok ne postanu uvjetovane.

Kroz ovaj članak pokušavam predočiti Vam svoj rad na videu i uporabu videa u nastavi informatike. Pristup kojega ja zastupam bio bi : učitelj objašnjava cjelinu podnaslov po podnaslov , navodi na projektoru kako se izvode pojedine radnje i posebno ukazuje na možebitne probleme do kojih bi učenici mogli doći u vježbi koja prati video. Nakon toga učenici otvaraju video i rade sami odmah, paralelno, vježbu uz video kojega pauziraju i pokreću kada naprave pojedini dio. Na kraju imate vježbu koja se može i ocijeniti odmah ili kroz tjedan ili dva. Izgled vježbe uključen je na početku, u vježbi, i vidi se odmah rezultat do kojeg moraju doći …”.

Ustupam Vam videa koja sam radio kroz godine bez naknade – besplatno. Odnose se na cjelokupan sadržaj od 5. do 8. razreda osnovnih škola. Sadržaji rađeni po Školskoj knjizi su zastupljeni samo u lekcijama za 5. razred Word i 6. razred Word. Ostatak su moje vježbe, za sve izdavače.

Izbor slijedećeg izdavača, koji bi trebao slijediti uskoro, prema meni, trebao bi biti prema količini i kvaliteti videa kojima se objašnjava sadržaj. Videa trebaju biti što usmjerenija, s precizno određenim sadržajem koji se odmah oblikuje u vježbu, a koja se može i vrednovati tj. ocijeniti. Pri izboru izdavača trebao bi se oslanjati i na ostale materijale, kao riješene i neriješene radne bilježnice, riješene radne bilježnice u (recimo) Power Pointu, pojava svakog od rješenja zadatka tek po kliku (krajnje jednostavan zahvat koji svakome učitelju oduzima dane, a to se sve može napraviti kod izdavača) zatim slijede kvizovi, kvalitetan prikaz jedinica koje se mogu prikazati na projektoru (cijeli sadržaj), kvalitetno napravljene pripreme uz ostale pomoćne materijale. Jedan od bitnih kriterija za izbor izdavač trebao bi biti i online vježbanje i provjere znanja. Online vježbanje i provjere znanja trebali bi biti dio portfolia za svakog učenika. Naime, tu je odmah vidljivo i koliko je puta pristupio određenoj provjeri koja služi kao vježba, kojom je brzinom prošao kroz pitanja, na kojim pitanjima griješi on kao i cijela grupa (razred), kako bi se taj dio sadržaja mogao ponoviti. No to neće biti obuhvaćeno ovim člankom.

Uvod

Reći ćete: „Video u nastavi informatike? Pa svi to upotrebljavamo godinama!“ Svima koji rade posao vezan uz predavanja informatike taj pojam je poznat. No, za većinu informatičara, pojam videa povezan je sa sadržajem koji obrađuje tek mali dio jedinice. Koncepcija mojih videa je : Učenici otvaraju video i rade odmah, paralelno, vježbu uz video kojega pauziraju i pokreću kada naprave pojedini dio. Na kraju imate vježbu koja se može i ocijeniti odmah ili kroz tjedan ili dva. Izgled vježbe uključen je na početku, u vježbi, i vidi se odmah rezultat do kojeg moraju doći …”

No morate jedno znati za pet minuta videa potroši se i do 10 sati rada. Ne isplati se to pojedincu, lakše mu je raditi na stari način – bez videa.

Sadržaj

Kako je to bilo prije korištenja videa?

Prije nego što sam uporabio videa: neprestano sam ponavljao, pratio i ispravljao gotovo svakog od učenika. No učenici su slabije koncentracije. Razlozi su različiti, no sigurno kako je jedan od razloga vrijeme u kojem se odvija nastava, često poslije nastave do 17.00 sati. Učenici su različitih sposobnosti, ne pomaže niti premještanje , bolji učenik uz slabijega. Često treba čekati učenike koji zaostaju i otežavajuće je voditi nastavu jer tada učenici koji su gotovi s danim dijelom se dosađuju. Morate često doći do učenika koji ne znaju kako će napraviti vježbu. Što u manjim učionicama predstavlja ne baš mali problem.

Sadašnje stanje – uz korištenje videa

Bolji su rezultati u uspjehu nastave. Napravi se daleko više i kvalitetnije nego prije bez videa.

Veća posvećenost  PP, PIR-u, čak i za one najbolje (koje uvijek zapostavljamo) imam vremena ili energije, ako nikako, poslije nastave. Ako ste prije bez videa osjećali da je na Vama jaram i da orete, sad je bolje, sada ipak samo okopavate.

Nemojmo zaboraviti: zadovoljan nastavnik – zadovoljni i učenici. A dosta je još godina rada pred nama, moramo se čuvati radi ravnomjernosti i očuvanja svježine u predavanju!

Svjedočimo promjenama u djece, to je video generacija. Znate kakve su danas – video ili youtube generacije. Koncentracija je maksimalna – samo kada gledaju youtube – videa. I tada pamte. Ma što pamte, upijaju! Sami s kompjuterom, tabletom, pametnim telefonom. Sjetimo se prikaza druženja video genaracija? Svjedoci smo ogromnih količina podataka koje pohranjuju slušajući youtubere – koji govore o igricama. Da su 20% uložili u pamćenje na nastavi – hej gdje bi im bio kraj!

Više nema gubitka sata radi vanjskog faktora. Ako ste imali na odmoru prije sata vršnjačko nasilje to znači izgubljen sat. Mi imamo toliko postupaka da je nemoguće sve napraviti tijekom sata, a mora se odmah napraviti. Ako nekog boli trbuh, morate se pobrinuti za učenika, zvati roditelje (gotovo uvijek, nitko se ne javlja na telefon) , pratnju organizirati itd. Ako neko dođe do vas i traži da samo na „minuticu“ dođete i popravite projektor to znači isto tako – gubitak sata.

Kada učenici završe s provjerom, ili s drugom vježbom, možete ih zaposliti – novom vježbom, novim videom. Sve to ne znači izgubljeni sat – već vježbu. Video koji prati sadržaj kojeg predajemo i imamo ga u udžbenicima za mene predstavlja veliku pomoć.

Savjet: Video pokrenemo u lijevom dijelu ekrana (ako imamo ekrane 16:9) a u desnom pokrenemo Word i radimo vježbu.

Tehničke pojedinosti vezano uz video koji je u privitku

Pogledajte video kojega imate na Youtubeu ili na Officeu 365, a kojim obrađujem sadržaj Word peti razred po sadržaju Školske knjige. Video traje oko 5 minuta, 800 x 600 je rezolucija. Moguće ga je pokrenuti na svim operacijskim Windows sustavima, od XP na dalje i to na stvarno jako starim strojevima (PC), memorijski i procesorski slabijim. Učenici otvaraju video i rade odmah, paralelno, vježbu uz video kojega pauziraju i pokreću kada naprave pojedini dio. Na kraju imate vježbu koja se može i ocijeniti slijedeći put. Izgled vježbe uključen je na početku, u vježbi, i vidi se odmah rezultat do kojeg moraju doći.  Uz to učenici dobivaju na papiru izgled vježbe koju moraju na kraju imati. Poslije prvog ocjenjivanja možemo samo promijeniti redoslijed i tada imamo novu vježbu koju možemo ocjenjivati. I kod ocjenjivanja gledaju u video, jer nije bitno zapamtiti točan položaj, kako se otvaraju pojedine kartice, grupe naredbi itd., već se podsjetiti. Tko zna s kojim će officeom, na kojoj platformi, raditi kasnije u srednjoj školi, na fakultetu.

Problemi izrade videa

Prvi problem je dugotrajnost izrade. Drugi problem je ovisnost o promjenama alata, programa, okružja, koncepata same nastave. Nemoguće je danas kao jedinka pratiti s videima sva događanja u nastavi informatike. To znači pratiti promjenu operacijskih sustava, verzija office-a, različitih koncepata nastave, od koncepta kojega prihvaćaju i izdavači do mogućeg, ali, istovremeno, vrlo vjerojatnog budućeg koncepta, a to je korištenje i učenje digitalnih alata, različitih aplikacija i programa, a sve stavljeno u konkretan kontekst.

Treći problem je kod izrade uvijek postoji mogućnost zaboravljanja pojedinih radnji. Naravno kada bi bilo više vremena, tada bi trebao više puta izrađivati vježbe i tada primijetiti pogrješke. Ili imati sustav za javljanje pogrešaka direktno iz učionica i tada se nakon što su primili primjedbe i popravili stvari odmah (jer uvijek se može bolje) , strimaju se novi prepravljeni sadržaji.

Jedina je mogućnost za uklanjanje takvih problema je ako se toga prihvati netko od izdavača i uz tim kojega imaju napravi video za sve one koji bi željeli takav oblik nastave.

Distribucija videa

Video se nalazi na https://office365.skole.hr . Klikom na prijavu (desni gornji kut) s Vašim AII@indentitetom, dolazite na na stranicu s Officeom 365 gdje idemo na : i pritiskom na lijevo gore: dobivate rolicu s različitim aplikacijama unutar Officea 365 i idemo na Sve aplikacije i zatim pronalazimo Stream. Pritiskom na Stream dobivamo menije, idemo na Pregledaj i pritiskom na Kanali i upisujemo u polje Traženje kanala : VIDEO U INFORMATICIi pritisnemo : Kada se pojavi VIDEO U INFORMATICI kliknemo na naslov i otvara vam se kanal s filmovima. (za sada je to samo jedan film, ai uskoro će biti daleko više!) (Može: kada smo se prijavili pritisnemo na adresu https://web.microsoftstream.com/video/aa7ad6f1-e306-4b69-9a50-9abb342e5e5a ).

Ako Vam je tlaka taj pristup imate na javnom pristupu na Youtubeu (dakle mogu i vaši učenici pristupiti tome videu) pod kanalom Goran Jarčov.video (Jarčov) (kanal je Goran Jarcov.video mail je goran.jarcov.video@gmail.com ) imate prvi video Vježba u 5. razredu Word koji je napravljen prema cjelini 5.1 u Školskoj knjizi. Ne mora biti za Školsku knjigu i mogu se maknuti oznake za Školsku knjigu, potpuno jednotavno, ali za sve je potrebno vrijeme. Inače je ideja da se videa pregledavaju i skidaju s Office-a 365. Jer tu imate i Stream i pristup OneDriveu koji se može koristiti radi pomalo kompliciranog prijenosa iz pdf u mp4.

PRIPAZITE: još uvijek ne znam skratiti video kojega sam iz Wink-a prebacivao u pdf i zatim ponovno u mp4. Zato koristite opcije ubrzavanja videa, jer je video daleko duži nego što bi bio u naravi: trebao bi biti 7 min, a traje 20 min,. Sva potrebna uputstva za dobivanje drugih videa ili ćete dobiti na stranici youtubea ili Officea (na obje stranice će biti podaci)

Zaključak

Molio bi Vas upravo radi Vas, isprobajte videa i imati ćete priliku vidjeti na koji način sam koncipirao nastavu. Prihvatiti takvu nastavu, uzeti je kao jedan od mogućih oblika ili je odbaciti je stvar koju svaki od nas mora sam ocijeniti.

Moja videa su tek mogući pokazatelj mogućeg razvoja videa za nekog od izdavača tj. ostaje samo kao opcija, ali nadam se opcija koju će mnogi prihvatiti iz već iznesenih razloga, a ima ih dosta?

Projektno delo pri obravnavi romana

Andreja Lampič

Izvleček

V prispevku je predstavljeno projektno delo, ki so ga izvedli dijaki 4. letnika tehniške gimnazije BC Naklo. Cilj projektnega dela, ki si ga je zastavila avtorica, je bil, da dijaki poleg avtorja in njegovega dela spoznajo kulturo ruskega naroda, iz katerega je izhajal L. N. Tolstoj, pisec enega od razpisanih del v tematskem sklopu za splošno maturo iz slovenščine. Izhajala je iz dolgoletnih izkušenj in ugotovitve, da so dijaki bolj motivirani za delo, če pridejo do novih spoznanj po drugačni poti, kot je tradicionalno poučevanje v razredu. Njeno vodilo je bilo, da so dijaki ves čas aktivni in da izkoristijo vse svoje potenciale. V projekt je vključila poleg sodelavcev na šoli tudi zunanje sodelavce in institucije, ki so po njeni presoji lahko najbolj avtentično predstavili rusko kulturo.

