Vloga šole za uspešno vključevanje romskih učencev v viz

irena_CP

Irena Čengija Peterlin

Povzetek

Uspešnost vključevanja romskih učencev v vzgojo in izobraževanje je odvisno od dela vsakega posameznega člana v trikotniku šola – učenec- starši. Vzpostavitev zaupanja do šole kot institucije, obiski naselja, izobraževanja strokovnega kadra, vključevanje v projektno delo so elementi, ki pripomorejo in vplivajo na uspešnejše vključevanje romskih učencev v šolski sistem. Naloga in cilj vsake šole je optimalni razvoj otroka ne glede na socialno, kulturno poreklo, spol, narodno pripadnost in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu. Pedagoško delo z učenci Romi zahteva individualni pristop, metodično in didaktično dovršene ure, fleksibilnost, visoko mero strokovnosti ter znanja in predvsem stalnost kadra. Zaradi premoščanja socialnih, ekonomskih in kulturnih razlik ter predvsem nerazumevanje slovenskega jezika največji poudarek pri strokovnem delu namenjamo didaktičnemu in metodičnemu pristopu.

Uvod

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan že vrsto let izobražuje tudi romske učence, ki prihajajo iz enega najbolj neurejenih naselij v Sloveniji, Dobruške vasi. Število romskih učencev iz leta v leto narašča in na OŠ Frana Metelka Škocjan se je v dobrih desetih letih skoraj podvojilo. Kar za šolo in okolje predstavlja specifični izziv, saj je večanje populacije pripeljalo do novih izzivov s katerim se sooča širše okolje in tudi šola. Naloga in cilj vsake šole je optimalni razvoj otroka ne glede na socialno, kulturno poreklo, spol, narodno pripadnost in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu. Učenci Romi so v slovenski šolski sistem vključeni že več desetletij. Šole, ki vključujemo in izobražujemo romske učence imamo različne izkušnje z organizacijo dela in pristopi. Pedagoško delo z učenci Romi zahteva individualni pristop, metodično in didaktično dovršene ure, fleksibilnost, visoko mero strokovnosti ter znanja in predvsem stalnost kadra. Zaradi premoščanja socialnih, ekonomskih in kulturnih razlik ter predvsem nerazumevanje slovenskega jezika največji poudarek pri strokovnem delu namenjamo didaktičnemu in metodičnemu pristopu. Veliko vlagamo v stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter jim omogočamo medsebojne hospitacije. Potrebno se je zavedati, da učenci Romi dejansko prihajajo v šolo z minimalnim znanjem oziroma predznanjem, z nerazumevanjem slovenskega jezika in so zaradi pomanjkanja izkušenj in ne-vključevanjem v predšolsko vzgojo v primerjavi s svojimi vrstniki, ki obiskujejo predšolsko vzgojo v izrazito neenakopravnem položaju. Opremljenost in pripravljenost romskega predšolskega otroka, ki prihaja iz našega šolskega okoliša, je nizka, zato je potrebno v šoli zagotoviti optimalne pogoje za razvoj vsakega učenca, še posebej pa mora biti učitelj in clip_image002svetovalna služba pozorna na učence, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega, socialnega in ekonomskega okolja. Z ustreznim in premišljenim načrtovanjem dela in učnega okolja učitelj vzpostavi ustrezne pogoje za čim boljše napredovanje in vključevanje učencev Romov. Pri tem mora biti pozoren, da vsem učencem zagotovi enake možnosti učenja in napredovanja.

Zaradi primanjkljajev na vseh področjih, nespodbudnega okolja v katerem živijo, neznanja in nerazumevanja slovenskega jezika, romski učenci slabše napredujejo oziroma počasneje osvajajo standarda znanje od vrstnikov večinske populacije in za napredovanje potrebujejo veliko pomoči ter spodbude s strani šole, saj je doma večinoma niso deležni oziroma jim starši, tudi če želijo, ne zmorejo pomagati, saj so večinoma sami nepismeni. Prvo vzgojno izobraževalno obdobje je ključno za osvajanje temeljnih znanj ter za razvoj socialne in čustvene zrelosti. Ključno je tudi za vzpostavitev ustreznega vključevanja romskih učencev v šolsko okolje. To obdobje je izredno zahtevno, saj se gradijo temelji, osvajajo številske predstave, učenci se opismenijo, zato bi bilo nujno potrebno, da sta v oddelku prisotna dva strokovna delavca v času pouka slovenščine, okolja ter matematike v celotnem prvem triletju. Spreminjanje in prilagajanje učnega procesa in učnega okolja za zagotovitev uspešnosti učencev, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja, je naloga šole. Ob tem je potrebno poudariti, da je uspešnost vključevanje romskclip_image004ih učencev v vzgojo in izobraževanje na vseh nivojih, od predšolske vzgoje do srednje šole, odvisno tudi od reševanje in urejanja bivanjskih razmer, zagotavljanja osnovnih dobrin za preživetje, ozaveščanje ter reševanje zdravstvenih težav, od možnosti zaposlovanja, in nenazadnje tudi od njihove želje in potrebe po vključitvi v širšo socialno skupnost.

