Od oljke do olja

erika_grosar

Erika Grosar

Uvod

Pred izvedbo smo si zastavili naslednje cilje:

  • Spozclip_image002najo življenje in delo v oljčnem nasadu po letnih časih.
  • Razlikujejo in opišejo oljčni nasad ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanj (dan – noč, letni časi).
  • Znajo opisati in razlikovati različna življenjska okolja v okolici šole ter živali in rastline v njih.
  • Spoznajo tržnico in ponudbo na njej.

Slika 1. Opazovanje oljk v oljčnjaku

Delo v oljčnem nasadu

Leta 2008 je Oljkarsko društvo Nova Gorica naši šoli podarilo 30 oljčnih dreves, ki smo jih zasadili na travniku za telovadnico. Na zeleni površini smo pridobili novo življenjsko okolje – velik nasad oljk ali oljčnjak. Dokler so bila oljčna drevesa še mlada in niso zahtevala veliko dela, smo zanje skrbeli učiteljici in učenci interesne dejavnosti Rastline in človek. Kasneje ko so obrodila prve sadove, pa so zanje prevzeli skrb otroci tretjega razreda pod mentorstvom učiteljice. Tretješolci so oljke opazovali tekom šolskega leta in skozi letne čase spoznali, kako spremembe vplivajo nanje.

Z opazovanjem oljčnih dreves smo začeli v pomladnem času. Spomladi, ko se narava začne prebujati, potrebujejo tudi oljke primerno nego. Najprej jih je potrebno obrezati in prevetriti, pri tem opravilu nam vsako leto pomagajo strokovni delavci z Biotehniške šole. Obrezane oljčne veje učenci pospravijo na kupe, šolski vzdrževalci pa jih odpeljejo stran. Večkrat z učenci obiščemo šolski oljčnik in opazujemo spremembe v njem. Ko trava okrog oljk zraste, jo šolski hišnik pokosi. To opravilo opravlja vse do jeseni. Včasih mu učenci pomagajo pri tem opravilu tako, da travo grabijo in pospravljajo na kupe. Večkrat se pri tem tudi prijetno zabavajo, saj si v kupih trave gradijo hiške in se igrajo skrivalnice. V pozni pomladi se oljke odenejo v rumeno zelene cvetove. Takrat so drevesa še posebej lepa in zanimiva. V jesenskem času se v oljčnjaku debelijo zeleni plodovi. Skrbno smo opazovali, kaj se je z oljkami dogajalo. Na drevesa smo namestili rumene kartone, da bi plodove zaščitili pred oljčno mušico. Ker se v popoldanskem času veliko otrok zadržuje in igra na travniku ob nasadu, smo sovrstnike in druge učence opozorili, naj se z žogami previdno igrajo in naj ne tržejo plodov. Zaradi ugodne klime in dobrih življenjskih pogojev nam drevesa vsako leto obrodijo veliko oljk. Konec oktobra oziroma začetek novembra je čas za obiranje oljk. Primerno oblečeni in obuti smo se zbrali na šolskem igrišču. Pogovorili smo se o delu in si razdelili naloge. Pripravili smo pripomočke, košare in dodatno posodo. Skupaj smo se odpravili v oljčnjik. Razdelili smo se v skupine in se razvrstili k drevesom. Pod krošnje oljk smo razprli mrežo in plodove osmukali z grabljicami ali ročno. Pazili smo, da so se oljke čim manj poškodovale. Plodove, ki so padli na mrežo, smo stresli v košare. Plodove, ki so bili na tleh, nismo pobirali, saj bi lahko bili črvivi ali plesnivi.

clip_image004clip_image006
Slika 2. Obiranje šolskih oljk                   Slika 3. Oljčna trgatev

Pridobivanje oljčnega olja

Košare, v katerih je bilo več kot 100 kilogramov oljk smo odpeljali v torkljo, ki jo imajo na Biotehniški šoli. Po pregledu in tehtanju, so jih preložili v večji zaboj, kjer so jih prepihali in ločili listje od plodov. Po pranju so potovale po tekočem traku v mlin, kjer so jih zmleli. Oljčno maso so mešali do največ ene ure, nato je sledilo centrifugiranje in hladno stiskanje. Pridobljeno olje so nam nalili v čisto posodo. Učenci so si postopek pridelave olja ogledali na PPT predstavitvi in kratkem videoposnetku. Spoznali so, da je za majhno steklenico oljčnega olja potrebno vložiti veliko truda. Ugotovili so, da je za približno liter olja potrebno nabrati 10 kilogramov oljk. Šolsko oljčno olje so vsi učenci in učitelji lahko poskusili s koščkom kruha na degustaciji v šolski avli. Preostanek olja smo nalili v majhne stekleničke in ga ponudili na novoletnem sejmu.