Ključne besede: kompetence, motivacija, projektno delo, splošna matura

1. Uvod

Učitelji smo vedno bolj izzvani, da inoviramo svoje izobraževalne prakse, jih uskladimo z učnimi potrebami sodobnih mladostnikov in uskladimo z učnim načrtom. Če hočemo, da naši dijaki vedo več, je naš proces dela prepleten s težavami in izzivi. Najprej je potrebna ideja, kako dijakom dati več širine in globine, jih opremiti z ustreznimi kompetencami, potrebnimi v 21. stoletju, ob tem pa slediti učnemu načrtu. V prispevku je predstavljen projekt Ana Karenina, ki sem ga izvedla z dijaki 4. letnika tehniške gimnazije BC Naklo. Cilj projekta je bil obogatiti znanje dijakov z vedenjem o ruski kulturi, iz katere izhaja avtor romana, in sicer tudi prek pridobivanja znanja v izvenšolskem okolju.

2. Od ideje do izvedbe

V 4. letniku gimnazije učni načrt za slovenščino predvideva zunanje vrednotenje znanja. Učitelj že februarja seznani dijake 3. letnika o razpisanem tematskem sklopu in z deli, ki jih morajo prebrati. Razpisan tematski sklop je zajemal obsežni deli, Ano Karenino L. N. Tolstoja in Ločil bom peno od valov F. Lainščka. Prav zaradi njune obsežnosti me je že na začetku skrbelo, kako se bomo prebili zlasti skozi zahtevnejše in obsežnejše Tolstojevo delo in pri tem ne omagali.

Potrebovala sem idejo, kako se lotiti problema. Za idejo je potrebna inspiracija, zaradi katere človek ravna drugače od običajnega in presega svoje meje. Da bi uresničili svojo idejo, potrebujemo motivacijo. »Psihologi pravijo, da je človekovo obnašanje zmeraj smotrno, za njim se vedno skriva neka notranja sila, nagib ali motiv. Prav tako je človekovo obnašanje vedno usmerjeno k nekemu cilju, ki zagotavlja, da bodo potrebe zadovoljene, interesi pa uresničeni.« (Podplatnik, V., 2011)

Cilj, ki sem si ga zastavila, je bil razširiti obzorje dijakov tako, da bodo poleg branja romana spoznali tudi kulturo, iz katere izhaja avtor, saj bodo le tako laže doumeli vsebino in jo ponotranjili. Prvi poskusi, kako priti do zastavljenega cilja, niso ravno obetali. Povezala sem se z dvema bralnima kluboma, gospo, ki je po rodu Rusinja, vendar se je izkazalo, da projektno delo tako ne bo moglo steči. Bralna kluba sta delo že obravnavala ali pa časovno nismo mogli uskladiti terminov, gospa pa ni bila dovolj kompetentna za vsebine, ki smo jih želeli usvojiti.

Kako naprej? Gnala me je notranja motivacija, saj sem človek, ki želi, da doseže več in dela drugače. Poleg notranje motivacije je motiv učitelja pri pripravi dijakov na maturo zagotovo uspešnost dijakov. Ali motiviran učitelj vpliva na motivacijo dijakov, od česar sta odvisna njihov uspeh in napredek? Glede na svojo izkušnjo lahko trdim, da bo motiviran učitelj zagotovo dosegel več kot nemotiviran. Odločila sem se poiskati drugačno dejavnost poučevanja, ki bi poleg tega, da bodo imeli dodatno vrednost dijaki, zadovoljila tudi moje potrebe po novem in boljšem.

3. Projektno delo in roman Ana Karenina

Od vseh možnosti se mi je kot rešitev pokazalo projektno delo. Prek takega dela se udeleženci učijo, bogatijo znanje, pridobivajo izkušnje in razvijajo različne sposobnosti. Bistven je pomen projektnega dela – omogočanje udeležencem, da z aktivnim udejstvovanjem razvijejo svoje potenciale. Skupno izvajanje nalog doprinese k izboljšanju komunikacijskih zmožnosti, spoštovanju, osebni odgovornosti, samostojnemu in kritičnemu presojanju, izvirnemu in ustvarjalnemu reševanju nalog (Novak in sodelavci, 2015, str. 14).

Toda, kako ga izvesti, če nimaš predhodnih izkušenj in si sam zamisliš projekt? Potrebna je vztrajnost, iznajdljivost in komunikativnost. Odločila sem se, da bodo dijaki prišli do dodatnih informacij o pisatelju in delu izključno prek ruskih sodelavcev v projektu, za katere sem menila, da so za tako delo najbolj kompetentni. A najprej jih je bilo treba najti.

V veliko pomoč mi je bila direktorica Ruske šole Vesela dRuščina ga. Mesarič, saj je bila pripravljena sodelovati v projektu. Šola Vesela dRuščina poleg drugih nalog namreč izvaja programe na področju medkulturnega posredovanja in učenja. Vir informacij je predstavljal še Ruski center znanosti in kulture (v nadaljevanju RCZK) s svojo knjižnico in mediateko. Ker je bila tema našega projekta delo ruskega pisatelja, sem se odločila svoj projekt prijaviti na razpis Sklada Toneta Pavčka, ki skrbi za popularizacijo ruščine v slovenskem prostoru, izvesti pa ga skupaj z Rusko šolo in RCZK.

4. Dijaki in projekt

Kaj pa dijaki? Bodo sploh pripravljeni sodelovati pri projektnem delu? Na njihovo motivacijo je zelo težko vplivati, zlasti v času adolescence, saj so pri njih na prvem mestu problemi zunaj izobraževalnega procesa. Dijake je bilo treba prepričati, da so sposobni opraviti nalogo, jih prepričati o veliki pomembnosti naloge, jo narediti privlačno, povezati z njihovimi življenjskimi interesi. Vlogo močnega motivacijskega dejavnika ima pri tem učitelj, ki mu je sodobna tehnologija preusmerila dejavnost v drugačno angažiranost in delo. To pomeni, da nima več vloge predavatelja, temveč psihologa, motivatorja, usmerjevalca, menedžerja in še bi lahko naštevali.

Z dijaki smo se pogovorili o tem, kaj bodo počeli, zakaj se bomo odločili za tak način dela, kaj bomo s tem dosegli. Predvsem je bilo pomembno dobro premisliti končni cilj, ki je osmislil njihovo delo in usmerjal njihove dejavnosti. Dejavnosti so jim bile že deloma znane, tako da so lahko delo navezovali na predznanje (intervju, poročilo, zahvala). Morali so rešiti problemsko situacijo (pripraviti razstavo) in načrtovati delo. V delovni tim smo pritegnili učitelja likovne vzgoje, učiteljico praktičnega pouka in ruščine. Izbor udeležencev je prispeval k vsebinski obogatitvi in učinkovitejšemu doseganju končnega cilja.

Dijake sem osebnostno dobro poznala, zato sem jih razporedila v skupine tako, da so lahko pokazali ves potencial, saj med osnovne potrebe posameznika sodi tudi »želja po udejstvovanju v aktivnosti, ki mu mogoča samopotrjevanje in samouresničevanje. Še posebno, če se lahko izkaže pred drugimi (Novak in sodelavci, 2015, str. 21).

Pomembno je bilo, da so bili vsi dijaki aktivni, zato je bilo treba veliko moči posvetiti motivaciji. Oblikovala sem naslednje skupine, v katerih so bili po štirje dijaki:

1. skupina: Priprava plakata, na katerem bo predstavljen časovni potek ogleda Ruskega centra znanosti in kulture (v nadaljevanju RCZK) v Ljubljani .
2. skupina: Priprava intervjuja s predavateljicama. Sestavili so vprašanja, opravili intervju in zapisali besedilo. Poskrbeli so za objavo v šolskem časopisu.
3. skupina: Pripravi razstavo nastalih fotografij. Delo je obsegalo obdelavo fotografij, pripravo panojev, opremo fotografij z naslovi, izdelavo vabila na razstavo.
4. skupina: Priprava poročila o delu za šolski časopis, Sklad Toneta Pavčka, RCZK.
5. skupina: Priprava pisne zahvale instituciji in zahvalnega govora v ruščini ter njegova izvedba.
6. skupina: Izbor gradiva za informativni dan.

Znotraj skupin so si dijaki med seboj razdelili posamezne naloge glede na svoje interese, temperament in sposobnosti. Ker vsak učenec teži k čim boljši oceni in uspehu, smo se dogovorili, da se bo njihov prispevek k projektu odražal tudi pri zaključni oceni.

5. Izvedba

Projektno delo smo izvedli med projektnima dnevoma. Prvi dan je bil namenjen ogledu RCZK v Ljubljani, drugi pa obdelavi zbranega gradiva, pisanju poročil, izdelavi plakatov. Za nemoten potek prvega dne so morali dijaki vnaprej pripraviti intervju za predavateljici, zahvalni govor in pisno zahvalo v ruščini ter zapisovati potek obiska RCZK. Izdelke sem jezikovno in vsebinsko pregledala in predlagala možnosti za izboljšavo.

Prvi dan so se dijaki v RCZK najprej seznanili z možnostmi, ki jim jih nudi tamkajšnja knjižnica, in jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjem študiju. V virtualnem muzeju so si ogledali delček največje zbirke nacionalne ruske umetnosti, elektronska čitalnica Predsedniške knjižnice B. N. Jelcina pa se jim je pokazala kot nov vir dostopa do velikega števila dokumentov.

Sledila sta predstavitev življenja in dela L. N. Tolstoja prek slikovnega gradiva ter branje njegove pravljice Volk. Dijaki so prepoznali sorodnost jezikov in pokazali razumevanje besedila, čeprav se v šoli ne učijo rusko. Prek odlomkov iz filma Ana Karenina in sprotnih komentarjev o glavnem ženskem liku so stopili v stik z literarnim delom. Za izčrpni predavanji so se dijaki zahvalili predavateljicama v ruščini.

6. Obdelava zbranega gradiva

Drugi dan so dijaki urejali gradivo, izdelovali plakate, oblikovali intervju v pregled intervjuvankama ter posredovati pisne izdelke mentorici šolskega časopisa. Do izraza so prišli timsko delo, kritično mišljenje in ustvarjalnost. Ker za pripravo razstave nismo imeli dovolj časa, je bilo treba delo opraviti po pouku. Pripravili so vabilo za razstavo in panoje s fotografijami. Projekt se je končal z degustacijo ruske hrane, ki so jo pripravili dijaki nižjega poklicnega programa po navodilih prevedenih ruskih receptov, objavljenih v šolskem časopisu.

Zaključek

V opisanem projektu je sodelovalo veliko ljudi. Za dobro izvedbo je bilo treba dobro domisliti načrt vse do uresničitve cilja. Udeleženci so morali med seboj sodelovati, se medsebojno dopolnjevati in usklajevati. Dijaki so se zavedno ali nezavedno učili splošne kulture obnašanja in komunikacije ter opazovali.

Projektno delo je učna izkušnja, katere namen je dijakom omogočiti, da združijo znanje iz različnih področij učenja in ga porabijo v resničnih življenjskih položajih. Za učitelja pa predstavlja poleg spopadanja s spremenjeno vlogo tudi profesionalno in osebnostno rast.

Literatura

1. Černe, T.: Uporaba ustreznih jezikovnih vzorcev pri poučevanju otrok/mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik Mednarodne konference EDUvision. Ljubljana, 2014.
2. Medpredmetne in kurikularne povezave: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010.
3. Mlade brazde. Glasilo BC Naklo, letnik 64, 2015.
4. Nikolić, M.: Motivacija profesora i refleksija na rad učenika. Beograd: Univerzitet Singidunum, 2013.
5. Novak, H., Žužej, V., Zmaga Glogovec: Projektno delo kot učni model. Radovljica. Didakta, 2009.
6. Podplatnik, V.: Motivacija. Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008–2011. Brdo pri Kranju. Šola za ravnatelje, 2011.
7. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – slovenščina. Ljubljana: Državni izpitni center, (splet), 2015.