Romsko naselje Dobruška vas

Organizacija dela z romskimi učenci skozi čas

Našo šolo je v šolskem letu 1965/66 obiskoval prvi romski učenec. Pouk je obiskoval le eno leto in še to neredno. Ni si težko predstavljati, kako se je ta učenec počutil v šoli ob nerazumevanju jezika, slabih razmerah, v katerih je živel, neurejenem prevozu v ter iz šole, ob nepripravljenosti šolskega sistema na prilagajanje….

Romski učenci so v šolskem sistemu prisotni v mnogih šolah po Sloveniji že desetletja. Pri delu z učenci Romi so se šole, ki se srečujejo z izobraževanjem romskih učencev srečevale in preizkušale različne oblike in metode dela. Vsaka izmed njih je imela svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Skozi leta, še posebej v 90 – tih letih prejšnjega stoletja, so se v šolah uveljavili tako imenovani čisti oddelki ter delno čisti oddelki, kar je pomenilo, da je pouk za romske učence potekal ločeno od matičnega razreda ves čas trajanja pouka oziroma le pri urah matematike in slovenščine. Kasneje so se oblikovale učne skupine, ki so združevale učence Rome glede na njihovo znanje oziroma predznanje in ne glede na razred, ki so ga obiskovali ter heterogene skupine ali oddelki, pri katerih so romski učenci integrirani v redno delo oddelka in so vključeni v dodatno strokovno pomoč, ki se izvaja v oddelku, če jo potrebujejo. Integrirano delo z romskimi učenci poteka v večini šol, kjer se izobražujejo tudi romski učenci in je najprimernejša oblika dela, saj se tako razvija multikulturnost, učenci Romi razvijajo pripadnost širši skupini, učenci se prilagajajo in se učijo spoštovanja drugačnosti. Pri procesu integracije romskih učencev v redne oddelke pa ima posebej izrazito in odločilno vlogo romski pomočnik, ki otrokom ob vstopu v prvi razred pomaga prebroditi strah pred institucijo, čustveno in jezikovno oviro in predstavlja vez med šolo, učenci in starši.

Naloge šolske svetovalne službe pri vključevanju romskih učencev v vzgojo in izobraževanje

Svetovalna služba na šoli predstavlja posebno mesto na šoli, ki povezuje, svetuje in pomaga učencem, staršem, strokovnim delavcem, vodstvu in zunanjim sodelavcem preko svetovalnega odnosa. Svetovalna služba je vsem udeležencem v šoli enako dostopna in njena dostopnost je vsem enako razvidna. Poslanstvo šolske svetovalne službe je prilagajanje šolskega sistema potrebam posameznika (učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, učenci s težavami na vedenjske področju, ….) in vzpostavljanje optimalnih pogojev za učenje in napredovanje vseh učencev.

Pri vključevanju in izobraževanju romskih učencev v vzgojo in izobraževanje ima svetovalna služba izredno pomembno vlogo. Svetovalna delavka tesno sodeluje z romskim pomočnikom, saj prva navezuje stike s starši ob obiskih naselja in spoznavanju staršev in otrok. Predstavlja prvi stik s šolo tako za otroka, ki bo postal prvošolec kot tudi za starša. Njena naloga je vzpostavljanje zaupanja in vzpostavitev pozitivnega odnosa do šole. Premagovanje strahu pred šolo in vzpostavitev sodelovalnega odnosa s starši, je izredno pomembno za uspešno vključitev otrok v šolski sistem. Kajti znano je, da odnos, ki temelji na zaupanju staršev do šole in obratno, pomembno vpliva na uspešno vključevanje otrok v šolski sistem. Otroci se bistveno hitreje in z manj stiskami vključijo v šolski sistem. Delo svetovalne delavke tako lahko opredelimo kot nepogrešljivo pri vključevanju in izobraževanju romskih učencev, saj ne le da vzpostavlja sodelovanje s starši, temveč tudi tesno sodeluje z romskim pomočnikom, sodeluje in svetuje učiteljem pri načrtovanju dela za uspešno vključitev otrok v delo v oddelku ter jim pomaga pri navezovanju stikov s starši, sodeluje s Centrom za socialno delo in Policijo, spremlja projekte, ki spodbujajo lokalne skupnosti in šole k vključevanju romskih otrok v predšolsko vzgojo, sodeluje z vodstvom šole. Naloge svetovalne službe pri sodelovanju s posameznimi deležniki so naslednje:

