Budni mladi planinari

ivica_padarsic

Ivica Padaršič

Sažetak

Suvremen način nastave trebao bi učiteljima pomagati u stvaranju povoljnih sredina za učenje i vjerodostojnog kontakta s učenicima. Jedino na taj način na svakom koraku možemo kod učenika tražiti budnost. To pak znači da su učenici unutarnje budni, sabrani i sposobni za koncentraciju i usredotočenost. Tada učitelj može očekivati dobre rezultate poučavanja. Zbog toga je izvannastavna aktivnost Mladi planinari sa svojim ciljevima i sadržajima te načinom izvođenja jedna od aktivnosti raširenog programa osnovne škole koji osmišljavaju takvo poučavanje.

Ključne riječi: planinari, priroda, učionica, budnost

Uvod

Riječ budnost se je tek zadnjih godina počela upotrebljavati u rječniku učitelja i drugih pedagoških radnika. Dr. Eva Škobalj navodi da o budnosti govorimo kada želimo opisati točno određeno stanje čovjeka. To stanje možemo opisati kao unutrašnju budnost, sabranost i sposobnost koncentracije i usredotočivanja (Škobalj, 2017).

Sa sadržajem rada izvannastavne aktivnosti Mladi planinari, budnost možemo ostvarivati na svakom koraku, na svim kraćim i dužim šetnjama te odmorištima. Hodanjem i planinarenjem se stvaraju uvjeti koji učenicima i njihovim mentorima omogućavaju doživljavanje sadašnjeg trenutka te odmicanje od pritisaka i zahtjeva suvremenog života koji često onemogućavaju takvo doživljavanje.

Uz te aktivnosti učitelj lakše pronalazi iskren kontakt s učenicima/planinarima te stvara povoljne sredine za učenje.

Prije nekoliko godina se na našoj školi organizirala izvannastavna aktivnost Mladi putnici koja je uskoro prerasla u Mlade planinare. Skupina se povezala s Planinarskim društvom Šentjernej. Planinarsko društvo nam osigurava planinarske vodiče, a učestvujemo i na zajedničkim planinarskim izletima.

Brojnost mladih planinara se iz godine u godinu povećava. Iz manje skupine 10 – 15 članova je članstvo naraslo. Prošle školske godine je broj članova narastao na 30, što predstavlja gotovo polovicu učenika na našoj područnoj školi. Čak 12 mladih planinara se ove godine učlanilo i u Planinarsko društvo Šentjernej. Kao mentorica sam vrlo ponosna na činjenicu da se je dosta obitelji, po aktivnom učestvovanju njihovog djeteta na toj izvannastavnoj aktivnosti, počelo baviti pješačenjem tj. planinarenjem u slobodnom vremenu. Upravo to i jest konačni cilj kojeg želimo ostvariti.

Redovnim hodanjem možemo izbjeći česte bolesti suvremenog doba. Coaltre et al.(2010) navode da planine i s njima povezano planinarenje pozitivno utječu i na psihičko zdravlje čovjeka, a prije svega na njegovu predodžbu o samome sebi i samopouzdanje. Naime, na uspješno osvojenom cilju svakoga preplavljuju osjećaji zadovoljstva i veselja pri spoznaji što je sposoban postići svojim vlastitim trudom (Sluga in dr., 2017).

Osim temeljnog cilja aktivnosti – pozitivan odnos do pješačenja kao najdostupnije i najuniverzalnije sportske aktivnosti, jačanje zdravlja i razvoj zdravog životnog stila – s mladim planinarima želimo postići i druge ciljeve.