Kako voditi učenje in oblikovati učna okolja, ki bodo dijakom

v multietničnih razredih omogočala pozitivne učne izkušnje

Nataša Meh Peer

Uvod

V šolskem letu 2014/15 sem poučevala slovenski jezik v razredu, kjer se dijaki izobražujejo za poklic prodajalca. V razredu je bilo 20 dijakov iz petih etničnih skupin z zelo različnim znanjem slovenščine, nekateri izmed njih so se z njo srečali prvič.

Kurikul sem individualizirala in prilagodila dijakom glede na njihovo znanje slovenskega jezika, tako da smo skozi leto postopoma, z različnimi metodami usvajali slovensko besedo.

Namen članka je skozi praktične izkušnje prikazati delo v multietničnem razredu, kjer so dijaki s slabim predznanjem ali pa celo brez znanja slovenskega jezika, kot tudi predstaviti učiteljem, ki se srečujejo s podobnimi situacijami pri pouku, kako dijakom ponuditi boljšo učno izkušnjo, z novimi učnimi metodami in pri tem med dijaki spodbujati etnično strpnost.

Multietnični šolski razred

Ko govorim o multietničnem šolskem razredu, mislim na vsak šolski razred v Sloveniji, v katerem sta več kot dva predstavnika različnih etnij. Etnije, o katerih govorim, so vezane na območje bivše skupne domovine − Jugoslavije; torej govorim o hrvaški, bošnjaški, srbski, makedonski in albanski etniji. Te etnije so si tako kulturno kot jezikovno zelo blizu, saj imajo skupno slovansko prapreteklost.

V multietničnem razredu je pri pouku potrebno upoštevati različno kulturno ozadje mladostnikov in pouk prilagajati, da bi vsak posameznik na svoj edinstven, kulturno pogojen način usvajal snov.

Človek vstopa v svet s svojim jezikom skozi prizmo svoje kulture in pri tem uporablja svoja kulturna orodja za razumevanje okolja. Zato je v multietničnem razredu potrebno razviti mediacijo med kulturami in ustvariti nove prakse, ki vodijo v razumevanje. Kurikuli v takem razredu so nujno drugačni kot v razredih, ki niso multietnično obarvani, čeprav takih res ni prav veliko. Otroci različnih kultur namreč različno usvajajo znanja iz matematike, različni so sistemi štetja, socialne interakcije in psihološko razumevanje kulturnih orodij ipd. Pomemben delež, kako multietnični razred funkcionira nosijo tudi zahteve, ki jih mladostnikom postavljajo starši in tudi te zahteve so medkulturno različne. Če povzamem zaključke, ki so nujni za delo v multietničnih razredih zapišem takole:

1. inovacije, kako učiti in kreiranje novih kulturnih orodij
2. skupno druženje med procesom oblikovanja sredstev in razvoja kulturnih orodij ter procesom identifikacije.

V multietničnih razredih nastaja novo kulturno polje, na katerega vplivajo interference iz vseh etnij, ki izhajajo iz nujnega sooblikovanja pouka, prilagojenega različnim etnijam. Kot recimo primer poklicnega razreda programa Prodajalec (gre za 3-letni program izobraževanja), ki ga bom v nadaljevanju predstavila.

Multietnične razrede zaradi mnogih svetovnih migracij, tako ekonomskih kot političnih, srečamo po celem svetu. Povsod se srečujemo z globalizacijo skozi migracije in mnogi pred mano so se že ukvarjali z medkulturni primerjavami, kakšna so pričakovanja in cilji mladostnikov v življenju.

Pričakovanja mladostnikov so različna, če ti prihajajo iz različnih etnij in so tudi povezana z njihovim socialnim statusom, vendar so osnovna pričakovanja in cilji mladostnikov medkulturno primerljiva: dokončanje šole, najti službo in si ustvariti družino. Ko so cilji zadani, si mladostniki prizadevajo zanje (vložijo svoj čas, prizadevanja in samokontrolo).

Različna kulturna ozadja mladostnikov in njihovih staršev vodijo do nove tranzicije, saj enostavno zahtevajo nove forme participacije in kreacijo novih konceptov, vrednot in praks v multietničnem razredu, kar bo razvidno iz predstavitev študije primera v nadaljevanju.

Študije torej kažejo na diferenciranost ciljev in pričakovanj mladostnikov iz različnih etničnih skupin. Mogoča razlaga je, da so pripadniki nekaterih etničnih manjšin v slabšem položaju, tako ekonomsko kot socialno, politično ali kako drugače. Pomembna ugotovitev je, da je nebelcem (študija je bila opravljena med hispanci, kitajci …) v življenju veliko pomembnejši ekonomski uspeh, v primerjavi z belci. Zelo pomembno vlogo pri zastavljanju ciljev igra tudi družina in njena pričakovanja. Iz teh medkulturnih raziskav je razvidno predvsem to, kako težko je v multietničnem razredu predvidevati in združevati tako različna pričakovanja, kot jih imajo mladostniki iz različnih etničnih, ekonomskih in socialnih okolij, da ne govorimo o vseh drugih razločevalnih individualnih razlikah. Slovenska šola je, kot sem že prej poudarila, namenjena vsem, ne glede na njihov socialni, etnični status ipd., pravimo, da imamo splošno izobraževanje (9 let obiskovanja osnovne šole je z zakonom predpisano in obvezno) za prav vsakogar, ne glede od kod prihaja in kakšen ekonomski status ima njegova družina. Imamo izobraževanje, ki ga ni potrebno plačevati (nimamo šolnine, vpisnine). Pa vseeno mnogokatera družina težko zmore vse stroške za vstop otroka v novo šolsko leto, saj so zvezki in druge šolske potrebščine drage, pri pouku učitelji zahtevajo uporabo delovnih zvezkov, ki so tudi zelo dragi in tudi obšolske dejavnosti, kot so razne ekskurzije, izleti, ogledi gledaliških in filmskih predstav, stanejo. Mnogokatera družina je tako v finančni stiski. Otroci se počutijo izpostavljene, stigmatizirane v primerjavi z vrstniki.

Opazovani mladostniki prihajajo iz socialno slabše situiranih družin in v takšnih družinah je pomembna tudi izbira srednje šole, ki mladostnika čim hitreje pripelje do ekonomske samostojnosti in neodvisnosti. Zato pomemben pogled predstavlja tudi vpogled v multietnični razred in kako se mladostniki odločijo za vstop v srednjo šolo (govorim o prehodu iz osnovne šole, ki je določena glede na kraj bivanja in srednjo šolo, ki si jo mladostnik lahko poljubno izbere). Katero srednjo šolo bo mladostnik izbral in zakaj tak izbor? Je ta izbor povezan z njihovim socialnim in etničnim ozadjem? ( Iz osebnih izkušenj in let opazovanja bi lahko pritrdila, da je temu tako).

V članku tako predstavljam specifični srednješolski razred, ki je organiziran kulturno in etnično specifično in se pojavlja na etnično mešanem področju, kar seveda povzroča medkulturni stik in interference med kulturami in jeziki. Prav tako gre za srednješolski razred poklicne in tehniške šole, ne gimnazije, kar bi zagotovo prineslo drugačne ugotovitve.

Izbira srednje šole torej ni enostavna izbira, ima pa nekaj usmeritev, ki botrujejo njeni izbiri in prav to sta preučevali Benner in Graham, ki sta ugotovili, da na izbiro za katero srednjo šolo se bo mladostnik odločil, vplivajo naslednja dejstva:

1. izkušnje posameznika, njegove spretnosti in osebna pričakovanja
2. družbene vezi z vrstniki, zaradi katerih se mladostnik odloči, katero šolo bo izbral
3. učni uspeh in želja po akademskih dosežkih
4. osebna − kontekstna interakcija, ki je povezana z etnično pripadnostjo.

Mladostniki se prej odločijo za šolo, ki je v njihovem kraju bivanja in šolo, ki je prijaznejša do pripadnikov drugih etničnih skupin.

Zadnja predpostavka, kaj vpliva na izbiro šole, se navezuje na izbiro, ki ni neodvisna in naključna, ampak povezana tudi s tem, kakšna je inkongruenca med šolo in njeno resnično odprtostjo za različne etnične skupine.

Iz predstavljenih raziskav je torej razvidno, da multietnični razred, o katerem bo tekla beseda, ni nastal naključno.

Delo v razredu

Če razložim, kako sem oblikovala kurikul v tem konkretnem multietničnem razredu.

V razredu, kjer se izobražujejo za poklic trgovca, je 20 dijakov. 8 dijakov je leta 2014 prišlo iz Kosova in od njih je ena deklica eno leto dlje v Velenju, razred ponavlja in razume in malo govori slovensko. 2 dijaka sta prišla leta 2013 in prav tako ponavljata 1. letnik − slabo govorita slovensko, eden izmed njiju je Hrvat, drugi pa Bošnjak. 2 deklici sta leta 2014 prišli v Velenje iz Bosne in slabo govorita slovensko, ena izmed njiju je Bošnjakinja, druga pa Srbkinja. Potem so v razredu 4. dijaki, ki so rojeni v Velenju in sta oba starša iz Bosne − govorijo slovensko. Nenazadnje so v razredu še 4. Slovenci.

Graf 1. Etnična struktura v razredu. (vir: lasten, 2017)  

 

Graf 2. Znanje slovenskega jezika. (vir: lasten, 2017)

Moj kurikul je bil individualiziran in prilagojen dijakom tako, da sem jih združila v skupine, glede na znanje jezika. Tako sem oblikovala 3 skupine. Prvo skupino so sestavljali tisti, ki nič ne razumejo – teh dijakov je bilo v skupini 9. Drugo skupino so sestavljali tisti, ki malo razumejo – teh dijakov je bilo 5. Tretjo skupino pa so sestavljali dijaki, ki so znali slovensko – teh dijakov je bilo 6. Takšne skupine smo ohranili do zimskih počitnic v februarju.

1. SKUPINA: Za Kosovske Albance, ki so lahko z mano komunicirali samo s pomočjo slovarja, sem uvedla uporabo telefonov kot pripomočkov pri pouku. Za prevajanje navodil je skrbela deklica, ki je bila že eno leto v Sloveniji in je razumela slovensko. Dogovorili smo se, da smo se učili sklope besed, ki so nujne za sporazumevanje. Besede so napisali v svojem in slovenskem jeziku na plakat, ki so ga izobesili v razredu in eden nam je predstavil vsak teden pri eni uri, slovenske in albanske besede. Poudarek je bil na pomenu besed, razumevanju, glasovih in izgovorjavi. Tako sem spodbujala, da so tudi drugi dijaki spoznavali njihovo melodijo jezika, sami pa so se trudili izgovarjati in memorirati slovenske besede, ki so jih umeščali vsak v svoj slovarček.

2. SKUPINA: Za ostale, ki so nekaj vendarle razumeli slovensko, so pa bili iz različnih etničnih skupin, sem organizirala, da so se pri slovnici učili pojme o jeziku in besedah, prav tako so pogosto uporabili mobilne telefone, da so pobrskali za pomenom kakšne neznane besed. Te pojme so s pomočjo plakatov pregledno zapisali in predebatirali.

3. SKUPINA: 6 dijakov s slovenščino ni imelo težav, zato so v času našega približevanja k skupnemu znanju jezika (v tem, jesenskem času so Albanci imeli tečaj slovenščine vsak dan) pripravljali besedilne vrste, kot so vabilo, zahvala …

Vsako uro sem porabila 10 minut, da sem razdelila delo, vendar smo imeli 2xtedensko po dve uri skupaj.

Projektni dnevi

V času prednovoletnih projektnih dni, ko vsako leto na drugačen način organiziramo pouk (z izleti, gledališkimi predstavami, zanimivimi aktualnimi predavanji) smo v tem razredu pripravili medkulturni dialog. Dijaki, ob pomoči in pod mentorstvom učiteljev, ki poučujemo v tem oddelku, različnih etničnih skupin so drug drugemu predstavljali običaje, ki so vezani na etnijo − kulturno in versko kot tudi predstavitev tipičnih jedi. Dijaki so cel teden pripravljali slovarje v svojem jeziku, pekli in kuhali svoje tipične jedi, predstavljali tipične običaje ob verskih in drugih praznikih. Zadnji dan smo v razredu pripravili pojedino in predstavitev dela. Dijaki so bili navdušeni in so veliko spraševali drug drugega, se čudili razlikam in podobnostim med posameznimi etničnimi skupinami.

Slika 1. Delo med projektnim tednom. (vir: lasten, 2014)

Ocene smo v tem obdobju pridobili z ocenjevanjem zvezka. Tako je torej potekalo delo do zimskih počitnic. Potem pa so večinoma dijaki že bolje obvladali slovenski jezik in lahko smo začeli s književnostjo.

Učenje književnosti

Pri književnosti, kjer je na programu za 1. letnik ljudsko slovstvo, smo Petra Klepca, Martina Krpana in Lepo Vido primerjali z njim poznanimi ljudskimi deli iz njihovega kulturnega okolja. Odlomke besedil sem jim pri pouku brala in ure smo gradili predvsem na razumevanju besedila. Dijaki iz drugih etničnih skupin so s tem pridobivali vpogled v slovensko kulturo. V prvem letniku se pri pouku književnosti srečamo tudi s sklopoma: ljubezenska in domovinska tematika. O teh temah smo že lahko razpravljali, saj imajo vsi mladostniki v tem obdobju že izkušnje iz ljubezni kot tudi svoj odnos do domovine.

Prav domovinska tematika je bila zanimiva za vse sodelujoče, saj mladostniki drugih etnij drugače doživljajo svojo domovino. Do nje oblikujejo poseben, nostalgičen in čustven odnos. Svoje vezi z domom ne pretrgajo, ampak jih vzdržujejo s pomočjo sodobne tehnologije. Prav tako spremljajo televizijske programe iz svoje domovine. Tako so ves čas v stiku z dogajanjem doma.

Prav ta sklop je pripomogel, s svojimi mnogimi razpravami, utemeljevanji njihovih mnenj s primeri iz lastnih doživetij, da so vsi začutili, kako pomembna je, za vsakogar, ne glede na etnično pripadnost, domovina in kako vsi čutimo podobno do svoje. Meje med etnijami so se na ta način zabrisale, razumeli so drug drugega in se začeli doživljati drugače.

Povezava s predmetom komunikacije

S kolegico, tudi slavistko, ki jih je poučevala komunikacijo, sva v razredu, kjer ima vsak dijak za delo svoj računalnik, pripravili snov tako, da so se besedilne vrste (oblikovanje vabila, poročila, čestitke, prošnje, predstavitve oseb, krajev, postopkov …) učili teoretično pri urah slovenščine. Pri teh urah sem jim natančno razložila, kako in čemu se tvorijo posamezna besedila in kakšno obliko naj imajo.

Potem, ko smo eno besedilno vrsto spoznali, sva se s sodelavko pogovorili, kako naj jo napišejo in tako so jih praktično pisali pri urah komunikacije na računalnike (saj so imeli pouk v računalniški učilnici), kjer jih je vodila moja sodelavka in med mojimi prostimi urami (kar se je zgodilo 1 uro na teden – sicer imajo na urniku 2 uri komunikacije na teden) sem bila v razredu tudi jaz. V tem delu so bili vključeni Albanci tako, da jim je stvari vedno razložila deklica, ki je razumela slovensko in dijaki iz tretje skupine, ki so že prej pripravljali besedilne vrste. Potem so jih pošiljali na mojo elektronsko pošto in smo jih vsi skupaj pri uri slovenščine pregledali, pokomentirali, še enkrat razložili določene stvari in popravili. Popravljene besedilne vrste so še enkrat popravili in ponovno oddali, tako da so bili redki dijaki z negativno oceno.

Slika 2. Delo z računalniki – pisanje besedilnih vrst, pri pouku komunikacije. (vir: lasten, 2014)

Ugotovitve

Delo v multietničnem razredu zahteva povezavo med več učitelji in veliko voljo in željo slovenista, ki mora razlagati snov dijakom, ki nič ne razumejo slovensko. Kurikuli morajo biti individualizirani in včasih se zdi, da bi bilo dobro, če bi bilo v razredu hkrati več učiteljev. To smo dosegli s projektnim tednom, kjer so dijaki začutili tudi sami, da si želimo, da bi se vsi vključili v razredno sredino, ne glede na razlike, kot tudi morda prav zaradi njih, saj smo tako spodbujali njihovo medetnično strpnost. Po tem tednu so se namreč bolj trudili razumeti drug drugega in si tudi pomagati.

Z delom pri urah komunikacije, kjer so bili pod vodstvom dveh učiteljic, so bili primorani sodelovati, saj smo naloge vsakega posameznika popravljali skupaj in se na napakah učili in jih potem odpravljali. In moram reči, da je potekalo kar živahno sodelovanje med dijaki, ki so radi pomagali drug drugemu.

Prednost je bila tudi ta, da se v prvem letniku dijaki pri književnosti spoznajo s temami ljudskega slovstva, pri čemer lahko spoznavajo etnične razlike. Prav tako sta oba tematska sklopa zanimiva za predstave o etnični različnosti in hkrati podobnostih med etnijami.

Čeprav se morda sprva nisem zavedala, kam me pelje pot v takšnem pisanem multietničnem razredu, ampak sem samo reševala problem neznanja jezika, sem na koncu spoznala, da smo si dali res veliko! Da smo premagali strah pred neznanim, strah pred novimi, drugačnimi svetovi, ki so se nam prej zdeli oddaljeni in nerazumljeni. Da smo postali strpnejši, bolj odprti in kot je običajno pri ljudeh »kar poznaš, to te ne plaši.«

Literatura

1. Abreu, G., Elbers, E. (2005): »The Social Mediation of Learning in Multiethnic Schools«, European Journal of Psychology of Education, XX/1, Lisboa, Instituto Superior de Psicologia Aplicada.
2. Barth, F. (1969): Ethnic Groups and Boundaries: The Social Organization of Culture, London, George Allen & Unwin.
3. Benner, D. A., Graham, S. (2009): »The Transition to High School as a Developmental Proces Among Multiethnic Urban Youth«, Child development, 80/2, Caracas. Invedin.
4. Blyth, Whiting, B., Pope, E. idr. (1992): Children of Different Worlds, The Formation of Social Behavior, London, Harvard University Press.
5. Bošković, A. (2008): »The Trouble with Multiculturalism (Multiculturalism, Norwegian Style)«, Forum Bosnae, Sarajevo, 46, 91-100.
6. Bučar Ručman, A. (2015): »Analiza migracij in odnosov v multikulturni skupnosti: Primer mestne občine Velenje«, Dve domovini, Razprave o izseljencih, 2/191. Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, Ljubljana.
7. Chang, E., Chuansbeng, C., Greenberger, E., idr. (2006): »What Do They Want in Life? : The Life Goals of a Multi-Ethnic, Multi-Generational Sample of High School Seniors«, Journal of Youth and Adolescence, Heidelberg, 35, 321-332.

Z igro do umetnije in veselja do likovnega ustvarjanja

Marjeta Dornig

1. Uvod

V tretjem razredu se učenci pri pouku likovne umetnosti prvič srečajo s tekočim slikarskim materialom, črnim tušem. Iz preteklih izkušenj vem, da so imeli učenci z uporabo tuša precej težav. Ker tega materiala še niso bili vajeni, jim je večkrat kanila kakšna kaplja na izdelek, zato so bili nezadovoljni s svojim delom in tako izgubljali motivacijo za dokončanje izdelka. Risba se jim je zdela popackana in počutili so se neuspešni. Zato sem razmišljala, da bi za risanje s tušem pripravili tako ozadje, da se bodo napake učencev čim manj videle in bo izdelek kljub temu lep. Prav tako sem želela uporabiti takšno metodo dela, ki bo učencem všeč in jih bo še dodatno spodbudila k delu in ustvarjanju izvirnega likovnega izdelka. Takšna metoda pa je seveda igra. V igri uživajo vsi učenci.

Za motiv likovnega dela sem izbrala domišljijski travnik. Učenci bodo na pripravljeno podlago s tušem narisali travniške cvetlice in trave.

Učencem sem naročila naj v šolo prinesejo travniške rastline, da si jih bomo pred risanjem natančno ogledali. Za izdelek sem nameravala porabiti štiri šolske ure, saj bo ozadje, ki ga bomo najprej naredili precej mokro in se bo moralo kar nekaj časa sušiti.

V štirih urah sem želela doseči naslednje cilje:

• Učenci si pridobivajo izkušnje z razporejanjem in kombiniranjem barvnih ploskev.
• Opazujejo oblike in teksture travniških rastlin.
• Spoznajo nov tekoč slikarski material, tuš.
• Razvijajo občutek za bogatenje narisanih oblik s teksturami.
• Pri risanju razvijajo motorično spretnost.
• Navajajo se na doslednost in vztrajnost.

Uporabiti pa sem nameravala naslednje učne metode:

• razlaga, razgovor, poslušanje, poročanje, opazovanje,
• prikazovanje oziroma demonstracija,
• eksperimentiranje, igra, praktično delo.

Za prvi dve uri sem si zadala, da pripravimo podlago, jo damo sušit, nato pa si ogledamo travniško cvetje in trave, da jih bomo v naslednjih dveh urah znali narisati.

2. Izvedba prvih dveh ur

Učenci so pripravili pripomočke za delo:

• papir za zaščito mize,
• tempera barve,
• vsak svoj lonček (lahko tudi jogurtov kozarček),
• prašek za pomivanje posode, ki ga prinese eden od učencev,  slamico za pitje.

Uvodna motivacija: Izdelali bomo sliko travniškega cvetja v domišljijski deželi. Danes bomo pripravili ozadje za travniške rastline, ki jih bomo naslednji teden narisali s tušem. Vsak si zamisli kakšna bo njegova domišljijska dežela, kakšne barve bo. Izberite takšne barve, da bodo lepo pristajale skupaj. Barve se lahko tudi prekrivajo. List naj bo čimbolj zapolnjen.

Razložila sem jim, da bo vsak pripravil svojo barvo, ki jo bom določila, nato pa jo bodo menjali med sabo. Vsakemu od učencev sem povedala katero barvo naj pripravi zato, da bi imeli učenci na razpolago čim več različnih barv. Izbrala sem modro, rdečo, zeleno, rumeno, oranžno in vijoličasto. Za pripravo vijoličaste barve so morali učenci vedeti, kateri dve barvi morajo zmešati.

Navodilo za pripravo barve: Lonček do polovice napolni z vodo. Vanj stisni nekaj tempera barve, nato premešaj s slamico. Če se ti zdi, da voda ni dovolj močne barve, dodaj še malo tempere. Nato dodaj še nekaj kapljic praška za pomivanje posode, zmešaj in v tekočino pihaj s slamico tako, da se bodo naredili milni mehurčki.

Ko so vsi učenci to naredili, sem jim demonstrirala kako nadaljujejo. Povabila sem jih, da se zberejo okrog mize. Izbrala sem tako mizo, okrog katere so se lahko razporedili vsi učenci in videli kaj jim kažem.

Milne mehurčke sem s slamico prenesla na risalni list in pustila, da popokajo. Tako sem naredila večkrat, dokler nisem menila, da imam te barve dovolj. Učencem sem povedala, naj potem zamenjajo barvo s sošolcem. Izbirajo naj barve, ki dobro pristajajo skupaj. V mislih naj imajo svoj domišljijski travnik.

Učenci so pričeli z delom. Vsi so se poglobili v svoje delo in se med delom neskončno zabavali. V učilnici je vse brbotalo, saj so vsi hiteli pihati barvne milne mehurčke. Preizkušali

so različne barve in si ogledovali katere bodo najbolj pristajale v njihovo domišljijsko deželo. Nekateri so tudi malo polili, ampak nič hudega, saj so vse pobrisali za seboj.

Slika 1, 2, 3. Izdelovanje ozadja z milnimi mehurčki

Ko se jim je zdelo, da je risalni list dovolj zapolnjen, so dali list na mesto za sušenje in vse pospravili, pomili in pobrisali za sabo, dokler ni bila miza prazna in čista.

Pripravili so travniške rastline, ki so jih prinesli. Namesto pravih travniških rastlin bi lahko uporabili tudi slike, ki bi si jih frontalno ogledali. Pomembno je, da učenci vidijo različne cvetove, oblike in razporejenost listov.

Travniško cvetje je potovalo iz rok v roke, da so si ga učenci najprej sami ogledali, nato pa smo si ga ogledali še skupaj, frontalno. Učence sem z vprašanji vodila k opazovanju oblik in razporejenosti cvetov in listov.