1. Delo s starši.

Raziskava o korelaciji med sodelovanjem staršev s šolo oziroma učitelji ter med pogostostjo obiska pouka romskih učencev, ki smo jo na šoli opravili, kaže da sodelovanje staršev s šolo pozitivno vpliva na povečanje obiska pouka pri učencih in posledično na boljši učni uspeh. V raziskavo smo zajeli desetletno sodelovanje staršev in učiteljev na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, individualnih razgovorih, obiskih učiteljev v naselju ter za enako obdobje pregledali rednost obiska pouka in napredovanje učencev. Ugotovili smo, da se je sodelovanje s starši v desetih letih bistveno izboljšalo (za 30 %) in posledično se je zviševal odstotek obiska pouka ter napredovanje učencev. V raziskavi smo tudi pregledali, s katerimi dejavnostmi smo uspeli okrepiti sodelovanje s starši. Ugotovili smo, da smo s pomočjo vključenosti v različne projekte, ki so bili namenjeni delu z romskimi učenci in starši, izoblikovali različne načine sodelovanja. Najpomembnejši način sodelovanja so zagotovo obiski naselja s strani učiteljev z namenom spoznavanja staršev, bivanjskih pogojev učencev ter povabilo staršem za obisk šole na govorilnih urah. Obiski naselja pa ne vplivajo pozitivno le na starše, temveč tudi na učitelje same, saj spoznajo učence v drugačni luči in spoznajo vzroke za morebitne učne, vzgojne ali čustvene težave posameznega učenca. Ravno tako pa obiski pozitivno vplivajo tudi na učence, ki so ponosni, da jih obiščejo učitelji in začutijo povezanost s šolo. Drugi izredno pomemben način sodelovanja s starši je sodelovanje s pomočjo romskega pomočnika ob prenosu informacij. Romski pomočnik predstavlja nepogrešljivo vez med starši in šolo. Učitelji starše v šolo vabijo tudi preko vabil na govorilne ure, ki so pisna ali ustna preko telefona oziroma osebno. V primeru, ko se starši ne odzivajo vabilom, jih učitelji povabijo v šolo v sodelovanju s šolsko svetovalno službo. In kot zadnje je povabilo staršem s pomočjo Centra za socialno delo. Pri slednjih gre za večje vzgojne, čustvene in tudi učne težave učencev, ko je sodelovanje s starši oteženo zaradi različnih vzrokov. Z raziskavo smo učiteljem in strokovnim delavcem predstavili učinke sodelovanja v projektih ter izvajanja mnogih dejavnosti v okviru projektov. Pomemben vidik dela z romskimi učenci za strokovne delavce je tudi zmožnost »videti napredek« na posameznih področjih dela. Ker so učitelji vsakodnevno zelo vpeti v delo, pogosto ne opazijo napredka, kar jih z leti lahko demotivira. Zato je pomembno, da šola, šolska svetovalna služba beleži in analizira podatke, s katerimi šola razpolaga ter učiteljem poda povratno informacijo o uspešnosti njihovega dela.

2. Delo z učenci

Svetovalna služba vzpostavlja pogoje dela s predšolskimi otroci in učenci. V sodelovanju z vzgojiteljicami načrtuje in organizira vključevanje predšolskih otrok v popoldanske dejavnosti v vrtcu. Romski otroci iz naselja, ki sodi v naš šolski okoliš, niso vključeni v vrtec, zato jih spodbujamo k sodelovanju in vključevanju v dejavnosti organizirane za predšolske otroke v našem vrtcu. Dejavnosti potekajo v obliki delavnic, s katerimi razvijamo socialno, čustveno zrelost ter predvsem razumevanje jezika. Cilj delavnic je vključitev otrok v predšolsko vzgojo saj preko delavnic želimo staršem in predvsem pa otrokom približati vrtec kot institucijo in starše motivirati za vpis otrok v vrtec. Svetovalna služba organizira in spremlja izvajanje dodatne strokovne pomoči za učence, ki pomoč za doseganje ciljev potrebujejo. Poleg tega tudi nenehno spremlja napredovanje učencev ter doseganje ciljev pri posameznih predmetih. Zelo pomembno vlogo ima svetovalna delavka pri svetovanju in pomoči učencem v stiski ter učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami.

3. Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji

Naloga svetovalne službe je pomoč in svetovanje učiteljem pri delu z romskimi učenci. Redno spremljanje in sodelovanje svetovalne službe in učiteljev na sestankih ali strokovnih aktivih, na katerih rešujejo aktualno problematiko, pregledajo doseganje ciljev pri posameznih učencev, se posvetujejo o načinu dela s posamezniki, o oblikami pomoči učitelju, … Svetovala delavka učiteljem svetuje o zagotavljanju osnovnih pogojev za varno in spodbudno učno okolje med poukom in zunaj pouka, pri izbiri oblik in metod dela v integriranem oddelku, sodeluje z učitelji za učinkovito delo z učenci, ki imajo čustvene, vzgojne ali disciplinske težave. Skrbi za povezovanje razrednikov in učiteljev, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč ter za povezovanje učiteljev z romskim pomočnikom.

4. Sodelovanje z vodstvom

Svetovalna služba vodstvu zavoda podaja predloge za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, za zagotavljanje pogojev za oblikovanje ustrezne kulture in klime ter sodelovanje pri umeščanju romskega pomočnika v delo šole. Z vodstvom šole sodeluje tudi pri načrtovanju celotnega svojega dela na področju dela z romskimi učenci, od sodelovanja s starši, do obiska naselja, organizacije delavnic za predšolske otroke, sodelovanja z učitelji, …

Naloge ravnatelja pri vključevanju romskih učencev v vzgojo in izobraževanje

Ravnatelj je na šoli pedagoški in organizacijski vodja. Pri usmeritvah dela na šoli je izjemnega pomena ravnateljev pogled na vzgojno izobraževalno delo, projektno delo, odnos do marginalnih skupin, pripravljenost za iskanje rešitev, razumevanje šolske kulture in klime, spoštovanje in spodbujanje učiteljev, strokovno zaupanje, ….

1. Delo z učitelji

Edina stalnica našega življenja so spremembe. Spreminja se okolje, menjavajo se vlade, spreminjajo se podjetja, spreminjajo se izdelki, nastajajo nove gospodarske panoge, otroci odraščajo, itd. Vse to vpliva na naše delo in naše doživljanje realnosti. Nad večino sprememb nimamo niti nadzora niti moči, imamo pa moč nad odločitvijo, ali bomo postali ‘’mojster sprememb’’ ali ‘’žrtev sprememb’’. To, ali bomo ustvarjalci okoliščin ali njihovi sužnji, je odvisno od naših odločitev.

Ob želji, da bi se tudi učitelji ves čas spreminjali, spreminjali svoje delo in sprejemali novosti, pogosto naletimo na mnoge ovire. Fullan in Hargreaves sta opredelila šest problemov, ki se pojavijo pri učiteljih ob nenehnem uvajanju sprememb: preobremenjenost, osama, skupinsko mišljenje, neodkrite sposobnosti, ozkost učiteljeve vloge in slabe rešitve ter neuspele reforme. Ravnatelj lahko s spremljanjem učiteljevega dela, s sodelovalnim vodenjem navedene probleme omili ali jih celo (nekatere) prepreči. Ob stalnem uvajanju sprememb ter ob večletnem poučevanju skupin učencev*, ki se razlikujejo od večinskega prebivalstva, učitelj izgoreva, postaja preobremenjen, se osami, ima občutek neuspešnosti…. Ravnateljeva vloga je ustvarjanje sodelovalnega okolja, v katerem se učitelj počuti varnega, spodbujanje učiteljev, da sprejemajo strokovne odločitve, izboljšave so pravilo, ki prinaša nove zamisli, spodbujanje razmišljanja učitelja o lastnem delu, povratna informacija o uspešnosti dela (še posebej na področju dela z drugačnimi skupinami otrok). Pri delu šolske svetovalne službe je poudarjeno, kako pomembno je, da se učiteljem predstavi napredek na področju njihovega dela. Ravnatelj se mora zavedati, da učitelji potrebujejo pozitivno informacijo o uspešnosti njihovega dela, truda, izobraževanja, da lahko z delom nadaljujejo in ga nadgrajujejo. Tako se učiteljem predstavi napredek na nekem področju (sodelovanje staršev romskih otrok s šolo) in smisel vključevanja v projektno delo. Ravnatelj nudi suport učiteljem osebno in preko svetovalne službe ter skrbi za stalen pretok informacij med učitelji. Predvsem pa je pomembno sprotno reševanje nastalih problemov in dilem z iskanjem rešitev. Pri nalogah ravnatelja ne smemo pozabiti na organizacijo strokovnih izobraževanj, ki učiteljem nudijo podlago in strokovno podporo za njihovo delo.