clip_image008clip_image010
Slika 4. Tehtanje oljk na Biotehniški šoli            Slika 5. Pridobivanje olja

Dodatne naloge

Obisk tržnice: Pri pouku smo se pogovarjali o pomenu lokalno pridelane hrane, ki jo pridelovalci ponujajo na tržnici. Obiskali smo mestno tržnico ter na stojnicah videli vse polno različnih pridelkov in izdelkov. Ponudba je bila pestra. Učenci so med izdelki opazili tudi oljčno olje. Primerjali so ga z oljčnim oljem, ki so ga sami pridelali. V šolski knjižnici in na spletu so prebrali, da ima olivno olje številne zdravilne učinke in je zelo dragoceno.

Likovno ustvarjanje: Pri likovni umetnostni so učenci iz gline izdelali velikonočne okraske. Z lesenimi palčkami so jih rezljali in risali vzorčke. Ko so se posušili, so jih pobarvali in z njimi okrasili oljčna drevesa. Okrašena oljčna drevesa so kasneje tudi naslikali.

Slovenščina: Pri uri slovenščine smo se povezali z učenci iz sedmih razredov. Pripovedovali so nam zanimivosti o oljkah. Povedali so nam, da so to zanimiva drevesa, saj so opisana v številnih mitih in legendah. Znano je tudi, da naj bi prve oljke našli v Stari Grčiji. Skupaj so sestavljali zanimive reke in pesmi o oljkah.

clip_image012clip_image014
Slika 6. Krašenje oljčnih dreves        Slika 7. Velikonočni okraski na drevesih

Vtisi učencev ob obiranju oljk:

Obirali smo šolske oljke. V naši skupini smo jih nabrali eno veliko košaro. Ker nismo dosegli vseh, smo splezali nanjo. Bilo mi je lepo. Najbolj všeč mi je bilo plezat po drevesih in na višini obirat oljke. Ko sem bila v krošnji, se mi je ena veja zatresla in sem skoraj padla. Pri tem so se sošolki, ki je stala pod drevesom, stresle oljke na glavo. Nato smo se vsi smejali.

Julija, 3. b

Pri obiranju oljčnih dreves je imela naša skupina zelo veliko oljko. Zabavno je bilo to, da smo imeli ogromne košare, ki smo jih zelo hitro napolnili. Oljk je bilo veliko. Jaz sem imela najmanjšo košaro, v njej je bilo lahko samo 20 oljk. Bila sem pod drevesom in kar naenkrat so začele deževati oljke. Ko sem pogledala navzgor, sem videla, da so se tresle veje. Na veji sta sedeli sošolki, ki sta se prepirali, katera bo več nabrala. Zato so oljke popadale z drevesa pa ravno na mojo glavo.

Ela, 3. c

Nabrali smo 116 kg oljk in v torklji so nam iztisnili 10 litrov olja. Imeli smo se lepo. Vesel sem bil, ker smo nabrali veliko oljk. Ko sem jih obiral, sem tako hitel, da ne bi katero izpustil in sem se od sile kar zvrnil na tla. Bilo je zabavno.

Maks, 3. b

Bilo je zabavno. Z mano je bil prijatelj Jan, ki je neprestano stresal olive. Maks je plezal po drevesu, jaz pa sem jih obiral.