Pred koncem ure je vsak podpisal svoj izdelek, da naslednjo uro ne bo težav s prepoznavanjem čigavo je kaj.

Po končanem pouku, ko so se risalni listi z ozadjem posušili, sem jih zložila drugega na drugega in jih obtežila z drugimi risalnimi listi, da so ostali lepo zravnani.

3. Izvedba drugih dveh ur

Učenci so pripravili naslednje pripomočke:

• papir za zaščito mize,
• risalni list s podlago, ki smo jo naredili v prvih dveh urah,
• črn tuš,
• trska za risanje s tušem (lahko tudi pero).

Učence sem opozorila naj pazijo, da se jim tuš ne bo razlil. Trsko naj nikar ne puščajo v njem, ker se lahko prevrne. Umaknili smo torbe, da ne bo škode tudi če se kaj polije.

Nato so se zbrali okrog mize za demonstracijo. Pokazala sem jim kako pomakajo trsko v tuš in kakšne sledi nastajajo. Učence sem spomnila na različno obliko in razporejenost cvetov in listov, ki smo jih opazovali prejšnjo uro. Pogovorili smo se tudi o teksturi.

Razložila sem jim likovno nalogo: Risalni list boste postavili pokončno. S tušem boste narisali različne travniške cvetlice in trave tako, da bodo segale od dna lista proti vrhu. Cvetlice in trave naj bodo velike. Pazite na obliko in teksturo rastlin. Obogatite jih s kakšnimi črtami, pikami, da bo risba bolj pestra. Teksture vnašajte varčno, ne preveč.

Učenci so se lotili dela. Med risanjem so pazili na velikost rastlin, vnašanje teksture. Vsi učenci so dosledno upoštevali likovno nalogo in pričeli so nastajati zanimivi izdelki, ki so jim dali še večjo motivacijo za naprej. Zgodilo se je, da jim je kanila kašna kaplja tuša na izdelek, a so napako zakrili tako, da so packo spremenili v pikapolonico, hrošča ali pajka. Večina manjših kapelj pa sploh ni bila moteča, saj se na travniku marsikaj skriva.

Slika 4. Razstava domišljijskega travnika

Vsi učenci so bili zadovoljni z izgledom svojega dela, svoje umetnije, in so s tem razvijali veselje do likovnega ustvarjanja. S ponosom so izdelke kazali sošolcem in jih primerjali med seboj. Ko so slike dokončali, smo jih razstavili na tablo in si jih ogledovali. Sledilo je pospravljanje učilnice in na koncu še vrednotenje izdelkov in pogovor o delu.

Slika 5. Posamezni končni izdelki

Učence sem usmerila na opazovanje različnih barvnih rešitev, natančnost, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motiva, v opazovanje uporabe različnih tekstur, podrobnosti. Opazili in pohvalili smo dobre posebnosti vsakega likovnega izdelka ter poudarili trud in vztrajnost, ki smo ju opazili pri nekaterih učencih.

Slika 6. Posamezni končni izdelki

4. Zaključek

Tudi učenci so povedali svoje mnenje o delu. Prav vsem je bilo zelo všeč izdelovanje ozadja z nanašanjem barvnih milnih mehurčkov. V tem so uživali, se igrali in eksperimentirali. Všeč jim je bilo tudi to, da so vsi izdelki dobro izgledali, da so se znašli in zakrili napake, ki so nastale z uporabo tuša.

Prav tako sem bila tudi sama zadovoljna z izvedbo teh ur, saj mi je vsaj v teh štirih urah pri učencih uspelo vzbuditi veselje in vnemo do likovnega ustvarjanja.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Oblikovanje pojma število

Diana Dobovšek

Uvod

Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko in štetjem, saj ima pregled nad igračami, vsakdanjimi predmeti, oblačili, ki jih meri, primerja, prešteva, razvršča, jih poimenuje in se o njih pogovarja. Pojem število na začetku vedno povezuje z različnimi stvarmi, ki ga obkrožajo. Števila količinsko določajo reči, kot so teža, čas, starost, datum in otroci so nad njimi navdušeni. Že pred vstopom v šolo poznajo veliko besed s katerimi poimenujejo stvari, ki jih uporabljajo pri igri. S tem, ko se igrajo različne igre (na primer trgovino), na svoj način razvrščajo stvari v skupine in veliko otrok prinese v šolo zelo dobro podlago, na kateri kasneje gradijo pojem število. Kljub temu, pa otroka števil ne moremo naučiti, ampak jih mora doumeti, jih ob različnih dejavnostih popredmetiti.

Dojemanje pojma število

»Človeška družba uporablja števila, zato je nujno, da tudi otrok spozna pojem število. Vse kar obstaja in vse kar nas obdaja, ima neko značilnost, velikost, je merljivo in določeno z razsežnostma kraj in čas. Velikost se izraža z ustrezno mero in število je najpogosteje kvantitativna značilnost, ki jo poznamo.«

(M. Kavkler, 1990)

Čim nižje so intelektualne sposobnosti, tem več je težav pri dojemanju pojma število. Imajo jih tudi normalno inteligentni otroci, vzroki pa so različni (na primer pomanjkanje spodbud, diskalkulija …). Otroci z diskalkulijo imajo velike težave pri dojemanju pojma število. Težko preidejo s konkretnejše ravni dojemanja na abstraktnejšo. Ponavadi potrebujejo neko materialno oporo (preglednice, prste), poudarek pa mora biti na dejavnostih s predmeti. Pri uporabi predmetov je potrebno upoštevati postopnost. Sprva so najprimernejši predmeti iz narave (kamenčki, kocke, fižolčki, prsti …), nato preglednice, številčni trakovi in šele nazadnje abstraktni simboli – števila. Otroka števil ne moremo naučiti, ampak jih mora doumeti in jih ob različnih dejavnostih popredmetiti.

Za dejavnosti, pri katerih bodo otroci predmete razvrščali, je potrebno porabiti precej časa. Predmete lahko razvrščajo po neki lastnosti (barvi, velikosti, uporabnosti), po velikosti (od najmanjšega do največjega in obratno), v skupine z določenim številom elementov (tudi pri igrah: otrok vrže kocko s pikami in nastavi toliko predmetov, koliko pik je vrgel, ali tolikokrat poskoči, zaploska, steče okrog stola …).

Pomembne so tudi vaje, ki pripomorejo, da otrok dojame, zakaj se ohrani količina, kljub prostorskim in drugim spremembam.

Primeri:

1. Otrok nastavlja določeno število elementov (na primer tri krožce) v mrežo, a pri tem išče vedno drugačne možnosti za razvrščanje:

2. Otroci nastavljajo enako količino različno velikih predmetov in ugotavljajo enakost:

3. S primerjavo dveh skupin elementov (na primer stolpičev kock) in z ugotavljanjem količinskih razlik, odvzemanjem ali dopolnjevanjem zaradi izenačevanja skupin, utrjujemo pojmovanje in razlikovanje dela od celote.

Otrok ugotovi, v katerem stolpu je več kock. Potem lahko z dodajanjem ali odvzemanjem kock stolpa izenači.

Količine najlažje ponazorimo v manjšem številskem obsegu, saj lahko uporabimo različne predmete iz okolja, na primer igrače, kocke in podobno. Pomembno je, da otrok uporablja čim več različnih predmetov ( M. Kavkler, 1990).

Na katerih mestih ima otrok pri šolski matematiki težave: 

Na prehodu od konkretnega k formalnemu matematičnemu jeziku.

Otrok v vsakdanjem življenju uporablja števila v nekem smiselnem kontekstu, tako da z njimi poimenuje npr. ulice, avtobuse, stanovanja … Pozna jih tudi v izštevankah, pesmicah, ko šteje stopnice, ali pa ko pri oblačenju šteje oblačila. Zna že tudi razlikovati količino predmetov (npr. 6 bonbonov ≠ 9 čokolad). Prvi miselni preskok, ki ga mora otrok narediti v šoli, je prevod formalnega matematičnega jezika k vsakdanji rabi jezika. Npr. otrok mora razumeti povezavo med vprašanjem »Koliko je tri plus sedem?« in »Imaš dva piškota in šest koles. Koliko je vseh skupaj?« Še vedno pa lahko otrok ne dojame povezave med vprašanji in sklepa na različne odgovore. V tem primeru Manfredova (1999) svetuje, da otrok čim več vadi in abstraktnim vprašanjem pripisujemo velik pomen. Najlažje to naredimo s prstki na otrokovih rokah – so konkretni in vedno so skupaj z otrokom. Ko si otrok že samostojno pri računanju pomaga s prstki, to pomeni že prvi korak k premostitvi razhajanja nevsebinskih od vsebinskih vprašanj (Manfreda, str. 137).

Prehod od konkretnega k simbolnemu.

Otroku je potrebno pri uvajanju matematičnih simbolov pokazati smiselnost tega početja. Manfredova (1999) navaja primer dveh dejavnosti, kako bi otrokom približali matematično simboliko:

• Otrokom pokažemo 4 enake škatle in pred njimi vanje spustimo nič, eno, dve in tri kocke. Nato škatle premešamo in vprašamo v kateri škatli se nahajata dve kocki. Namen te dejavnosti je, da otrok spozna, da zgolj z ugibanjem ne moremo natančno napovedati prave rešitve. Tudi možnost odpiranja škatel obstaja, vendar se želimo temu izogniti. Tako lahko otrokom sami predlagamo, da se spomnijo načina kako bi lahko prepoznavali škatle, lahko pa že kar takoj uvedemo magične številke, s katerimi si bomo olajšali prepoznavanje škatel.
• Otrokom pokažemo npr. 3 škatle v katerih so ena, dve in tri kocke. Škatle tudi ustrezno oštevilčimo. Otrokom povemo zgodbico o škratih, ki domujejo vsak v eni škatli. Ponoči, ko jih noben ne vidi nekaj počnejo s škatlami. Otroke prosimo naj zamižijo in takrat iz prve škatle odvzamemo eno kocko, drugo škatlo pustimo nedotaknjeno in iz tretji škatli dodamo še eno kocko. Škatlam lahko spremenimo že takoj številke, tako da dodamo listek s +1 in z -1, lahko pa tudi nato skupaj z otroki ustrezno označimo škatle.

Otroci se morajo naučiti šteti, vendar je pogosto težko oceniti njihovo napredovanje. Npr. veliko otrok zna šteti do dvajset, pa niti ne vedo kaj počnejo oz. kaj to pomeni v praksi. Za njih je to samo še ena pesmica. Zato je pomembno, da medtem ko otrok šteje, tudi fizično prelaga npr. kocke, da si, ko reče 10, to tudi vizualno predstavlja. Čez čas se bodo otroci že sami naučili grupirano šteti (Marttens, 1987).

Različne dejavnosti

Merttens (1987) predlaga naslednje dejavnosti:

Liha in soda števila

Otroci postavljajo kocke v dve vrsti hkrati in jih štejejo in opazujejo kakšne oblike nastajajo. Ko nastane izboklina in kocka nima para, pobarvajo – liho število, ko pa imajo vse kocke svoj par – sodo število.

Sestavljanje kvadratov

Otroci sestavljajo kocke v kvadrate. Na začetku lahko sestavljajo odprte kvadrate, nato pa še zaprte, tako da dodajo enako število vrst. Zapisujejo si število kock v kvadratih in koliko kock omejuje kvadrat. Tako spoznajo števila, ki nastanejo pri tvorjenju kvadratov.

Sestavljanje trikotnikov

Otroci na podoben način, kot so že sestavljali kvadrate, sestavljajo trikotniške oblike s pomočjo žogic. Tako spoznajo števila, ki so značilna pri tvorjenju trikotnikov.

• Lahko pa jih tudi prosimo, da iz kock tvorijo pravokotne trikotniške oblike (število kock mora biti enako številu žogic).

– Spodbudimo jih, da dobljene oblike med seboj sestavljajo v kvadrate. Kmalu bodo ugotovili, da so ponovno dobili števila, ki so značilna pri tvorjenju kvadratov.

Opazovanje kvadatov

Za otroke je tudi zanimivo, da opazujejo razlike med potrebnimi kockami za izgradnjo kvadrata. Najlažje to naredijo tako, da ga oblikujejo v L-oblikah. Ena L-oblika je enake barve. Prav hitro bodo ugotovili, da je L-oblika sestavljena iz lihega števila, če pa jih med seboj seštejejo pa dobijo sodo število.

Poslušajmo števila

Pomembno je, da otrok poleg vidnega in tipnega čutila, pri osvajanju pojma število, uporablja vsa čutila tudi sluh, saj si le tako lažje vtisne v spomin.

Zamislila sem si delovni list z navodilom: POZORNO POSLUŠAJ IN PREŠTEJ RAZLIČNE GLASOVE. NARIŠI TOLIKO PIK ALI ČRTIC, KOLIKOR GLASOV SI SLIŠAL/A. LAHKO ZAPIŠEŠ TUDI S ŠTEVILOM.

Po Bessingerjevi (2005) so primerni tudi naslednji primeri:

Gosenica mica

Učni cilj: Razvrščanje števil.

V igri lahko sodelujejo trije otroci. Kose gosenice položijo tako, da je stran s pikami obrnjena navzgor. Prvi igralec v skupini vrže kocko s pikami in na glas prešteje koliko pik vidi. Če ne dobi »1«, kocko meče drugi otrok in nato naslednji, dokler nekdo ne vrže »1«. Ta otrok nato poišče kos z eno piko in prične zlagati sestavljanko. Z igrico nadaljujejo, dokler ni pravilno zloženih vseh šest kosov. Otroci, ki ne mečejo kocke, naj preverjajo, ali je tisti, ki je vrgel kocko, izbral pravi kos sestavljanke. Učenci sestavljanko nato razdrejo, jo obrnejo na drugo stran in mečejo kocko s številkami, tako da med igrico prepoznavajo številke Pri tej dejavnosti otroci sami popravljajo svoje napake, saj je kose mogoče sestaviti le na en način.

Domine s števili

Učni cilj: Samostojno branje različnih znanih besed in števil.

Igra poteka tako:

V igri lahko sodelujejo največ štirje igralci. Vsak dobi 7 kartic. Tisti, ki dobi kartico s praznimi polji jo položi na sredino. Prvi igralec pogleda, če ima ustrezno kartico; če jo ima jo položi tako, da se prazni mesti ujemata. Vsakič, ko igralec položi novo kartico na mizo, mora povedati kateri dve številki sta na njej. Če igralec nima ustrezne kartice, ne igra. Na vrsti je naslednji igralec. Igra se nadaljuje toliko časa, dokler niso vse kartice pravilno položene.

Ribolov

Učni cilj: Otrok preko igre prepoznava količine in števila od 1 do 10 in jih razvršča v pravilnem vrstnem redu.

Igralec z ribiško palico v morju lovi ribice. Ko eno ulovi, na njej prešteje pikice in ribico nato priredi ustreznemu kartončku na številčni vrsti. Igra je primerna za utrjevanje števil, hkrati pa si otrok tudi razvija motorične sposobnosti.

Potka iz številk

Učni cilj: Natančno sledenje določeni poti. Oblikovanje predstav o odnosu med števili.

V igri lahko sodelujejo štirje igralci. Otroci s figurico prehodijo potko od številke ena do številke deset in pri tem izgovarjajo številko, na kateri so. Ko se te potke številk navadi, naj skoči na številko, ki mu jo določi nekdo drug, bodisi nazaj ali naprej. Na ta način bodo otroci dobili jasno predstavo o odnosu med števili. Različica te igre je lahko tudi, da številke napišemo na večje kose kartona, vsako na svojega in jih položimo na tla. Namesto figuric se po potki sprehajajo otroci sami.

Sestavljanke s števili

Učni cilj: Prepoznavanje številk, besed in vsot od 1 do 10.

Pri igri lahko sodelujeta dva otroka, ki dele kartončkov pomešata in razvrstita na mizo s pravo stranjo navzgor. En otrok izbere kartonček in naglas prešteje število slikic na njem, drugi pa poišče ustrezno polovico s pravilno številko in besedo, nato pa naj se zamenjata. Sestavljanke je mogoče sestaviti samo na en način in otroka bosta vedela, ali sta izbrala pravilen kos ali ne. Ko so vse sestavljanke dokončane, jih razvrstijo po pravilnem vrstnem redu.

Razvrščanje igrač

Učni cilj: Razumevanje odnosa med števili in dejanskimi količinami.

V igri lahko sodeluje deset igralcev. Vsak od desetih igralcev dobi eno od škatel, označenih s številkami od 1 do 5. Nato poiščejo toliko igrač in jih dajo v škatlo, da bo številka na škatli ustrezala številu igrač v škatli. Ko to naredijo pa morajo poiskati v skupini otroka, ki ima v škatli enako število igrač.

Zaključek

Na začetku so številke za vsakega otroka abstrakten pojem, kljub temu da se jih začnejo zavedati in uporabljati že zelo zgodaj. Kot sem že v uvodu zapisala, otroka števil ne moremo naučiti, ampak jih mora doumeti skozi različne dejavnosti. Mnogi otroci, pa tudi nekateri odrasli, ki imajo slabe izkušnje z matematiko, se izogibajo vsemu, kar je povezano s števili. Otrokom moramo števila predstaviti na tak način, da se zavejo, da je »igranje« s števili lahko zabavno in da najdejo smiselnost v matematiki. Pri tem pa nam vsekakor zelo pomagajo dejavnosti, ki pa jih moramo natančno, smotrno izbrati. Tako bodo otroci pridobili veselje do uporabe številk, obenem pa bodo tudi razumeli, kaj števila predstavljajo. Če in ko bomo otrokom predstavili števila na tak način, potem ni bojazni pred matematičnim neuspehom v šoli.

Literatura

1. Bessinger, L. (2005) Dejavnosti s števili. Radovljica: Didakta.
2. Ferbar, J. (1990) Štetje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
3. Kavkler, M. (1990) Pomoč otoku pri matematiki. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
4. Manfreda, V. (1999) O težavah otrok pri pridobivanju pojma število ter razumevanju seštevanja in odštevanja, Matematika v šoli 7, str. 135–146.
5. Merttens, R. (1987) Teaching Primary Maths. London: Hodder & Stoughton.
6. Williams, E. in Shuard, H. (1986) Primary Mathematics Today. London: Longman.

„ Zdrava prehrana je IN“

Primjer unaprjeđivanja zdravlja učenika provođenjem školskog projekta pedagoga

Gordana Popović

Da je hrana lijek , znamo od Hipokratovog doba, no brza prehrana u današnje vrijeme kad tad dođe na naplatu te je važno naučiti zdravo se hraniti još od djetinjstva.

Uočila sam kako je u porastu broj mladih s prekomjernom tjelesnom masom, a samim time i bolesti čiji je uzrok nezdrava prehrana te sam školski projekt „ Zdrava prehrana je IN“posvetila ukazivanju na rješavanje ovog problema.

Prema podatcima Svjetske zdravstvene organizacije iz 2013.godine u R. Hrvatskoj pretilo je više od 20% dječaka i 15% djevojčica. Sve više je osoba preosjetljivo na gluten i mlijeko te se javljaju i različite autoimune bolesti.

Također se u svom radu s mladima susrećem i s preuranjenim pubertetom te emocionalnim prejedanjem u kojemu dio učeničke populacije nalazi utjehu jer se hranom nagrađuju ili liječe, svjesno ili nesvjesno, različita emocionalna stanja. Zbog svega navedenoga dolazi do dijabetesa, upalnih crijevnih bolesti i alergija.

Kako nam je svakodnevnica sve užurbanija, preskačemo doručak ,ostale obroke jedemo „s nogu“ , ne planiramo ih već uzimamo što nam se trenutno svidi u obližnjoj trgovini ili pekarnici. Ponuda slanih peciva i slastica je velika te nas mami mirisom i izgledom. Kako se oduprijeti?

Svoju ulogu pedagoga vidim i u unaprjeđivanju rada s mladima i na području edukacije o zdravoj prehrani te sam prošlogodišnju školsku godinu posvetila projektu: „ Zdrava prehrana je IN“ u koji sam uključila srednjoškolce iz Tehničke škole i prirodoslovne gimnazije Ruđera Boškovića iz Osijeka.

Cilj projekta je bio osvješćivanje mladih za brigu o svom zdravlju a samim tim i o tome što i koliko jedu.

Provela sam anketu u našoj školi u četiri razredna odjela na 120 učenika. Anketa je pokazala da polovica ispitanika smatra kako vodi računa o zdravoj prehrani. 39% učenika ima tri obroka dnevno, a samo 9% jedan. Najveći broj učenika (65%) u školi jede pekarske proizvode, a čak 44% ispitanika se ne zamara unosom kalorija i ne razmišlja je li njegova sveukupna prehrana zdrava!

Ovi rezultati nam govore kako svakom drugom učeniku u školi treba pomoći u razvijanju zdravih prehrambenih navika te je to još jedan razlog zbog čega sam se odlučila raditi na edukaciji o zdravoj prehrani.

REZULTATI ANKETE „Zdrava prehrana je IN“

Anketu je rješavalo 120 učenika.

1. Vodite li računa o zdravoj prehrani?
1. Da
2. Ne

A) 50% B)50%

2. Koliko glavnih obroka imate dnevno?
A. Jedan
B. Dva
C. Tri
D. Više od tri

A) 9,78% B)31,52% C)39,3% D)16,3%

3. Vodite li računa o unosu kalorija u svojoj prehrani?
A. Da
B. Rijetko
C. Ne zamaram se time

D. A)10,87% B) 38,04% C) 47,83%

4. Što uobičajeno jedete dok ste u školi?
A. Pekarske proizvode
B. Kuhanu/pečenu hranu
C. Sendviče
D. Nešto drugo (upisati što) ____________________________

A)70,65% B)2;17% C)16,3% D)10,87%

5. Po vlastitoj procjeni, kakva je tvoja sveukupna prehrana?
A. Nezdrava
B. Zdrava
C. Ne razmišljam o tome

A)25% B)27,72% C)47,83%

Kako sve ne bi ostalo na anketiranju rezultati su predstavljeni Nastavničkom vijeću te smo se dogovorili kako ćemo jedan sat SRZ-a posvetiti navedenoj temi, ali na način da zainteresirani učenici predstavljaju uz pomoć plakata važne činjenice o prehrani ostalim svojim vršnjacima jer tako dobijemo pozornost većine učenika. To je značilo i dobru pripremu edukatora –učenika. Time smo dali na važnosti hrani koja je danas takvog sastava da izaziva ovisnost jer je želimo sve više zbog povećanog unosa soli i šećera. Učenici su istaknuli kako je najbolji način ograničenja konzumacije takve hrane ne kupovati ju dok je puno teže snagom volje ne jesti tu vrstu hrane kada je imamo pri ruci.

Potrudili su se jasno dati na znanje osnovna pravila pravilne prehrane koja kažu: doručak je najvažniji obrok, cjelokupni unos hrane treba biti raspoređen u 5-6 obroka, ne treba pretjerivati u količini hrane,dati prednost ribi i nemasnome mesu,odabrati prehranu bogatu proizvodima od cjelovitog zrna i zamijeniti bijel kruh integralnim.

Zaključak je edukacije bio kako ne postoji univerzalni recept o tome kako se hraniti i što je najbolje, zato je važno da svatko odluči što mu stvarno treba, te je bitno pronaći najbolje rješenje za svoje zdravlje.

Osim navedenoga , mladi edukatori su istražili kako smo svjedoci da sve više ljudi iz raznih razloga izbacuje iz uporabe hranu životinjskog podrijetla stoga su predstavili načine prehrane koji imaju sve više poklonika, kao što su: vegetarijanstvo, veganstvo, prehranu sirovom hranom te Paleo prehranu i LCHF (Low Carb High Fat). Nisu zagovarali navedene načine prehrane nego dali informaciju kako i one postoje i kako ih sve više ljudi primjenjuje želeći se riješiti određenih zdravstvenih problema. Pozornost su dali mijenjanju stavova u skladu s novim spoznajama jer bez toga nema osobnog rasta i razvoja.

Daljnja izlaganja i razgovori su išli u smjeru kako mladi trebaju imati na umu da pravilna prehrana ne može učiniti sve umjesto njih uz naglasak da uz usvajanje zdravih prehrambenih navika, obavljajući svakodnevnu tjelesnu aktivnost, čuvaju sebe i svoje zdravlje.