1. Upoznavanje prirodne i kulturne baštine bliže i dalje okolice/promatranje tragova prošlosti.

U izvedbi poučnog puta Putem naših dvoraca su učenici u okolici naše škole posjetili sva četiri kamena svjedoka naše prošlosti, četiri još sačuvana dvorca: Gracarjev turn, Prežek, Volavče i Vrhovo. Put ih je odveo u daleku prošlost gdje su uz te važne povijesne spomenike saznali neke važne povijesne činjenice o svojem kraju u prošlosti. Pred vratima tajnovitog Gracarjevog turna su se u davnoj prošlosti zaustavili Turci, a prije više od jednog stoljeća je pisac Janez Trdina tu zamislio svoje Bajke i pripovijesti o Gorjancima. Na Vrhovom se je pak u dvorskoj kapelici oženio Janez Vajkard Valvazor. To su samo djelići povijesti koju su učenici upoznali.

Slika 1Slika 2
Slika 1. Gracarjev turn                           Slika 2. Vrhovo

2. Upoznavanje važnijih vodenih izvora i njihovih karakteristika

Učenici uz vodotoke postaju svjesni značenja čistih prirodnih izvora te odgovornog postupanja s pitkom vodom.

Slika 3Slika 4
Slika 3. Pendirjevka          Slika 4. Ob izvoru Topličnika

Slika 5Učenici saznaju kako čovjek iskorištava snagu vode te time doprinosi očuvanju okoliša tj. izboru okolišu manje škodljivog dobivanja električne energije.

Slika 5. Pohod uz Savu

3. Upoznavanje elemenata prirodne baštine /endemi. Na našim pohodima upoznajemo i raslinje te ljekovito bilje i njegovu upotrebu. Već smo upoznali nebrojene ljekovite biljke poput arnike, majčine dušice, plućnjaka, puzave petoprste… I naš planinarski vodič koji nas često prati je dobar poznavatelj ljekovitog bilja te nam ih u prirodi često pokazuje. Imamo i priliku zasladiti se šumskim plodovima poput jagoda, borovnica, kestena…

Posebice smo ponosni na to da smo u prirodi imali mogućnost promatrati zaštićene biljke koje su značajne za određeno područje – endeme. Pri usponu na Boč smo vidjeli veliku sasu, na Lovrencu nas je u travnju očarala svištara, a na Bohoru in na našim Gorjancima nas je očarao kranjski ljiljan.

Endemi koje smo upoznali:

Slika 6Slika 7
Slika 6. Velika sasa                        Slika 7. Svištara

4. Upoznavanje književnog svijeta po putovima pisca Janeza Trdine na pohodima po Trdinovim putovima.

Slika 8Slika 9
Slika 8. Na Gorjance                        Slika 9. Kod Miklavža

5. Suradnja s roditeljima je vrlo važna pri organizaciji nekih planinarskih izleta. Prisutnost roditelja bila je nezamjenjiva na pohodima na visoke planine gdje smo aktivnosti izveli u sudjelovanju s Planinarskim društvom Šentjernej. Time smo potaknuli zanimanje roditelja Slika 10za tjelesni i motorni razvoj njihove djece te obiteljima omogućili kvalitetno proživljavanje zajedničkog slobodnog vremena. Neki roditelji su se aktivno uključili u pješačenje, a roditelji koji su planinarski vodiči su s nama sudjelovali u više navrata te nam omogućili stručno vođenje (Golica, Kum, Bohor, Boč…).

Slika 10. Pohod na Golicu Slika 11. Boč

6. Učenje u prirodi je učenje u učionici na otvorenom. Učenice i učenici neposredno pridobivaju znanje iskustvom u vanjskom okolišu. Učionicom u prirodi možemo mnogo doprinijeti djetetovu osjećaju i razumijevanju za zaštitu okoliša, društveno odgovornost te mu istovremeno pomažemo do cjelovitog razvoja njegove vlastite (Šetina, 2013).