Matic G., 3. b

Zaključek

Učenci so ugotovili, da je skupno obiranje šolskih oljk družabni dogodek, saj so se ob delu razvedrili, nasmejali in naužili svežega zraku. Pokazale so se njihove sposobnosti, saj so potrebovali veliko kondicije in spretnosti pri obiranju ter plezanju po drevesih. Večina učencev je delo opravila odgovorno in zavzeto. Bili so zelo vztrajni in nad delom navdušeni. Nekateri pa so se hitro utrudili, vendar so jih sošolci clip_image016pozitivno motivirali in spodbujali, da so nadaljevali z delom. Spoznali so, da so s skupnimi močmi, sodelovanjem in vztrajnostjo lahko opravili še tako zahtevno delo. Pot od oljke do oljčnega olja jih je prevzela in se jim globoko vtisnila v spomin, saj so se zavedali, da je bil njihov trud pri obiranju oljk poplačan z zlato tekočino.

Slika 8. Oljčna drevesa so obrodila plodove

Literatura

  1. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  2. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar

Moč majhnega odra

katja_hodnik

Katja Hodnik 

POVZETEK: Učenci z besednimi primanjkljaji kažejo težave tudi pri komunikaciji, kar slabo vpliva na razvijanje samopodobe in usvajanje socialnih veščin. Kamišibaj je tehnika pripovedovanja zgodb, pravljic, pesmi ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra. Učenci pripovedovanju lažje sledijo. Mali oder pomaga tudi njim, da se na drugačen način vživijo v vlogo pripovedovalca, kar jim ponuja nove izkušnje in znanja na različnih področjih.

KLJUČNE BESEDE: kamišibaj, branje, komunikacija, samopodoba, pripovedovanje

Uvod

Učenci veliko svojega prostega časa preživijo pred televizijskimi ekrani, ki ponujajo pestro paleto animiranih filmov in oddaj. Kar pa ne pomeni, da gledano tudi razumejo. Zelo težko se izražajo, ko je potrebno obnoviti vsebino, jo pojasniti in vrednotiti. Za smiselno povezovanje zgodbe potrebujejo ogromno pomoči, da ostanejo osredotočeni na bistvo in sledijo toku dogajanja. Vsi ti besedni primanjkljaji kažejo težave tudi pri komunikaciji, kar slabo vpliva na razvijanje samopodobe in usvajanje socialnih veščin.

Pri svojem delu v 3. razredu uporabljam zanimivo tehniko pripovedovanja zgodb, pravljic in pesmic ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra – t.i. Kamišibaj.

Kaj je kamišibaj?

Kamišibaj( kami-papir, šibaj-drama) je tehnika pripovedovanja zgodbe ob slikah s pomočjo majhnega lesenega odra. Nastala je na Japonskem v začetku prejšnjega stoletja in se močno razširila. Bistvo in uspešnost takšnega pripovedovanja je bila povezanost med gledalci in pripovedovalcem . Kamišibaj v današnjem času kot didaktično sredstvo predstavlja alternativo televiziji in računalniku z osebnim pridihom.

Nasveti, kako izdelati svoj kamišibaj

Tako kot vsaka stvar ima tudi kamišibaj svoje zakonitosti. V prvi vrsti moramo sami začutiti zgodbo, pesmico ali pravljico. Nikoli ne izbirajmo dela, če do njega nič ne občutimo. Japonci energiji, ki nastane ob kamišibaju pravijo kiyokan.

Najprej si pripravimo načrt, ki običajno obsega 12 do 16 sličic. Kaj bo na posamezni sličici sami začutimo. Približno 3-4 povedi na sliko. Ob koncu preverimo, kako naše kadriranje deluje. Po potrebi dodamo ali odvzamemo sliko. Pomembno je, da naš kamišibaj sestavlja slike, ki vsebujejo ZUNANJI PLAN (mesto, gozd, travnik, jasa), SREDNJI PLAN (blok, plesna dvorana, grad) BLIŽNJI PLAN(velik plan) (glavna oseba, prizor), DETAJL (klobuki, nos, žlica). Ustvarjalnost nam pokaže svojo pot. Lahko je slika razdeljena na več del delov. Izberemo različne likovne tehnike (slikanje, risanje, lepljenka…). Pomembno je, da uporabimo trši papir. Pripravimo mizo katero pogrnemo s prtom in oder. Otrokovo pozornost usmerimo s palčkama in vzklikom: »Kamišibaj, kamišibaj! »Počasi in z občutkom odpremo oder. Na prvi sličici moramo imeti napisan NASLOV (avtorja) in na zadnji KONEC. Preden zapremo oder, otroci ne smejo gledati v prazno.

Pouk književnosti s kamišibajem

Primer 1.

Učna enota: Književna vzgoja: Meta Rainer: Gobji ples

Motivacija:
Lahko je umetnost in hkrati šport in tudi zabava. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe. Lahko predstavlja tudi način življenja, kajti z vsakim gibom se v človeku ustvarja zadovoljstvo. Lahko je ljudski,dvorni, umetniški…Poznamo valček, polko, ča.ča,ča, tango,balet, jive…Začne se na črko P. PLES

Kje vse lahko plešemo? Kaj pa v gozdu? Kdo bi lahko plesal v gozdu? Si predstavljate, da bi plesale gobe.

Najava besedila: Vas zanima, kako so se gobe zabavale v pesmi Mete Rainer Gobji ples?

Priprava na poslušanje (Učenci sedejo pred pripravljen oder)

Interpretacija

S tehniko KAMIŠIBAJ predstavim pesem.
Učenci poslušajo, gledajo in doživljajo besedilo.
Čustveni odmor: Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Izjava po čustvenem odmoru:

Mušnico zalo prosi za raj,
ta pa zabrusi brž mu nazaj:
»Kaj boš ti, revček!
Čakaš zaman – z mano bo plesal
vražji goban!«

Branje pesmi (individualno, v dvojicah)

Pesem berejo po vrsticah (vsak učenec eno), tako da začutijo ritem pesmi.

Analiza pesmi s pogovorom

Kje se je dogajal gobji ples? Kdaj se je dogajal? Kdo je poskrbel za razsvetljavo in glasbo? Katere živali so sodelovale na plesu? Naštej vrste gob, ki so plesale. Kdo je glavni književni junak v pesmi? Kako bi ga opisali? S katero gobo si je želel plesati? Je mušnica uslišala jurčkovo prošnjo? Zakaj ne?

Poustvarjanje in memoriranje

Učenci s pomočjo ilustracij podoživijo pesem in narišejo književno dogajanje in likovno izrazijo književno dogajanje in svoje predstave književnih oseb in hkrati memorirajo pesem.

Zaključek:

Vrednotenje lastnega dela in recitiranje pesmi.
Ugotovitev po izvedbi učne ure s kamišibajem:

Moč majhnega odra, preprostih ilustracij in moje interpretacije je pri učencih naletel na presenetljiv odziv. Naučili so se pesem na pamet, ne da bi se tega zavedli. Dovolila sem jim, da so tudi sami poizkusili in pri branju so kar tekmovali kdo bo bral bolj doživeto. Učenci so si sami izbrali pesem in za predstavitev pesmi uporabili kamišibaj tehniko. Izkazali so se tudi učno šibkejši učenci.

Gobji ples: Mušnico zalo prosi za raj…

Primer 2.

Pravljice v sebi nosijo pomembna sporočila o življenju. V vsaki pravljici lahko najdemo celo paleto čustvenih stanj, ki jih doživljamo. Ljubezen, resnica, laž, strah, jeza, žalost, veselje, prevara, smrt…Ob pomoči pravljic se otroci spoznavajo in iščejo potrditve za svoja ravnanja. Spoznavajo življenje samo. Vsak otrok je osebnost zase, zato so tudi sporočila za vsakega drugačna. Pravljica se pripoveduje na preprost, vsakdanji način in od poslušalca ne zahteva ničesar. Ob pravljicah se otroci naučijo spoznavati temne in svetle strani življenja.

Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon

Po predstavljeni pravljici so se v njih prebudile podobne izkušnje in ideje o lastnem domišljijskem svetu. Pravljico so predstavili z risanjem scenosledov. Naslovi so bili: Z omaro na potepu, Leteča postelja, Čudežna preproga…Spoznali so, da se mnoge stvari ne dogajajo samo njim, ampak tudi drugim in da je večina problemov rešljivih.

Moj dežnik je lahko balon: Jelka je prvi klobuk podarila teti in usta so seraztegnila v širok nasmeh.

Obnova pravljice Punčka v travi

Oder kot pomočnik pri učenju socialnih veščin in samozaupanja v razredu

Učenci spoznajo, da je del prijetnega pogovora tudi to, da znamo zanimivo opisovati preproste in vsakdanje dogodke in okoliščine. Ljudje, ki tega ne znajo, kaj lahko postanejo dolgočasni in nezanimivi za druge.