Nakon završene edukacije na satima SRZ-a većina učenika je bila zadovoljna ovakvim oblikom rada i potvrdila da će povesti više računa o svojoj prehrani.

Bila sam i sama zadovoljna ostvarenjem projekta te nakon početničke treme sva su se moja očekivanja ostvarila i spremna sam upustiti se u nove izazove realizirajući i druge zanimljive i aktualne teme.

Smarter… Greener… Safer…

prvi transnacionalni sastanak u Zamoscu

Ivana Ružić

Od 1. do 4. listopada 2017. godine u slikovitom gradu Zamoscu u Poljskoj, održan je prvi transnacionalni sastanak partnera u projektu Smarter… Greener… Safer… koji je dio programa Europske komisije za razmjenu primjera dobre prakse, razvoj suradnje i kreativnosti između škola, Erasmus+ KA219. Na sastanku su aktivno sudjelovale i dvije predstavnice iz Hrvatske Jasminka Štefić i Ivana Ružić, koordinatorica projekta u I. osnovnoj školi Čakovec.

Smarter… Greener… Safer… je dvogodišnji projekt u kojem sudjeluju škole iz Poljske, Italije, Portugala, Finske i I. osnovna škola Čakovec. Aktivnosti u projektu osmišljene su na način da učitelji i učenici iz svih partnerskih škola zajednički razvijaju vlastitu ekološku pismenost, poduzetničke i digitalne vještine, vještine prezentacije i izražavanja na engleskom jeziku, razvijaju samopouzdanje, suradnju, kreativnost i inovativnost.

Prvi transnacionalni sastanak održan je sa ciljem dogovaranja i planiranja svih projektnih aktivnosti kako bi se ostvarili unaprijed planirani ciljevi i rezultati te mobilnosti učenika u sve partnerske škole. Tijekom mobilnosti, učenici i učitelji imati će priliku upoznati obrazovni sustav i načine rada u partnerskim školama, upoznati načine života svoj vršnjaka, kulturu, tradiciju, povijest i posebnosti regija u kojima se nalaze škole. Dvadesetak učenika i učitelja iz I. osnovne škole Čakovec u slijedeće dvije godine otputovati će u Italiju, Finsku, Portugal i Poljsku, a u svibnju 2019. godine će ugostiti svoje partnere u Čakovcu.

Na sastanku u Zamoscu svi sudionici su upoznali partnersku školu, grad i regiju Zamosc, organiziran je prijem kod gradonačelnika te je održan niz projektnih sastanaka i radionica kroz koje su sudionici naučili načine međupredmetnog učenja i poučavanja koje će primjenjivati u daljnjim aktivnostima. Svatko od sudionika predstavio je i svoju školu tako su predstavnice I. osnovne škole Čakovec predstavile našu školu, grad i regiju, predstavile i podijelile radove naših učenika.

Uvajanje elementov Montessori pedagogike v javnem vrtcu

Alenka Škrubej

Montessori pedagogika izhaja iz Italije, njena utemeljiteljica je bila Marija Montessori (1870 – 1952) – zdravnica, učiteljica, znanstvenica. Pedagogiko montessori v Sloveniji uporabljajo zasebni zavodi, vse več pa je vzgojiteljev, ki se izobražujejo v tej smeri ter pridobljeno znanje uporabljajo pri svojem delu v javnih vrtcih. Tudi sama sem po izobraževanju na Montessori inštitutu pričela z uvajanjem montessori pedagogike pri svojem delu v javnem vrtcu. Ker je montessori material dokaj drag, sem nekaj materiala pripravila sama (naravni materiali, kartice, posode, liji, steklenice), nekaj mi ga je priskrbel vrtec, pa tudi starši, ki so spodbujali uvajanje montessori pedagogike. Presenetil me je odziv staršev, ki so omenjeno pedagogiko poznali in jo cenili. Starši so opazili napredek pri samostojnosti otroka, umirjenost in osredotočenost.

Montessori pedagogika

Učitelj, ki deluje po načelih metode montessori, otroku omogoči nemoteno rast in učenje, ne da bi se vanj vključil s svojo avtoriteto. Njegova naloga je predvsem to, da otroku pripravi okolje in dovoli, da otrok sam pride do svojih ugotovitev in rezultatov (Montessori, 2011).

Pri opazovanju otrok je M. Montessori odkrila, da imajo otroci radi delo, ni jim pomemben cilj, ampak pot, samo delo in aktivnost. Z dejanji, ki jih otroci zmorejo narediti, si gradijo samozavest. Pomembno je, da otrokom ponudimo delo, ki je primerno njihovi starosti in stopnji razvoja. Vzgojitelj v montessori vrtcu deluje po načelu M. Montessori: »Pomagaj mi, da naredim sam.«

Največjo vlogo pri učenju ima otrok sam, vzgojitelj ima vlogo pomočnika, ki pripravi primerno učno okolje in opazuje otroka pri njegovem delu. Na podlagi opazovanj vzgojitelj pripravi primerno učno okolje za naslednji dan, otrok pa je ves čas aktiven pri spontanem pridobivanju znanja skozi različne aktivnosti. Poudarek je na individualnem razvoju otroka. Okolje je vedno skrbno pripravljeno in urejeno. V igralnici je veliko raznolikih zanimivih materialov , ki so pripravljeni za delo različnih razvojnih stopenj otrok, še posebej v občutljivih obdobjih. Otroci jih lahko ogledujejo, raziskujejo in preizkušajo. Z uporabo montessori materialov razvijajo koncentracijo, koordinacijo, razumevanje, občutek za red, samostojnost in socializacijo.

Velik poudarek je namenjen tudi vljudnosti in spoštljivemu obnašanju. Vzgojitelj montessori po sobi hodi počasi in umirjeno, svoj korak prilagodi najmanjšemu otroku v skupini. Pogovor v skupini poteka tiho in umirjeno, da ne motimo drugih otrok pri njihovi aktivnosti.

Slika 1. Niznje gumbov na vrvico           Slika 2. Opazovanje bogomolke

Slika 3. Vtikanje barvnih valjev

Montessori aktivnosti v skupini 1 – 3 let starih otrok

V nadaljevanju bom predstavila nekaj aktivnosti, ki jih izvajam v vrtcu.

Pretakanje vode

Potrebujemo: pladenj, dva vrča, vodo

Cilj: razvoj koordinacije, koncentracije, občutka za red, samostojnosti

Posredni namen: pretakanje tekočin

Potek dejavnosti:

• Primemo ročaj vrča.
• Z drugo roko objamem vrč na sprednji strani.
• Dvignem vrč.
• Lij nastavim nad sredino praznega vrčka.
• Počasi nagnem vrč in pričnem s prelivanjem vode.
• Vodo prelijem do zadnje kapljice.
• Postavim vrč na pladenj.

Priprava soka

Potrebujemo: pomaranče, limone, vrč, kozarce, ožemalnik, desko za rezanje, nož, gobica

Cilj: razvoj koordinacije, koncentracije, občutka za red, samostojnost

Potek dejavnosti:

• Citruse najprej umijemo v skledi z vodo in jih osušimo.
• Na desko položimo citrus in ga prerežemo da dobimo dve polovici.
• Z levo roko držimo za ročaj ožemalnika, z desno roko citrus nastavimo na sredino ožemalnika in začnemo ožemati. Citrus sučemo v levo in desno in hkrati potiskamo navzdol. (Ker je delo težko lahko pomaga vzgojitelj)
• Ožeto polovico citrusa odložimo v posodo za biološke odpadke.
• Odstranim zgornji del ožemalnika in pristavim kozarec.
• Z obema rokama držim vrč ožemalnika in zlivam sok v kozarec.
• Kozarec soka postrežem ali sok popijem.
• Zgornji del ožemalnika očistim z žličko, ostanke odvržem v posodo za biološke odpadke.
• Umazano posodo odnesem v umivalnik in pobrišem mizo.

Pomivanje posode

Potrebujemo: dva večja korita, vrč, predpasnik, prostor za zlaganje posode, detergent za pomivanje, gobico, odcejalnik, brisača

Cilji: razvijanje grobe motorike, občutka za red, samostojnosti, koncentracije

Potek dejavnosti:

• Oblečemo predpasnik.
• Z vrčem nalijemo vodo v obe koriti.
• Odpremo posodico z detergentom in ga dodamo v korito z vodo.
• Z desno roko vzamemo gobico in nežno pričnemo z umivanjem skodelice.
• Oprano posodo odložimo v drugo korito za splakovanje.
• Posodo splaknemo in jo odložimo na odcejevalnik.
• Posodo zbrišemo in jo pospravimo.

Prelaganje z žlico

Potrebujemo: skodelico z rižem, ajdo ali drugim materialom, žlico, prazno posodico

Cilji: razvijanje koordinacije oko – roka, koncentracije, občutka za red in samostojnost

Potek dejavnosti:

• S tri prstnim prijemom roke primemo žlico ter z njo zajamemo semena v polni posodi.
• Žlico počasi prenesemo nad sredino prazne posode.
• Žlico obrnemo in stresemo vsebino v posodo.
• Postopek ponavljamo dokler ne izpraznimo prve posode.
• Žlico odložimo na pladenj.

Presipavanje trdnih snovi

Potrebujemo: pladenj, vrček z zrni (riž, ajda, pšenica), prazen vrček

Cilji: razvijanje koordinacije oko – roka, koncentracije, občutka za red in samostojnost

Potek dejavnosti:

• Z desno roko primemo vrček za ročaj, z levo roko ga primemo na sprednji strani.
• Vrček počasi prenesemo tako, da je z lijem na sredini odprtine drugega vrčka.
• Počasi ga nagnemo in pričnemo s presipanjem.
• Ko stresemo vsa zrna pogledamo če je vrček prazen.
• Vrček postavimo na svoje mesto.
• Ponovimo presipanje v drug vrček.

Priprava sadja, zelenjave za malico

Potrebujemo: sadje, zelenjavo, nož za maslo ali nož za krhlje, krožnik, gobico, desko za rezanje, koš za bio odpadke

Cilj: razvijanje koordinacije oko – roka, koncentracije, občutka za red in samostojnost

Potek dejavnosti:

• V skledo na mizi nalijemo vodo iz vrča.
• Vzamemo jabolko, ga položimo v vodo in ga umijemo z vseh strani.
• Skledo si umaknemo na rob mize.
• Jabolko položimo na desko za rezanje.
• Vzamemo rezilo za jabolko, držimo ga z obema rokama za ročaja.
• Nastavimo rezilo na sredino jabolka in močno pritisnemo navzdol.
• Izpulimo sredino jabolka in jo odvržemo v posodo za biološke odpadke.
• Krhlje polagamo na servirni krožnik.
• Desko in nož odnesemo k umivalniku.
• Pobrišemo mizo.

Zelenjavo in sadje pred pripravo vedno operemo. Po podobnem postopku lahko pripravimo banano, hruško, korenček, bučke, kumare, paradižnik… Ko režemo zelenjavo npr. kumaro, lahko vsak košček posebej odlagamo na servirni krožnik ali pa odrežemo več koščkov in jih nato preložimo na krožnik. Če imamo na razpolago več sadja, lahko iz njega pripravimo marmelado. Sadje narežemo, mu dodamo sladkor in iz njega skuhamo marmelado v posebnem strojčku za kuhanje marmelade. Ko je marmelada kuhana, jo nadevamo v kozarčke in zapremo.

Umivanje dojenčka

Potrebujemo: kad za umivanje dojenčka, dojenček, vrč, predpasnik, tetra plenico, brisača, krpica

Cilji: razvijanje grobe motorike, občutka za red, samostojnosti, koncentracije

Potek dejavnosti:

• V kad z vrčem nalijemo vodo.
• Dojenčka slečemo in ga položimo v kad.
• Z manjšo krpo pričnemo z umivanjem dojenčka.
• Ko je dojenček umit, ga položimo na brisačo in ga zbrišemo.
• Dojenčka zavijemo v tetra plenico.
• Pobrišemo mizo.