Slika 12Slika 13
Slika 12. Uz info ploču Prirodna baština     Slika 13. Na Klevevž

7. Briga za sigurnost. Prije svakog pohoda zajedno pregledamo plan puta, trajanje te se posebno posvetimo opasnim mjestima. Poseban naglasak je na odgovarajućoj planinarskoj opremi koja uključuje: cipele za planinarenje, odjeća odgovarajuća godišnjem dobu i vremenskim prilikama, u ruksaku ne smije nedostajati rezervna odjeća, laki obrok, piće te knjižica Mladi planinar. Mentor se uvijek mora pobrinuti i za prvu pomoć, adrese tj. telefonske brojeve roditelja.

Zaključak

Učenici se osposobljavaju za samostalno planinarenje u kasnijim starosnim razdobljima te razvijaju zdrave životne navike. Uz zajedničko druženje, utvrđuju prijateljske veze, međusobno poštovanje te na zajedničkim doživljajima osjećaju povezanost sa skupinom i pripadnost.

Oblikuju pristojan i kulturan odnos do okoliša i prirode kao posebne vrijednosti. Okolišu i prirodi zapravo dugujemo sve i moramo se brinuti – vrijeme je da zaista postanemo budni, a naša izvannastavna aktivnost Mladi planinari nam to omogućava.

Literatura

  1. Ministarstvo obrazovanja, znanosti i športa
  2. Sluga in drugi (2017): Planinski športni dnevi….v DIDACTICA SLOVENICA pedagoška obzorja 2017 št. 1, Novo mesto, 2017
  3. Šetina, Tina: Učilnica v naravi, Biotehniški center Naklo, Zbornik referatov, 2013
  4. Škobalj, Eva: Čuječnost in vzgoja, Ekološko-kulturno društvo za boljši svet, 2017

Medgeneracijsko sodelovanje

ivica_padarsic

Ivica Padaršič

Uvod

Številne dejavnosti v tem šolskem letu so nam narekovale tesno sodelovanje z našo okolico, mi pa smo se posebej posvetili sodelovanju s starimi starši, ki so obogatili naše projektno delo. Stari starši so naša velika zakladnica znanja bližnje in daljne preteklosti. Poleg prenosa informacij pa je izrednega pomena socialna interakcija med generacijama vnukov in dedkov. Učenci z vključevanjem starih staršev v pouk lahko zelo veliko pridobijo tudi na področju razvoja socialnih veščin.

1. Skupaj smo izvedli projekt

Na podružnični šoli Orehovica smo v okviru tedna DEKD (dnevi evropske kulturne dediščine) in TKD (teden kulturne dediščine) izvedli projektni teden z naslovom Ob bistrem potoku. Skozi ves teden smo se posvečali raziskovalnim dejavnostim, s katerimi smo pri učencih skušali oblikovati odgovoren odnos do vode in vodnih virov. Mnoge od dejavnosti tega tedna smo izvedli s pomočjo dedkov in babic oz. starejših krajanov.

1. Zbiranje ljudskih pesmi in pregovorov o vodi, ki jih znajo starši in stari starši.

2. Oskrbo z vodo nekoč so nam predstavili dedki in babice. Bili smo pri njih doma na obisku, nekateri so nas obiskali v šoli.

Družili smo se z dedki in babicami, ki so nam predstavili načine, kako so se nekoč oskrbovali z vodo (studenci, vodnjaki) in prikazali način pranja perila, ko vodovoda še ni bilo v naših krajih.

Skupaj smo si ogledali ostanke perišč in ohranjene vodnjake.

Učenci so zapisali vtise o obisku, v njih so predstavili oskrbo z vodo nekoč in kako so prale naše babice.

clip_image002 clip_image004

clip_image0063. Kulturno dediščino, ki jo predstavljajo ljudske pesmi o vodi, so nam prikazale ljudske pevke, ki so nas obiskale in se predstavile s pesmijo o vodi. Prikazale so tudi pranje perila nekoč. Učenci so zapeli skupaj z njimi. Med pevkami so kar tri naše babice oz. prababice. V tem tednu smo se naučili tudi pesmi o vodi.