Vsakdo izmed nas se kdaj znajde, da mora govoriti pred večjo ali manjšo skupino. Vsakokrat, ko učenci to izkusijo se okrepijo, pridobijo novo izkušnjo in bolj zaupajo vase. S kamišibajem se naučijo umiriti, dihati in usmeriti pozornost s sebe s pomočjo palčk na majhen oder.

Primer 3.

Maria Blazejovsky: Ema Pipifilipi

Ustvarijo domišljijskočutno predstavo književne osebe tako, da literarno besedilo dopolnijo z zunajbesedilno izkušnjo.

Učenci razmišljajo pred pravljico razmišljajo kdo so. Spoznajo galeba z imenom Ema Pipifilipi in z njegovo pomočjo brskajo po sebi in spoznavajo v čem so posebni.

Učenci so se zavzeto lotili izvedbe naloge. V začetku jim je bilo težko razmišljati o tem, da so lahko nekaj posebnega. Zanimivo je bilo, da so si med seboj tudi pomagali in tako izkazali spoštovanje različnosti. Sama sem želela z nalogo razvijati pozitivna čustva, razvijati in iskati močna področja, odpravljati strah in negotovost.

Posebna sem, ker znam z očkom zaigrati in zapeti veliko ljudskih pesmi.

Bogatenje besedišča in učenje pravopisno težkih besed pri urah dopolnilnega pouka

Primer 4.

Učenje in pisanje besed nagajivk mnogim učencem povzroča težave. Učimo jih v korakih. Pomembna je sproščenost, celovitost, s povečano aktivnostjo in uporabe desne in leve hemisfere možganov.

Tako smo pri urah dopolnilnega pouka spoznavali nove besede in jih opazoval, gibno uprizarjali, zapisovali z levo in desno roko. Na koncu so učenci izbrali besede, ki so jih likovno izrazili. Nagajive črke so zapisali z rdečo. Nekaj časa so likovni izdelki viseli na vidnem mestu v razredu. Po določenem času so učenci besede izbrali in jih zložili v kamišibaj oder.

Nekateri učenci so si vrstni red besed določili, drugim je bil izziv besede zložiti poljubno. Izdelali so naslov »Prijatelji besed« in namesto konca napisali »Se nadaljuje«. Nastale so zanimive zgodbe in pravljice. Velikokrat so res zanimivo izpeljali pripoved, da so ohranili smiselno nadaljevanje. Zabavali smo se. Na koncu smo nastale zgodbe zapisali in jih predstavili sošolcem. Učene besede so pravopisno pravilno zapisovali.

Eden izmed planetov v vesolju je bila tudi Zemlja.

ZAKLJUČEK

Ob vse večji uporabi tehničnih sredstev kamišibaj oder ponuja preprosto analogno alternativo. Obenem pa spodbuja komunikacijske veščine, krepi samopodobo nastopajočega, ustvarja priložnost za sprejemanje in spoznavanje drug drugega ter razvijanje strpnosti in empatije, ponuja možnost učenja primernega podajanja in sprejemanja kritike, nudi varen prostor preizkušanja pripovedovalskih sposobnosti, spodbuja branje in izražanje v smiselno zaključeno celoto, na sproščen in ustvarjalen način povezuje učence med seboj, ustvarja poligon drugačnih socialnih interakcij in spodbuja kreativnost in ustvarjalnost.

Če povzamem lahko Kamišibaj ponuja otrokom zabavo, izobražuje, vzgaja in spodbuja osebni razvoj.

LITERATURA

  1. BUDNAR, M.,DOLNIČAR, M., KOS A.,SKALAR, M.,ŠALI, B.,1979, Otroci s specifičnimi učnimi težavami v sodobni družbi, Ljubljana, Dopisna delavska univerza Univerzum
  2. DIVJAK ZALOKAR Z., 2002, Brez pravljice ni otroštva, Krško,GORA,s.p.
  3. ČRNIČ, B, HITI, Z, 1992,Vadnica za 6. razred, Ljubljana, Rokus
  4. Grath,H.,Francey,1996,Prijazni učenci,prijazni razredi,Ljubljana, DZS
  5. SAKSIDA, I.: Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti. Trzin: Different, 1994.