Misel za konec…

Verjamem, da so Montessori vrtci posebna izkušnja za otroke, ki nudijo otrokom bolj bogat svet raziskovanja in naravnega, izkustvenega učenja. Hkrati pa so ti vrtci v Sloveniji zelo redki in imajo ogromne čakalne liste za sprejem otroka. Prav tako, pa so ti vrtci tudi občutno dražji od javnih in so zaradi tega marsikomu nedosegljivi.

Menim, da z vnašanjem elementov montessori pedagogike v javnem vrtcu, nudimo otrokom bolj raznolike izkušnje učenja in jih s tem bogatimo.

Literatura

1. Herrmann, E. (2015). 100 dejavnosti za odkrivanje sveta po metodi Marie Montessori. Mladinska knjiga.
2. Kordeš Demšar, M. (2007). Pedagogika montessori. Sodobna pedagogika, 58 (4).
3. Montessori , M.(2011). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo.

Privzgajanje delovnih navad z lutko muce copatarice

Alenka Škrubej

V vrtčevski skupini najmlajših otrok je zagotovo najpomembnejša naloga vsakega vzgojitelja, da se otroci počutijo varno, ljubljeno in sprejeto. Takoj zatem pa sledi, da otrokom pomagamo na poti k samostojnosti, kar pomeni, da jih učimo in spodbujamo samostojnega prehranjevanja, navajanja na kahlico, oblačenja, obuvanja, pospravljanja igrač… V vrtcu vzgojitelji opažamo, da je najmlajšim otrokom zelo težko pospraviti copate ali igrače s katerimi se igra. To pripisujemo temu, ker otrok doma nima možnosti, da bi te stvari naredil sam, saj to namesto njega naredijo starši. Razlogi staršev so različni, eni menijo, da so otroci še premajhni, drugi spet menijo, da hitreje pospravijo sami.

Vsak otrok je rad vključen v dejavnosti s svojimi starši, rad pomaga in je koristen. Delo je zanj pravzaprav igra. Prav je, da izkoristimo otrokovo željo po delu in sodelovanju z odraslim, saj mu s tem privzgajamo delovne navade za naprej. Delo vzgojitelja je tudi to, da staršem svetuje primerne dejavnosti glede na otrokovo razvojno stopnjo.

Začelo se je v vrtcu…

Da sem otroke pritegnila z vsebino, sem si izbrala znano pravljico Ele Peroci – Muco Copatarico. Otrokom sem zgodbo najprej predstavila, čez nekaj dni smo povabili na obisk šiviljo, ki nam je po naših predlogih sešila lutko Muce Copatarice. Potem je zgodba res oživela, otroci so lutko ves čas vključevali v svojo igro in jo s sabo jemali celo na sprehod. Tako smo se z lutko Muce Copatarice z otroci podali na dolgo pot k samostojnosti.

Muca je otroke opazovala in jih spodbujala pri obuvanju copat, iskanju pravih parov copat, urejanju garderobe, pospravljanju igrač..

Lutka Muca Copatarica je postala otrokova prijateljica

Igra Čarobna vreča

Z otroki smo se zbrali na blazini, kjer sem jim pokazala čarobno vrečo. Vsi smo sezuli copate in jih spravili v vrečo. Vrečo smo pretresli in povedali nekaj čarobnih besed (abrakadabra, čirule –čarule), da so se copati pomešali med sabo. Nato je Muca Copatarica iz čarobne vreče izvlekla prvi copatek. Otroci so imeli nalogo, da ugotovijo čigav je copat. Nato ga je otrok poskušal sam obuti. Muca je zopet iz vreče izvlekla naslednji copat, spet smo iskali lastnika copata in ga spodbujali, da si sam nadene copatek. Igro smo nadaljevali dokler nismo bili vsi obuti.

Pospravljanje copat na dogovorjeno mesto

Z otroki smo se dogovorili, da copate vedno pospravimo na dogovorjeno mesto – poličko, ko se odpravimo k počitku. Drugače se lahko zgodi, da jih pospravi Muca Copatarica, potem bi otrok moral iskati svoje copate, kot otroci v pravljici. Podoben dogovor smo sklenili tudi za urejanje copat in čevljev v garderobi.

Šivanje copatk in iskanje pravih parov

Prav poseben dan se je za otroke odvijal, ko smo za vsakega otroka vzgojiteljici sešili nove copate. Vsak otrok je lahko izbral material iz katerega je želel svoje nove copate. Otroci so potrpežljivo čakali, da so bili copati sešiti in so jih lahko pomerili. Copate smo v nadaljevanju uporabili trudi za igro iskanje parov, saj so bili vsi pari copat različnih barv in vzorcev.

Pospravljanje igrač

Muca Copatarica je izredno redoljubna muca. Otroci so izvedeli, da Muca ne mara razmetanih igrač, zato so pridno pospravljali igrače po končani igri. Vedeli so, da bi jih drugače Muca odnesla v svoje skrivališče.

Otroci šivajo copatke

Otrokom smo ponudile doma izdelane lesene didaktične igrače, kjer so se preizkusili v šivanju in urili fino motoriko. Dejavnost je otroke pritegnila, pri njej so vztrajali dolgo časa, da so zašili svoj copat.

Muca Copatarica obišče otrokovo družino

Muci je bilo med vikendi v vrtcu strašno dolgčas, zato smo se dogovorili, da vsak vikend odide domov z enim od otrok. Tako bo lahko spoznala otrokovo družino in otroka tudi doma spomnila na redoljubnost. Starši so v poseben Mucin dnevnik prilepili nekaj sličic in opisali vikend z lutko Muce Copatarice. Ko se je otrok vrnil v ponedeljek v vrtec, je ostalim otrokom v skupini pokazal slike in povedal o dogodivščinah. Pri otrocih, ki še niso govorili, je dogodke opisala vzgojiteljica.

Zaključek

Predšolsko obdobje je čas, ko je otrok najbolj dojemljiv za navajanje na redoljubnost in delovne navade. Otroku že takrat postavimo temelje za njegovo odgovorno delo v prihodnosti. Kar se otrok nauči, bo postalo njegova navada.

Z delovnimi navadami si otrok najbolje krepi svojo voljo in tako pridobiva vztrajnost in potrpežljivost. To sta lastnosti, ki ju je v današnjem času zelo težko privzgojiti. Ko samo verbalno spodbujamo otroka, je učinek takšnih spodbud le kratkotrajen. Šele z osebno izkušnjo si otrok zaupa in je pripravljen vložiti v delo tudi napor. Vztrajnost se torej pridobiva z vajo in dobrimi rezultati. Otrok si bo sam začel postavljati vedno višje cilje, saj ima potem že lastno orientacijo, koliko energije in prizadevnosti mora vložiti v določeno delo. Naloga staršev ni samo poskrbeti za otroke v čustvenem in materialnem smislu, ampak jih tudi pripraviti na življenje z delom. Delo bi moralo biti vrednota. Starši bi radi imeli odgovorne otroke, toda najprej jih moramo naučiti opravljati odgovorne naloge. Naučiti otroke delati, je veliko težje kot delo opraviti sam (Zalokar Divjak, 2000).

Literatura

Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.

Kuhanje z predšolskimi otroki

Alenka Škrubej

Otrok v vrtcu preživi povprečno 8 do 9 ur dnevno, kar predstavlja več kot polovico njegovega dneva. Ravno zaradi tega je izrednega pomena, da ima otrok možnost aktivno sodelovati pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti v vrtcu. S tem, ko je otrok aktivno vključen spoznava nove pojme in predmete, na različne načine rešuje probleme in preizkuša možne rešitve.

V mlajšem starostnem oddelku otrok (1 – 3 let) je marsikdo mnenja, da otrokom težko ponudimo kuharske dejavnosti. Pri opazovanju mlajših otrok pa opažam, da ena izmed najljubših iger otrok poteka ravno v kuhinjskem kotičku. Zato sem se odločila, da otrokom ponudim več kuharskih aktivnosti in jim pri tem omogočim aktivno vlogo. Vloga vzgojitelja pri kuharskih dejavnostih je, da so aktivnosti pripravljene tako, da so varne za otroke, hkrati pa jim omogočajo participacijo, razvijanje kognitivnih sposobnosti in samostojnosti.

Primeri kuharskih dejavnosti

Preden pričnemo s kuharskimi dejavnostmi si z otroki temeljito umijemo roke in si nadenemo predpasnike.

Priprava sadnih in zelenjavnih malic

Z otroki najprej operemo sadje ali zelenjavo in pripravimo delovno površino. Na mizo si zložimo desko za rezanje, zaobljen nož in krožnik za serviranje. Vzgojitelj otrokom nazorno pokaže prijem noža in rezanje sadja oz. zelenjave. Pri rezanju jim pomaga, kjer je to potrebno, drugače otrokom pusti, da sami rokujejo z nožem. Ko je sadje (ali zelenjava) narezano, ga otroci preložijo na servirni krožnik, pospravijo desko in nože, ter postrežejo malico. Otroke samostojna priprava malice spodbuja tudi pri okušanju novih okusov.

Peka kruha, pletenic, ptičkov

Peka kruha je lahko čudovita izkušnja za otroke. Testo pripravimo skupaj z otroki, naj spoznajo postopek peke kruha in sestavine, ki jih za to potrebujemo. Otroku damo kepo testa, naj jo pregnete in nas opazuje, kako testo oblikujemo mi. S peko kruha lahko zamotimo razdražljivega in nezadovoljnega otroka. Užival bo, ko bo gnetel elastično testo, se ob tem sprostil in pozabil na svojo jezo. Iz testa lahko izdelamo poljubne izdelke (žemlje, ptičke, pletenke, polžke). Ko je testo oblikovano moramo počakati, da kruh naraste, nato ga lahko premažemo z jajcem in spečemo. Sam postopek traja kar nekaj časa, otrok spozna, da je treba biti potrpežljiv, da spečemo kruh.

Peka piškotov

Najprej skupaj z otroki zamesimo testo. Otrok lahko sam v večjo posodo nasuje moko, doda maslo, sladkor, začimbe, pecilni prašek. Po potrebi mu pomagamo pri razbijanju jajčk in ožemanju limone. Vse sestavine poimenujemo, da otroku širimo besedišče. Testo umešamo z mešalnikom, nato razdelimo testo na več delov, da otroci testo še pregnetejo. Nato otroci testo razvaljajo in z modeli izrežejo piškote. Otrokom demonstriramo valjanje testa in jim po potrebi pomagamo. Otroci lahko sami piškote zložijo na pekač, vzgojiteljica pa nadzira pečenje v pečici.

Priprava palačink

Palačinke so zagotovo sladica, ki jo imajo otroci najrajši. Moji malčki so sami izrazili željo po pripravi palačink. Lotili smo se dela po znanem receptu, vse sestavine smo poimenovali in pripravili zmes. Maso smo dolgo mešali, da je bila brez grudic, nato pa je sledilo pečenje palačink na vročem olju. To je delo za vzgojiteljico, otrokom sem obrazložila nevarnosti vročega olja, tako so pečenje opazovali s primerne razdalje. Ko so bile palačinke pečene so otroci nadaljevali z delom, palačinke so namazali z marmelado in jih zložili na servirni krožnik. Sledila je prava gostija za malčke.

Priprava rojstnodnevne torte

V naši skupini rojstne dneve otrok praznujemo s posebno torto. Torto zjutraj pripravi vzgojiteljica. V 1l sadnega soka skuhamo zdrob in vanj dodamo malo rozin. Maso vlijemo v tortni model in pustimo, da se hladi. Ohlajeno torto vzamemo iz kalupa. Vsak otrok, ki praznuje rojstni dan torto okrasi po svojih željah. Navadno jo okrasimo s sezonskim sadjem, kokosom, koščki čokolade, lahko jo premažemo s kislo smetano. Torto imajo otroci zelo radi, pojedo jo do zadnjega koščka. Torta predstavlja zdrav način praznovanja rojstnih dni. Za vsakega otroka pa predstavlja posebno doživetje, ko si samostojno pripravi torto za praznovanje.

Literatura

1. Cave, S. in dr. Fertleman, C. (2015). Igrajva se! 100 zamisli za igrice, ki spodbujajo razvoj naših najmlajših. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
2. Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: Grafenauer založba.
3. Silberg, J. (2003). Miselni razvoj dojenčka in malčka: igre za spodbujanje umskih sposobnosti. Tržič: Učila International.

Fotografije: osebni arhiv avtorice