Delo ravnatelja z učitelji sem pri nalogah ravnatelja za uspešno vključevanje romskih učencev v vzgojo in izobraževanje postavila na prvo mesto, saj so učitelji »nosilci« sprememb, zato jih je potrebno v odločanje vključiti. Vključiti se morajo v odločitve, kako bodo delali, kaj bodo spremenili ter kako bo potekal njihov strokovni razvoj.

2. Delo s svetovalno službo

Sodelovanja ravnatelja s svetovalno službo in usmerjanje dela svetovalne službe je ena izmed pomembnejših del ravnateljevega dela. Svetovalna služba je tista, ki zazna stisko učitelja ali učenca in mu priskoči na pomoč. Da bi zaznala stisko, pa mora biti dovolj senzibilna, mora imeti zaupanje učiteljev in učencev ter mora imeti podporo ravnatelja pri njenem delu. Kot primer dobre prakse, se je na naši šoli izkazalo tedensko srečanje svetovalne službe z vodstvom. Delovni sestanek je potekal enkrat na teden. Cilji sestanka so bili naslednji: izmenjava informacij (pregled posebnosti preteklega tedna), iskanje ustreznih rešitev, določanje usmeritev in zadolžitve. Izredno pomemben, pa tako imenovani skriti cilj sestankov, pa je bil spremljanje dela svetovalne službe ter nudenje podpore. Slednja je namenjena preprečevanju izgorelosti. Na sestanku je bilo ob pregledu nalog in dejavnosti zaznati morebitno preobremenjenost svetovalnih delavk in posledično neučinkovito iskanje rešitev za posamezen izziv. V takih primerih je bilo delo razdeljeno med ostale udeležence sestanka ali pa so bile na sestanku podane zamisli za rešitev problema.

3. Delo s starši

V trikotniku šola – učenec – starši je ravnateljeva naloga povezovanje trikotnika ter usklajevanje različnih interesov. Dejstvo je, da šola mora sodelovati s starši in obratno, saj oboji delujemo v dobro otroka. Eni doma, drugi v šoli. Pri sodelovanju s starši romskih učencev menim, da je naloga šole da starše pripravi do spoznanja, da šolo potrebujejo ter da razvijajo pozitivni odnos do šole. Naš cilj je, da bi starši prihajali v šolo po informacije prostovoljno v okviru govorilnih ur. Ostale naloge dela s starši:

  • Informiranje staršev o delu šole,
  • Odzivanje na individualne razgovore na pobudo staršev ali učiteljev,
  • Sodelovanje s starši ob reševanju vzgojnih in učnih težav.
  • Sodelovanje s starši ob obiskih naselja.
  • Predstavitev dela romskega koordinatorja.

Starši, ki se zavedajo pomembnosti šolskega sistema za uspešnost njihovih otrok v odraslosti, niso več izjeme. Vedno več je staršev, ki cenijo šolo, katerim znanje predstavlja vrednoto in to zahtevajo tudi od svojih otrok. To je temelj, na katerem gradi šola.

4. Delo z učenci.

Delo z učenci je postavljeno na zadnje mesto. Strinjam se, da bi moralo biti na prvem in posredno tudi je. Saj ravnatelj z usmerjanjem, spremljanjem dela učiteljev in svetovalne službe skrbi za napredek učencev ter njihovo vključevanje v delo šole. Neposredni stik z učenci ravnatelju daje realno sliko o učencih, njihovem počutju, napredku, o delu šole kot celote. Redna srečanja z učenci pri malici, na dnevih dejavnosti, med odmori in poukom so priložnosti, ki jih ravnatelj lahko izkoristi z namenom spoznavanja učencev in ustvarjanja realnega pogleda. Učenci so zadovoljni, da jih ravnatelj opazi, se z njimi pogovarja in se zanima za njihovo delo. S tem se poveča njihovo zaupanje v šolo kot institucijo ter v delo učiteljev. Seveda pa je potrebno učencem postaviti jasne meje, od katerih kot šola ne odstopamo. Nekateri učenci te meje »vidijo« šele kadar jim jih predstavi ravnatelj.

Zaključek

Prispevek govori o nalogah šolske svetovalne službe ter ravnateljevih nalogah pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojo in izobraževanje. Vsekakor se delo svetovalne službe ne more omejiti le na naštete naloge v prispevku. Le te so samo del delovne obveznosti svetovalnih delavcev, pa vendar izjemno pomembne za uspešno vključevanje romskih učencev v vzgojo in izobraževanje.

Uspešnost vključevanja romskih učencev v vzgojo in izobraževanje je odvisno od dela vsakega posameznega člana v trikotniku šola – učenec- starši. Vzpostavitev zaupanja do šole kot institucije, obiski naselja, izobraževanja strokovnega kadra, vključevanje v projektno delo so elementi, ki pripomorejo in vplivajo na uspešnejše vključevanje romskih učencev v šolski sistem. Odgovornosti za uspešno integracijo ne moremo in ne smemo prelagati le na šole. Svoj del odgovornosti pri vključevanju romskih učencev morajo prevzeti tudi starši in na to jih je potrebno pripraviti. Starši, ki so sami že bili deležni sistematičnega izobraževanja, imajo pozitiven odnos do šole, skrbijo za šolske potrebščine svojih otrok, sodelujejo s šolo in kar je najpomembneje otroke vsakodnevno pošljejo v šolo. Svoje naloge in odgovornost pa morajo prevzeti tudi učenci. Sprejeti šolska pravila, opravljati domače naloge, obveščati starše o sporočilih učiteljice, …

Šole oziroma ustanove in organizacije, ki delamo z romsko populacijo, najpogosteje delujemo ena mimo druge, brez pravega vsebinskega povezovanja in nadgrajevanja, čeprav imamo pri vključevanju le-teh enak cilj. Zagotoviti enake pogoje in možnosti za uspešno vključitev v družbo. Pri iskanju ustreznih rešitev pa je kot aktivne udeležence nujno vključevanje predstavnikov romske skupnosti. Prepogosto se dogaja, da razmišljamo o rešitvah mimo ali brez predstavnikov romske populacije, rezultat pa je nedoseganje ciljev, ki smo si jih zastavili. Sodelovanje šole z zunanjimi ustanovami kot je Center za socialno delo in Policija je vzpostavljeno na organizacijski ravni. Žal je pa premalo vsebinskega sodelovanja, sodelovanja ki ustvarja pogoje za preprečevanja osipa in sodelovanja, ki spremlja skrb staršev za otroke. Žal je trenutno delovanje Policije in Centra za socialno delo usmerjeno predvsem v »kaznovanje«, odvzem pravic in prijava inšpektoratu.

Z ustreznim način dela, pomočjo, ki jo šole nudimo romskim učencem, vključevanjem v projektno delo, zagotavljanjem romskega pomočnika, tesnim sodelovanjem s socialno službo in policijo smo v zadnjih petih letih dosegli, da romski učenci ne izostajajo več od pouka in da so vsakodnevno prisotni. To je seveda za šolo velik dosežek, saj le z rednim obiskom poukom pouka ima otrok možnosti napredovanja na prav vseh področjih: socialnem, učnem, jezikovnem, čustvenem. Ni se spremenil oziroma izboljšal le obisk pouka, izboljšala se je predvsem disciplina oziroma upoštevanje šolskih pravil, znanje učencev, povečalo se je razumevanje jezika, izboljšala se je higiena učencev, ….

*skupin učencev: učenci, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega, socialnega, ekonomskega okolja, so druge narodnosti, učenci z učnimi ali vedenjskimi težavami.

LITERATURA:

  1. M. Fullan, A. Hargreaves. ( 2000). Zakaj se je vredno boriti v vaši šoli. ZRSZŠ. Ljubljana
  2. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. (2011). Dopolnilo Strategiji 2004. MIZKŠ. Ljubljana.
  3. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. (2004). MŠŠ. Ljubljana.
  4. Kurikularna komisija za svetovalno delo. Programske smernice svetovalna služba. (2008). ZRSZŠ. Ljubljana.
  5. A. Kristančič. (1995). Svetovanje in komunikacija. Inserco svetovalna družba Ljubljana.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Obrazovanje i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.