clip_image0084. Ustvarjali smo pisno slikovna opozorila o varčevanju z vodo in urejali in zapisovali pregovore in pesmi o vodi, kaj so se naučili o vodi,… Učenci so predstavili svoje prispevke o oskrbi z vodo nekoč. Pri likovni umetnosti so se posvetili ustvarjanju pisno slikovnih opozoril o varčevanju z vodo, oblikovanju vodnjakov iz gline,…

Svoje izdelke in zbrano gradivo smo predstavili s priložnostno razstavo v šoli in izdali šolski bilten, v katerem smo predstavili dejavnosti skozi prispevke učencev.

clip_image010 clip_image012

Mentorji, ki smo z učenci izvajali projekt, smo prepričani, da smo z dejavnostmi v projektu prispevali k oblikovanju odgovornega odnosa učencev do vode in vodnih virov.

2. Pekli smo skupaj z babico

Četrtošolci smo raziskovali našo preteklost in se v predprazničnem času posvetili raziskovanju slovenskih šeg in navad ob božiču in novem letu v okviru vsebine o praznikih.

Spoštovanje do kruha je bilo vedno eden od temeljnih nepisanih zakonov v naši deželi. Kruh je bil vedno temelj življenjskih in letnih praznikov: krstna pogača, lectov kruh, božični kruh,… Posebej smo se posvetili prazničemu kruhu, ki ga poznamo v našem okolišu. V literaturi, ki sta jo zbrali Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, smo zasledili, da so na Dolenjskem gospodinje krasile božične kruhe z rožicami in pticami. Izdelovale so testene ptičke – »tičke«, ki so otrokom prinašale zdravje in moč. Prav pri nas je bil znan tudi praznični kruh iz »taboljše« – bele moke, praznični hlebec, na katerem je sedela testena ptičica. Temu kruhu so rekli tudi kruh »poprtnik«.

Skupaj z babico Stanko smo spekli praznični kruh in »tičke« in tako obudili delček ljudskega izročila.

clip_image014 clip_image016

3. Ko zazvenijo piščali in rog izpod dedkovih rok

Posvetili smo se ljudski glasbi in predvsem ljudskim glasbilom, ki so jih uporabljali že naši pradedje. Material za glasbila je bil seveda v naravi. V svoje raziskovalno delo smo vključili naše starše, stare starše in starejše krajane, ki so obogatili naše delo.

Učenci so se posvetili raziskovanju preteklosti preko ustnega izročila in zbiranja pisnih virov. V okviru tega projekta smo z medgeneracijskim sodelovanjem odkrivali delčke naše preteklosti, dedki in babice so s svojimi pripovedmi in prikazi obogatili naš vzgojno izobraževalni proces.

Ljudska glasbila smo obravnavali v skladu z njihovim namenom. Ljudska glasbila namreč nikoli niso bila sama sebi namen ampak imajo tako kot ljudska pesem neke »naloge« in se uporabljajo kot:

  • otroška zvočna igrača,
  • magično sredstvo in zvočno znamenje,
  • spremljava za pesmi in plese,
  • sredstvo za samostojno muziciranje,… (vir gls)

Viri navajajo, da so otroške zvočne igrače med ljudskimi glasbili najmanj raziskane. So dediščina že zdavnaj opuščenih glasbil ali del zelo starega izročila. (vir gls)

Med otroške zvočne igrače na našem območju zagotovo lahko prištevamo vse vrste piščali, ki so jih iz vrbovih ali leskovih vejic, ki se spomladi napolnijo z življenjskimi sokovi, izdelovali otokom očetje, dedki, strici, morda starejši bratje.

Seznanili smo se s postopkom izdelave piščalke iz leskove veje. Najprej smo se seznanili z natančnim navodilom kot ga predstavlja Grega Krže v Pri babici na kmetiji.

  1. Za izdelavo je potreben le oster nožič in za prst debela, približno petnajst centimetrov dolga veja brez stranskih vejic.
  2. Na ožji strani odrežemo vejo pod kotom in ustvarimo ustnik.
  3. Na vrhu debelejše strani izrežemo luknjico. Za prst nad njo zarežemo okoli cele vejice, da se lubje lažje loči od lesa.
  4. Z noževim ročajem močno potolčemo po lubju, da se loči od lesa, lubje zasukamo in potegnemo z vejice.
  5. Na mestu, kjer je luknja v lubju, iz lesa izrežemo luknjo do polovice veje in rahlo zbrusimo les do ustnika.
  6. Vejico oslinimo in čeznjo potegnemo lubje.

Seveda je bila izdelava precej bolj zanimiva, ko nam jo je nazorno predstavil naš dedek Marjan, ki nas je obiskal v razredu. Poleg piščali smo si ogledali tudi nastanek roga iz kostanjevega lubja. V rezljanju piščali smo se poizkusili tudi sami in ugotovili, da je izdelovanje zahtevno.

Izvedeli smo, da so otroci v naših krajih piščali izdelovali predvsem na paši, ko se je živina mirno pasla. Takrat so lahko na pašniku ob potoku ali na robu gozda našli primeren les in si izdelali piščal. Seveda v tistem času skorajda ni bilo pastirčka, ki bi mu v žepu manjkal oster nožič. Nožič je bil v preteklost posebna dragocenost, ki so jo predvsem fantje prejeli v dar morda od strica, botra, očeta,…

clip_image018 clip_image020

Vsak učenec v razredu je ob koncu ustvarjalne delavnice igral na svoje glasbilo, piščal oz. rog, ki so nastali pod vodstvom našega dedka.

Zaključek

Temelj spoznavanja naše preteklosti smo naslonili na ljudsko izročilo, ki smo ga ob opravilih naših dedov, praznovanjih in običajih povezali s spoznavanjem šeg in navad na Slovenskem. Učenci so s tako celostno spoznali delček preteklosti, v katerega sodijo način življenja nekoč/opravila, praznovanja ter ljudska glasbila, ki si podajajo roke. Za poglobljeno raziskovanje preteklosti in z njim ljudske dediščine smo se v tem šolskem letu odločili, ker ne moremo niti ne smemo prezreti dejstva, da je leto 2018 leto kulturne dediščine. Prav gotovo so nam jo najbolj približali naši stari starši. Tako znanje je bogatejše in trajnejše. To so učenci dokazali z odličnim znanjem, ki so ga pridobili v sodelovanju z dedki in babicami.

Literatura

  1. https://eucbeniki.sio.si/gls/3257/index4.html.
  2. Kunaver D. in Lipovšek B. Lipovšek, Slovenske šege … / ustno izročilo
  3. Krže, G. (2013). Pri babici na kmetiji. Bled: Arsov tisk belin Grafika.
  4. Voglar, M. (1981). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS
  5. Učni načrt za 4. razred

Varujmo našo naravno dediščino

ivica_padarsic

Ivica Padaršič

Umeščenost podružnične šole v pristno podeželsko okolje ponuja neštete možnosti povezave z njim. S četrtošolci smo v okviru projekta poglobljeno raziskovali vodo. Zastavljene cilje smo uresničevali z dejavnostmi v naši neposredni šolski okolici, kjer nam gozdovi bližnjih Gorjancev, ki so vir čiste vode, nudijo številne vire za raziskovanje.

Skozi dejavnosti smo skušali pri učencih oblikovati odgovoren odnos do naše naravne dediščine, odgovoren odnos do vode kot naravnega vira, ki ga moramo ohranjati.

V okviru projekta smo zasledovali naslednje cilje:

1. Spoznavanje pomembnejših naravnih vodnih virov in njihovih lastnosti v svoji bližini

Pohod ob vodnem viru Pendirjevka – MINUTNIK

Opravili smo pohod po naši ožji in širši okolici. Spoznavali smo naravni vodni vir potok Pendirjevko in njegove pritoke, pri tem pa smo se posebej posvetili najznamenitejšemu pritoku Minutniku.

Ob potoku Pendirjevka smo si ogledali kamnite pregrade v strugi potoka, ki jih je pred več desetletji zgradil človek, da je preprečil morebitno razdiralno delovanje velike moči potoka ob obilnejšem deževju oz. je za pregradami nastal bazen oz. zaloga vode za sušna obdobja. Pregrade stojijo tam še danes. Ob pregradi smo videli, kje so nekoč napajali živino, prali perilo in kam so hodili po vodo, ko še ni bilo vodovoda.

Prečkali smo Pendirjevko in natančno opazovali delovanje Minutnika. Ker se pretok v izviru ritmično spreminja v določenih časovnih intervalih, ga uvrščamo med zaganjalke. Te so v Sloveniji redke, Minutnik pa je edini tovrstni vodni vir na Dolenjskem. Izvir je bil leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik.

Odžejali smo se s čisto gorjansko studenčnico, ki velja za enega najboljših izvirov pitne vode, zato hodijo vanj po vodo prebivalci iz bližnjih vasi in tudi iz širše Dolenjske.

2. Spoznavanje pomena vodnih virov v bližini

Ogled mlina – moč vode

Drugi pomembni vodni vir, ki smo ga raziskovali, je bil potok Kobila.

Obiskali smo mlin, ki že več desetletij deluje na tem potoku. Mlinar nas je popeljal skozi zgodovino mlinarstva. V preteklosti so bile ob potoku številne žage in mlini. Tako je človek izkoriščal moč vode, ki je poganjala mlinska kolesa, ta pa so poganjala mlinske kamne in žage za les. Samo ob potoku Kobila je bilo več kot trideset mlinov še pred nekaj desetletji. Poleg spoznavanja vodnega vira naše ožje in širše okolice smo tako ob predstavitvi mlinarstva spoznali kompleksnost pomena vode in njen vpliv na okolje in človeka.

Ob ogledu danes sodobnega mlina nam je mlinar pokazal tudi veliko mlinsko kolo, ki ga je je tudi zavrtel. Videli smo, kako je moč vode vrtela mlinsko kolo. Ogledali smo si korita oz. rake, po katerih je človek usmeril potok Kobilo. Nad koriti, v katere je speljana voda s potoka Kobile, smo si lahko ogledali tudi ribogojnico. Ponovno smo se zavedli, da je vpliv vodnih virov na okolje velik. Potok Kobila pa se je mimo mlinarstva po precej široki strugi odvil med polji in skozi vasi Dol. Vrhpolje, Dol. Brezovico, Šentjernej, Šmalčjo vas in se izlil v reko Krko. To pot pa smo opazovali na zemljevidih v učilnici. Videli smo, da se reka Krka izliva v Savo, Sava v Donavo, Donava pa v Črno morje. Morda je kak listek z jelš ob potoku, ki smo ga videli z mosta veselo plavati v Kobili končal v daljnem Črnem morju.

3. Izdelava vodnega kolesa in hrama ter vodnjaka in posod za vodo iz gline

Ogled mlinarstva v naravnem okolju je bil hkrati tudi motivacija za izdelovanje vodnega kolesa, ki smo ga izdelovali v okviru tehniškega dne v šoli. Poleg vodnega kolesa smo izdelali tudi vodni hram.

Današnjo oskrbo ljudi z vodo smo primerjali s preteklostjo. Ugotovili smo, da so morali ljudje včasih v to vložiti veliko truda, saj so morali vodo v hišo prinašati iz vodnjaka, ki pa ni bil vedno pri roki. Pri vsaki hiši ga namreč niso imeli. Bilo jih je le nekaj v vasi, eden ponavadi sredi vasi.

Mi pa smo na tehniškem dnevu izdelali vodnjake iz gline. Vsak učenec je moral iz glinenih zidakov, ki si jih je izdelal sam, zgraditi vodnjak.

Pri likovni umetnosti smo iz gline izdelali posode za vodo.

4. Ohranjanje čistih naravnih virov in odgovorno ravnanje s pitno vodo (ekološka ozaveščenost)

Na naravoslovnem dnevu z ekološko vsebino smo si ogledali bližnjo čistilno napravo v Šmalčji vasi. Vodja čistilne naprave nam je izčrpno predstavil delovanje čistilne naprave in nam razkazal prostore. Z vsemi čistilnimi postopki se voda tako prečisti, da bi jo lahko tudi pili, če bi bilo to res potrebno. Za primerjavo smo si ogledali oba vzorca vode, odpadno vodo in prečiščeno vodo, natočeno v kozarec. Tako se vodo iz bazena lahko brez skrbi iztoči v bližnji potok Kobila, saj ni nobene nevarnosti za živa bitja v tem potoku.

5. Kakšno vodo in koliko jo popijemo? – raziskovalna naloga

Izvedli smo tudi dve raziskavi. S prvo raziskavo smo želeli ugotoviti, katero vodo najpogosteje pijemo za žejo. Pripravili smo anketni vprašalnik za učence in starše, v katerem so anketiranci izbirali med tremi ponujenimi odgovori:

  • vodo iz pipe,
  • ustekleničeno vodo brez okusa,
  • ustekleničeno vodo z okusom.

Ugotovili smo, da večina učencev in staršev za žejo pije vodo iz pipe. Voda, ki priteče iz pipe, je sveža in bogata s kisikom in ni razloga, da je ne bi pili. Imamo namreč srečo, da živimo v krajih, kjer je dovolj dobre pitne vode kar iz vodovodne pipe.

Z drugo raziskavo smo ugotavljali, koliko vode popijemo dnevno. Merili in zapisovali smo količino popite vode. Zanimalo nas je, koliko učencev čez dan popije:

  • manj kot 1 liter vode,
  • od 1 do 2 litra vode,
  • več kot 2 litra vode.

Ugotovili smo, da največ učencev spije na dan več kot 1 liter vode. Učenci, ki so spili manj kot en liter vode, so povedali, da so za žejo pili tudi sok.

6. Izdelava kreativnih pisno-slikovnih opozoril za racionalnejšo uporabo pitne vode

Likovno smo ustvarjali pisno-slikovna sporočila o uporabi vode oz. opozorila za racionalnejšo porabo pitne vode. Likovne izdelke z idejami in zamislimi za ozaveščanje vrstnikov smo razstavljali v šoli in pripravili tudi piktograme za učilnice, stranišča, umivalnice in njihove domove.

Z vsemi opisanimi dejavnostmi smo želeli v okviru projekta spodbujati zavedanje učencev o pomenu pitne vode in pomena bogastva čistih naravnih vodnih virov, povečati interes učencev za ekologijo, jih usmerjati v iskanje rešitev za racionalnejšo porabo pitne vode in tako ozavestiti odgovoren odnos do ravnanja z vodo, ter s tem spreminjati njihovo kulturo ravnanja in obnašanja do vode.

Čista in neokrnjena narava s čisto pitno vodo je naša zaveznica, srečo imamo, da bivamo in ustvarjamo prav sredi nje. Voda je naša naravna dediščina, ki smo jo prejeli in truditi se moramo, da bo taka ostala tudi našim zanamcem.

Literatura

  1. OŠ Šentjernej, 2000, Petelinovi zapiski o Šentjerneju in okolici, Tiskarna Novo mesto
  2. Turistično društvo, 2011, Petelinovo dvorišče, Turistični vodnik po občini Šentjernej
  3. Naravna vrednota, 1992, opozorilna tabla ob Minutniku
  4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport