Poticanje kreativnosti uz bajku “Snjegović”

janja_hunjet

Janja Hunjet

1. Uvod

Jedan od ciljeva suvremene osnovne škole je da su učenici aktivni sudionici u planiranju i provedbi odgojno-obrazovnog procesa. Veliku važnost ima i međupredmetno povezivanje, jer stvara uvjete za cjelovit uvid i s time bolje razumijevanje, dublje doživljavanje i potiče samoinicijativnost i veću odgovornost u nastavi i širem životu.

Počela sam provoditi projekt u međupredmetnoj povezanosti. Krenuli smo od sata slovenskog jezika, te uključili upoznavanje okoline, sport, likovnu kulturu i glazbenu kulturu.

2. Kako se odvijao naš rad

U radu smo postavili sljedeće ciljeve:

Učenici:

  • doživljavaju interpretativno pročitanu priču;
  • samostalno formiraju nastavak bajke;
  • osjećajno maštovitu predstavu književnog svijeta izražavaju kombinacijom crtanja i pisanja;
  • kod teksta prepoznaju i uočavaju razlike između realnog i imaginarnog svijeta u književnom tekstu;
  • formuliraju pozitivne obrasce ponašanja, pridržavanja pravila i sportskog ponašanja;
  • razvijaju upornost;
  • testiraju svoje sposobnosti kod sportskih aktivnosti;
  • upoznaju odgovarajuću zimsku sportsku obuću i odjeću;
  • poštuju osnovna načela sigurnosti u sportu;
  • izrezuju i lijepe površine u različitim bojama i koristite ih za stvaranje kompozicija – snjegoviće;
  • s gnječenjem snijega, oblikuju kompoziciju – snjegovića;
  • razvijaju motoričke sposobnosti i osjećaj za ravnotežu s različitim slikarskim materijalima i priborom;
  • razgovaraju o godišnjim dobima s naglaskom na zimu, zimske sportove i igre;
  • tijekom razgovor o ponašanju na sportskom danu formiraju SNJEŽNI BONTON kojeg zapišu na plakatu;
  • pjevaju pjesmice o zimi i snjegoviću.

Bajka Snjegović, njemačke spisateljice Gerde Marie Scheidl, o kojoj se razgovaralo na predmetu Slovenskog jezika (SLJ), potaknula je učenike da napišu nastavak priče u kojem su mladi pisci kreativno tražili rješenje po kojem bi snjegović mogao vidjeti cvijeće.

janja 7Janja 9

Priču smo povezali i s predmetom Glazbena kultura (GK), kod kojeg su u pjesmaricama tražili pjesme o snjegoviću i naučili ih pjevati.

Janja 10

Kod Upoznavanja okoline (UO) planirali smo aktivnosti na snijegu, odgovarajuću odjeću, obuću i rekvizite kako bismo proveli sportski dan pravljenjem Snjegovića. Postavili smo pravila ponašanja na snijegu – Snježni bonton.


Kod Sporta (SPO) smo proveli sportski dan – zimski izlet na obližnje brdo s igrama na snijegu i pravljenje snjegovića.janja 11

Učenici su dosljedno slijedili dogovorena pravila snježnog bontona.

Kod Likovne kulture (LK) napravljeni su maštoviti proizvodi, snjegovići od čarapa i papira u boji. Proizvode su izložili u predvorju škole i u učionici.

Janja 12

3. Zaključak

Rad na projektu odvijao se u razdoblju od dva tjedna. Učenici su bili motivirani za rad. Oni su istovremeno bili planeri i izvođači, te ujedno su također sami formirali pravila ponašanja na snijegu, kojih su se dosljedno pridržavali. Bili su vrlo kreativni pri pisanju nastavka priče i u likovnom stvaralaštvu.

Svoje likovne proizvode izložili su u predvorju škole, a priče koje su stvorili predstavili su roditeljima na literarnoj večeri povodom slovenskog kulturnog praznika.

Z igro do umetnije in veselja do likovnega ustvarjanja

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

1. Uvod

V tretjem razredu se učenci pri pouku likovne umetnosti prvič srečajo s tekočim slikarskim materialom, črnim tušem. Iz preteklih izkušenj vem, da so imeli učenci z uporabo tuša precej težav. Ker tega materiala še niso bili vajeni, jim je večkrat kanila kakšna kaplja na izdelek, zato so bili nezadovoljni s svojim delom in tako izgubljali motivacijo za dokončanje izdelka. Risba se jim je zdela popackana in počutili so se neuspešni. Zato sem razmišljala, da bi za risanje s tušem pripravili tako ozadje, da se bodo napake učencev čim manj videle in bo izdelek kljub temu lep. Prav tako sem želela uporabiti takšno metodo dela, ki bo učencem všeč in jih bo še dodatno spodbudila k delu in ustvarjanju izvirnega likovnega izdelka. Takšna metoda pa je seveda igra. V igri uživajo vsi učenci.

Za motiv likovnega dela sem izbrala domišljijski travnik. Učenci bodo na pripravljeno podlago s tušem narisali travniške cvetlice in trave.

Učencem sem naročila naj v šolo prinesejo travniške rastline, da si jih bomo pred risanjem natančno ogledali. Za izdelek sem nameravala porabiti štiri šolske ure, saj bo ozadje, ki ga bomo najprej naredili precej mokro in se bo moralo kar nekaj časa sušiti.

V štirih urah sem želela doseči naslednje cilje:

  • Učenci si pridobivajo izkušnje z razporejanjem in kombiniranjem barvnih ploskev.
  • Opazujejo oblike in teksture travniških rastlin.
  • Spoznajo nov tekoč slikarski material, tuš.
  • Razvijajo občutek za bogatenje narisanih oblik s teksturami.
  • Pri risanju razvijajo motorično spretnost.
  • Navajajo se na doslednost in vztrajnost.

Uporabiti pa sem nameravala naslednje učne metode:

  • razlaga, razgovor, poslušanje, poročanje, opazovanje,
  • prikazovanje oziroma demonstracija,
  • eksperimentiranje, igra, praktično delo.

Za prvi dve uri sem si zadala, da pripravimo podlago, jo damo sušit, nato pa si ogledamo travniško cvetje in trave, da jih bomo v naslednjih dveh urah znali narisati.

2. Izvedba prvih dveh ur

Učenci so pripravili pripomočke za delo:

  • papir za zaščito mize,
  • tempera barve,
  • vsak svoj lonček (lahko tudi jogurtov kozarček),
  • prašek za pomivanje posode, ki ga prinese eden od učencev,  slamico za pitje.

Uvodna motivacija: Izdelali bomo sliko travniškega cvetja v domišljijski deželi. Danes bomo pripravili ozadje za travniške rastline, ki jih bomo naslednji teden narisali s tušem. Vsak si zamisli kakšna bo njegova domišljijska dežela, kakšne barve bo. Izberite takšne barve, da bodo lepo pristajale skupaj. Barve se lahko tudi prekrivajo. List naj bo čimbolj zapolnjen.

Razložila sem jim, da bo vsak pripravil svojo barvo, ki jo bom določila, nato pa jo bodo menjali med sabo. Vsakemu od učencev sem povedala katero barvo naj pripravi zato, da bi imeli učenci na razpolago čim več različnih barv. Izbrala sem modro, rdečo, zeleno, rumeno, oranžno in vijoličasto. Za pripravo vijoličaste barve so morali učenci vedeti, kateri dve barvi morajo zmešati.

Navodilo za pripravo barve: Lonček do polovice napolni z vodo. Vanj stisni nekaj tempera barve, nato premešaj s slamico. Če se ti zdi, da voda ni dovolj močne barve, dodaj še malo tempere. Nato dodaj še nekaj kapljic praška za pomivanje posode, zmešaj in v tekočino pihaj s slamico tako, da se bodo naredili milni mehurčki.

Ko so vsi učenci to naredili, sem jim demonstrirala kako nadaljujejo. Povabila sem jih, da se zberejo okrog mize. Izbrala sem tako mizo, okrog katere so se lahko razporedili vsi učenci in videli kaj jim kažem.

Milne mehurčke sem s slamico prenesla na risalni list in pustila, da popokajo. Tako sem naredila večkrat, dokler nisem menila, da imam te barve dovolj. Učencem sem povedala, naj potem zamenjajo barvo s sošolcem. Izbirajo naj barve, ki dobro pristajajo skupaj. V mislih naj imajo svoj domišljijski travnik.

Učenci so pričeli z delom. Vsi so se poglobili v svoje delo in se med delom neskončno zabavali. V učilnici je vse brbotalo, saj so vsi hiteli pihati barvne milne mehurčke. Preizkušali

so različne barve in si ogledovali katere bodo najbolj pristajale v njihovo domišljijsko deželo. Nekateri so tudi malo polili, ampak nič hudega, saj so vse pobrisali za seboj.

clip_image002clip_image004clip_image006
Slika 1, 2, 3. Izdelovanje ozadja z milnimi mehurčki

Ko se jim je zdelo, da je risalni list dovolj zapolnjen, so dali list na mesto za sušenje in vse pospravili, pomili in pobrisali za sabo, dokler ni bila miza prazna in čista.

