Erika Grosar
1. Uvod
Pri pouku v tretjem razredu uvajamo metodo formativnega spremljanja znanja. Metoda temelji na večji vključenosti učencev v učni proces, v načrtovanje učenja in odgovornost učencev pri načrtovanju osebnega cilja. S pomočjo povratnih informacij učitelja in sošolcev uresničijo zastavljen cilj in napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Z akcijskim raziskovanjem zastavljenega učnega cilja, da učenci nadaljujejo pravljico z upoštevanjem pravljičnih prvin, načrtujemo, uvajamo spremembe, zbiramo dokaze, vrednotimo dosežke in načrtujemo nov krog. Tretješolci so učni cilj dosegali z delom po skupinah. Skupine so izbirali sami, saj so tako učno najboljše napredovali.
2. Formativno spremljanje znanja
Načrtovanje ciljev: Po učnem načrtu učenci v 3. razredu prepoznavajo prvine pravljice: formalni začetek in konec, preteklik, za pravljico značilni pripovedni ton, značilne književne osebe, čudeže, pravljično dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja. Zmožnost prepoznavanja, razumevanja, doživljanja in vrednotenja pravljice so učenci pokazali tako, da so pisali nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali njene značilnosti.
Iskanje značilnosti pravljic: Značilnosti pravljice so učenci poiskali v pravljici Zlata ptica, ki smo jo obravnavali že v predhodnih urah. Na podlagi vsebine te pravljice so po skupinah najprej iskali pravljične prvine. Značilnosti pravljice so zapisali v obliki miselnega vzorca napisali na plakat. Predstavili so ga sošolcem in ga dopolnjevali z manjkajočimi podatki. Plakate so razobesili po učilnici.
Slika 1, 2: Zapisovanje značilnosti pravljice na plakate
Branje in razumevanje prebranega: Po skupinskem delu so učenci aktivno poslušali prebrani odlomek pravljice Mizica, pogrni se in načrtovali pot do uresničitve zadanega cilja: Tvorili so nadaljevanje pravljice in pri tem upoštevali značilnosti ljudske pravljice. Z ustnimi odgovori na vprašanja, ki so si jih postavljali v paru ali skupini, smo preverili razumevanje besedila.
Postavljanje meril uspešnosti: V skupinah so načrtovali, kako bodo prišli do cilja. Izbire poti so bile različne. Razmišljali so, kaj bodo potrebovali, da bo nadaljevanje zgodbe čim bolj uspešno. Povedali so, da pri nadaljevanju pravljice 
morajo upoštevati pravljične značilnosti. Pri tem morajo uporabljati domišljijo, da bo pravljica čim bolj zanimiva. V pisanje, ki mora biti čitljivo, morajo vložiti veliko truda in zapisati vsebinsko zaokroženo besedilo. Pri pisanju so pravilno zapisali veliko začetnico in ločila. Merila uspešnosti smo zapisovali na interaktivno tablo.
Slika 3. Zapis meril uspešnosti na interaktivno tablo
Dokazi o znanju: Učence sem prosila, naj v skupini razmislijo, katere dokaze bodo pri samem procesu učenja zbrali, da bodo dokazali napredek in znanje. Povedali so, da bodo nadaljevanje zgodbe pisali na liste in izdelek večkrat izboljšali.
Akcija: Učenci so bili za delo zelo motivirani, samostojno so zapisovali krajša ali daljša nadaljevanja pravljice. Hitrejši so že tisto uro pred sošolci prebrali svoj izdelek. Nekateri pa so si poiskali kritičnega prijatelja in so izdelek prebrali njemu. Ostali učenci so prebrane zgodbe poslušali in na podlagi meril uspešnosti podali povratne informacije. Ugotavljali so, 
da v nekaterih zgodbah manjkajo pravljične prvine ali da se zgodba ne konča srečno. Ker so si morali zapise tudi izmenjati in jih prebrati, so pod merila uspešnosti predlagali čitljivost zapisa.
Slika 4. Zapis nadaljevanja pravljice ob merilih uspešnosti
Nadaljevanje učenja: Vprašanja, ki sem jih izpostavila v razredu glede na potek pretekle ure, so bila:
- Ali so bili učenci dovolj samokritični?
- Ali bodo pridobili mnenje tudi drugih sošolcev?
Na podlagi sovrstniških in učiteljevih povratnih informacij so izdelek najmanj dvakrat oz. večkrat izboljšali. Spodbujala sem jih, da so pojasnjevali svoje pristope k reševanju (dodajanje pravljičnih oseb, spreminjanje dogajalnega prostora, čudeži, predmeti oživijo …). Izboljšane naloge so ponovno predstavili razredu ali posameznikom, da so pridobili dodatne povratne informacije. Drug drugemu so bili kontrola. Ker vsi učenci niso prišli na vrsto, sem naloge pregledala in jim naslednjo uro podala pisno povratno informacijo. Z učenci sem se več pogovarjala o samem učenju, če so dobili zadovoljive povratne informacije, ki so ustrezale merilom uspešnosti. Opazovala sem jih ali so zunanje ali notranje motivirani, saj so nekateri potrebovali spodbudo. Z njimi sem se pogovarjala, kako bodo izboljševali svoj izdelek.
Analiza dela: Analiza dela je razkrila, da so učenci s tovrstnim načinom dela zadovoljni, 
ker lahko delajo z nekom, ki jih usmerja in jim pomaga ter se dobro počutijo. Med seboj jim je bilo dovoljeno pogovarjanje. Vprašanja ali nejasnosti so zapisovali na tablo in dobili od sovrstnikov takojšen odgovor. Učili so se na napakah, saj so bile napake dovoljene.
Slika 5. Zapisovanje vprašanj na tablo, povratna informacija sošolcev.
Spremljanje znanja: Ugotovila sem, da so delali odgovorno, čeprav je bilo vzdušje v razredu sproščeno. V procesu učenja so učenci znanje še izboljšali, saj so sprotno ugotavljali, 
kje se na poti do svojega cilja nahajajo. Izdelke so si drug drugemu pregledovali. Pri tem sem jim nudila ustrezne informacije in pomoč.
Slika 6. Učenci z dvigom palca na roki kažejo, kje se nahajajo na poti do svojega cilja
3. Zaključek
Učenci so bili z delom zadovoljni in so se dobro počutili, saj je bilo delo sproščeno in prilagojeno posamezniku. Ni bilo dolgočasno. Nekateri so svoje zgodbe izboljšali večkrat, nekaj učencev pa bi potrebovalo še več časa, da bi izdelek izboljšali. Delo po skupinah je bilo glasno, saj je v razredu veliko učencev. Čeprav so bili učenci v skupini po znanju različni, so spoštovali delo drug drugega in se medsebojno spodbujali in motivirali. Vsi učenci so dosegli cilj, s tremi pa je bilo potrebno veliko več individualnih pogovorov in načrtovanja. Kljub dodatni pomoči izdelka niso uspešno izboljšali.
LITERATURA
- Učni načrt za slovenščino. (2011). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
- Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane, pridobljeno 25. 8. 2017.
- Holcar Brauner, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Pogled kroz prozor 