Pripravili so travniške rastline, ki so jih prinesli. Namesto pravih travniških rastlin bi lahko uporabili tudi slike, ki bi si jih frontalno ogledali. Pomembno je, da učenci vidijo različne cvetove, oblike in razporejenost listov.

Travniško cvetje je potovalo iz rok v roke, da so si ga učenci najprej sami ogledali, nato pa smo si ga ogledali še skupaj, frontalno. Učence sem z vprašanji vodila k opazovanju oblik in razporejenosti cvetov in listov.

Pred koncem ure je vsak podpisal svoj izdelek, da naslednjo uro ne bo težav s prepoznavanjem čigavo je kaj.

Po končanem pouku, ko so se risalni listi z ozadjem posušili, sem jih zložila drugega na drugega in jih obtežila z drugimi risalnimi listi, da so ostali lepo zravnani.

3. Izvedba drugih dveh ur

Učenci so pripravili naslednje pripomočke:

  • papir za zaščito mize,
  • risalni list s podlago, ki smo jo naredili v prvih dveh urah,
  • črn tuš,
  • trska za risanje s tušem (lahko tudi pero).

Učence sem opozorila naj pazijo, da se jim tuš ne bo razlil. Trsko naj nikar ne puščajo v njem, ker se lahko prevrne. Umaknili smo torbe, da ne bo škode tudi če se kaj polije.

Nato so se zbrali okrog mize za demonstracijo. Pokazala sem jim kako pomakajo trsko v tuš in kakšne sledi nastajajo. Učence sem spomnila na različno obliko in razporejenost cvetov in listov, ki smo jih opazovali prejšnjo uro. Pogovorili smo se tudi o teksturi.

Razložila sem jim likovno nalogo: Risalni list boste postavili pokončno. S tušem boste narisali različne travniške cvetlice in trave tako, da bodo segale od dna lista proti vrhu. Cvetlice in trave naj bodo velike. Pazite na obliko in teksturo rastlin. Obogatite jih s kakšnimi črtami, pikami, da bo risba bolj pestra. Teksture vnašajte varčno, ne preveč.

Učenci so se lotili dela. Med risanjem so pazili na velikost rastlin, vnašanje teksture. Vsi učenci so dosledno upoštevali likovno nalogo in pričeli so nastajati zanimivi izdelki, ki so jim dali še večjo motivacijo za naprej. Zgodilo se je, da jim je clip_image008kanila kašna kaplja tuša na izdelek, a so napako zakrili tako, da so packo spremenili v pikapolonico, hrošča ali pajka. Večina manjših kapelj pa sploh ni bila moteča, saj se na travniku marsikaj skriva.

Slika 4. Razstava domišljijskega travnika

Vsi učenci so bili zadovoljni z izgledom svojega dela, svoje umetnije, in so s tem razvijali clip_image012veselje do likovnega ustvarjanja. S ponosom so izdelke kazali sošolcem in jih primerjali med seboj. Ko so slike dokončali, smo jih razstavili na tablo in si jih ogledovali. Sledilo je pospravljanje učilnice in na koncu še vrednotenje izdelkov in pogovor o delu.

Slika 5. Posamezni končni izdelki

Učence sem usmerila na opazovanje različnih barvnih rešitev, natančnost, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motiva, v opazovanje uporabe raclip_image014zličnih tekstur, podrobnosti. Opazili in pohvalili smo dobre posebnosti vsakega likovnega izdelka ter poudarili trud in vztrajnost, ki smo ju opazili pri nekaterih učencih.

Slika 6. Posamezni končni izdelki

4. Zaključek

Tudi učenci so povedali svoje mnenje o delu. Prav vsem je bilo zelo všeč izdelovanje ozadja z nanašanjem barvnih milnih mehurčkov. V tem so uživali, se igrali in eksperimentirali. Všeč jim je bilo tudi to, da so vsi izdelki dobro izgledali, da so se znašli in zakrili napake, ki so nastale z uporabo tuša.

Prav tako sem bila tudi sama zadovoljna z izvedbo teh ur, saj mi je vsaj v teh štirih urah pri učencih uspelo vzbuditi veselje in vnemo do likovnega ustvarjanja.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe