Oblikujemo glino

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Eno od področij likovnega ustvarjanja v prvem izobraževalnem obdobju je oblikovanje v trodimenzionalnem prostoru. Učenci se srečajo z različnimi materiali, spoznavajo različne postopke za oblikovanje. Uporabljajo papir, karton, raznovrstno embalažo od plastenk do škatlic, naravne materiale, žice, vrvice, plastelin, glino. Pri delu z različnimi materiali učenci razvijajo motorične spretnosti, pridobivajo si občutek za oblikovanje kipa, uporabijo svojo domišljijo, spomin in ideje.

Od vseh materialov pa je glina prav gotovo nekaj posebnega. Ta naraven material učenci zelo radi gnetejo in oblikujejo, če pa ob tem nastane še lep izdelek, jim je to še toliko bolj v veselje.

Z učenci smo tekom let naredili nekaj zanimivih izdelkov iz gline. Za izdelek smo potrebovali dve do štiri ure. Prvi dve uri za modeliranje, drugi dve uri za barvanje, če smo izdelek pobarvali. Izdelke iz gline smo pred barvanjem sušili tri tedne. Lahko bi se namesto barvanja odločila tudi za peko v peči.

Prva dva izdelka narejena v reliefni tehniki sta primerna za učence v drugem razredu, druga dva pa zahtevata malo več spretnosti in sta primerna za učence v tretjem razredu.

Ptički

imageReliefna tehnika oblikovanja gline se mi je zdela najbolj enostavna za prvo oblikovanje z glino. Odločila sem se, da bomo izdelali ptička.

Na trši karton sem narisala ptička in ga izrezala. To je bila šablona ptička. Pripravila sem več takšnih šablon.

Učencem sem povedala, da bomo oblikovali z glino. Naredili bomo ptička, ki bo imel luknjico za vrvico, da ga bomo lahko obesili na vejo. Ptička bomo okrasili s palčko in kasneje tudi pobarvali s temperami.

Učenci so zaščitili mize z reklamnim papirjem in pripravili palčke s katerimi boimagedo ptičku narisali krila in oči. Namesto palčk za ražnjiče bi lahko uporabili tudi zobotrebce. Delati bo treba hitro, saj se glina hitro suši in bolj je suha težje se oblikuje.

Vsak od učencev je dobil svoj kos gline. Najprej so glino oblikovali v okrog pol do en centimeter debelo ploščo, veliko toliko, da so nanjo lahko položili šablono ptička. Pazili so, da gline niso premočno stiskali, da se ne bi prijela na podlago.

Na glino so položili šablono ptička in jo s palčko obrobili. Odstranili so odvečno glino in nastal je relief ptička. S palčko so mu narisali oči, krila, po svoje okrasili še s pokrovčkom imageflomastra ter naredili luknjico za vrvico. Ptička so previdno obrnili na drugo stran in ga s palčko okrasili tudi tam. Ko je bil ptiček natančno izdelan, so ga odnesli sušit na za to pripravljeno polico.

Po tritedenskem sušenju so ptička pobarvali z gosto tempera barvo, zavezali vrvico in ga dali sušit. Barve so izbrali po svojem občutku. Ko so se ptički posušili, so jim nadeli vrvico in pripravljeni so bili za razstavo na veji.

Sovica

imagePrav tako narejena z reliefno tehniko. Učenci so iz gline najprej oblikovali krog, ki so ga na spodnjem delu okrasili z odtisi zamaška flomastra. Nato so prepognili levi del proti polovici in še desni del, da so nastala krila, ki so jih okrasili s črtami z zobotrebcem ali palčko. Sledil je še prepogib zgornjega dela proti sredini, da je nastala glava. Oblikovali so še ušeska na desnem in levem zgornjem robu, narisali oči ter dodali kljunček. Dokončano sovico so dali za tri tedne sušiti. Sovice nismo pobarvali, ker so jo oblikovali iz rjave gline.

imageimage

Posodica za nakit

imageZa modeliranje posodice sem izbrala tehniko oblikovanje svaljkov in povezovanje v posodo.

Po uvodni ponovitvi kiparskih pojmov, so učenci povedali kako se morajo pripraviti na delo z glino. Vedeli so, da morajo z delom pohiteti, ker se glina ko je suha težje gnete in oblikuje.

imageUčence sem povabila okrog mize in jim pokazala kako naredijo svaljke iz gline. Če svaljke nato zvijejo, bodo dobili dno posode. Stene bodo gradili tako, da bodo postavljali svaljke enega na drugega. Na koncu lahko naredijo še roč ali kakšen okrasek iz svaljka na zunanji strani posodice. Pri tem morajo zelo paziti, da ga bodo dobro pritrdili, da ne bo pri sušenju odpadel.

clip_image013Učenci so dobili svoj kos gline in pričeli oblikovati. Nastajale so zanimive in presenetljivo različne posodice. Ko so bile končane, so učenci na listek napisali ime in posodico dali na omaro sušit.

Po treh tednih so jih še pobarvali.

 

Vrtnica za mamico

Bližal se je materinski dan in treba je bilo pripraviti darilo za mamice. Odločila sem se, da bomo izdelali vrtnico iz gline.

Po uvodu in ponovitvi kako oblikujemo z glino, sem učencem pokazala postopek izdelave vrtnice in končen izdelek. Razdelila sem jim glino in skupaj smo najprej oblikovali sedem clip_image015različno velikih kroglic v približni velikosti frnikole. Kroglice so nato sploščili, da so dobili tanke kroge. Kroge so po velikosti postavili enega poleg drugega tako, da so se malo prekrivali. Pazili so, da se jim glina ni prijela na podlago. Kroge, ki so se držali skupaj so nato pričeli zvijati od najmanjšega do največjega, da je nastal cvet. Cvet so na spodnjem delu stisnili.

Oblikovali so še dva ovalna lista in z zobotrebcem narisali listu žile. Lista so z vodo prilepili clip_image017pod cvet. Vrtnico so dali sušit za tri tedne.

 

Po treh tednih so vrtnico pobarvali z roza ali rdečo tempera barvo, liste pa s temno zeleno barvo. Vrtnice so odnesli domov in jih podarili mamicam.

Zaključek

Oblikovanje gline je vedno zanimivo, saj jo učenci radi gnetejo, nastajajo pa tudi lepi, izvirni izdelki. Učencem je bilo delo všeč, vsi so se poglobili v svoj izdelek in se potrudili. Pri delu sem spodbujala razvijanje njim lastne izrazne zmožnosti, zato so nastali različni izdelki, to se je videlo še posebno pri posodicah.

Literatura

  1. http://4crazykings.blogspot.si/2009/04/howtomakequickclayowl.html
  2.  http://elementaryartfun.blogspot.si/2013/05/clayrosesformothersday.html

Besedilo in fotografije: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Varna uporaba interneta in mobilnega telefona za najmlajše

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Ob dnevu varne rabe interneta sem razmišljala kako in katere vsebine naj predstavim svojim učencem. Poučujem v drugem razredu in drugošolci se po mojem mnenju z internetom še niso prav dobro srečali, saj starši večinoma nadzorujejo uporabo računalnika in oni poiščejo vse kar otrok iz interneta rabi.

Odločila sem se, da bom najprej povprašala učence kdo ima doma računalnik, svoj mobilni telefon, za kaj ga uporablja in kaj z njim dela. In bila sem presenečena…

Ugotovila sem, da ima večina učencev v razredu svoj mobilni telefon. Telefon uporabljajo za Telefoniranje, igranje igric in fotografiranje. Svoj računalnik ima manj otrok, večina v razredu pa lahko dostopa do računalnika staršev. Na računalniku igrajo igrice, si ogledujejo filme, risanke, iščejo različne podatke, se pogovarjajo s prijatelji, starimi starši.

Glede na to že kar široko uporabo interneta in mobilnega telefona sem razmišljala v tej smeri, kaj bi bilo dobro da učenci vedo o varni uporabi. Vsekakor je bonton ena od pomembnih stvari, ki jih morajo poznati.

Iz izkušenj z nekoliko starejšimi otroki sem se odločila, da jim predstavim tudi problematiko objavljanja slik in videoposnetkov ter zaupanja v internetne vsebine in znance, ki jih bodo spoznali preko raznih klepetalnic.

V ta namen sem uporabila spletno stran:https://safe.si, kjer so nasveti vseh vrst za vse starostne stopnje o varni uporabi interneta.

Za cilj sem si zadala:

  • Učenci spoznajo bonton, ki ga uporabljamo pri pogovoru po telefonu in na spletu
  • Zavedajo se, da ni vse res kar preberejo, slišijo, vidijo na internetu
  • Spoznajo pasti interneta in nekaj stvari, ki jih nikakor ne smejo početi

Izvedba

V uvodnem delu so učenci povedali kaj že vedo o bontonu in pasteh interneta.

Ela: Nikomur ne smeš povedati gesla za računalnik. Rok: Igrice lahko igramo eno uro na dan.
Urh: Neznancu ne smeš povedati kje stanuješ in katero telefonsko številko imaš.
Živa: Ko nekoga pokličeš po telefonu najprej pozdraviš in se predstaviš.
Alja: Na internetu najdeš slike in različna besedila o živalih.

Pri predstavitvi bontona sem si pomagala s to spletno stranjo.

Vsebino sem prilagodila mlajšim učencem:

Tudi na spletu in pri uporabi mobilnega telefona in spleta veljajo pravila lepega vedenja, oz. bonton. To so pravila obnašanja na spletu.

Pri pogovarjanju prek mobilnega telefona in spleta bodi strpen in prijazen. Obnašaj se tako, kot želiš, da se drugi do tebe.

  • Česar ne bi rekel v živo, ne reci po telefonu in ne natipkaj.
  • Tudi če kdo pusti svoj telefon nezaklenjen, ga ne smeš uporabljati in po njem brskati brez njegovega dovoljenja.
  • Osebo, ki jo želiš fotografirati s svojim mobilnim telefonom, prej vprašaj za dovoljenje.
  • Ne pošiljaj sporočil, slik, video posnetkov, ki nekomu škodijo. Pošiljanje posnetkov pretepov, trpinčenja, ki nam jih nekdo pošlje, naprej svojim prijateljem, ni OK. Taka sporočila brišemo!
  • Prepiranje, razčiščevanje sporov, nesporazumov s prijatelji, znanci in neznanci ne paše na splet. Še vedno je najprimernejši način pogovarjanja iz oči v oči.
  • Ko si z nekom v družbi, se posvečaj tej osebi in ne preverjaj neprestano, kaj se dogaja na tvojem mobilnem telefonu, Facebooku … Pogovarjanje po telefonu, pošiljanje sporočil, preverjanje telefona, ko si z nekom v družbi, je nevljudno.
  • Zvonjenje telefona in/ali pogovarjanje v kinu, gledališču, med poukom, v bolnišnici, tudi na avtobusu … je nedopustno.
  • Zapomnimo si še, katerim vedenjem na spletu se vsakem primeru raje izogibaj:
  • ustrahovanje, nadlegovanje, žaljenje, širjenje govoric, razpošiljanje žaljivih fotografij prek spleta ali mobilne naprave;
  • verižna pisma;
  • izmenjava nasilnih vsebin;
  • uporaba, brskanje po tujem telefonu brez dovoljenja lastnika;
  • pisanje, objavljanje v tujem imenu;
  • obdelava fotografij na žaljiv način;
  • izsiljevanje prek spletne kamere;
  • snemanje pretepov, učiteljice, sošolcev;
  • objavljanje fotografij, posnetkov drugih brez njihovega dovoljenja;
  • tudi slikanje in snemanje med poukom, predstav v kinu, gledališču, na razstavah pogosto ni dovoljeno;
  • telefoniranje, ko vozimo kolo/avto je nevarno.

Za podkrepitev znanja smo si ogledali še nekaj video risank:

clip_image002
Slika 1. Ogled video risank

Maškarada: lažno predstavljanje na internetu

Na drugi strani telefona ali interneta je lahko nekdo drug in ne oseba, za katero se izdaja. Iz vas se želi norčevati, vas prevarati ali vam škoditi.

Mobimanija: zmerna in etična uporaba mobilnika

V kinu, avtobusu in pri zdravniku ne motite okolice, ampak telefon preklopite na tiho delovanje.

Kepanje: snemanje ponižujočih prizorov

Če naletiš na video, kjer nekoga žalijo, ga ne širi naprej. Povej raje odraslim.

Fotoalbum: Objavljanje izzivalnih fotografij

Razmisli, kakšne fotografije boš objavil na spletu. Tako kot se boš predstavil okolici, tako se bo ta obnašala do tebe…

Zmešane glave: zasvojenost z igricami

Učencem sem predstavila še internetno stran Safe.si in kje najdejo vsebine za otroke.

Pri likovni umetnosti so dobili učenci nalogo narediti plakat, clip_image004ki bo povedal kaj o pravilni ali napačni uporabi interneta ali mobilnega telefona. Razdelili so se v pare. Pari so se najprej pogovorili kaj bodo napisali in narisali. Pripravili so risalni list, flomastre in slike, če so jih prinesli.

Slika 2. Izdelovanje plakata

clip_image006Učencem sem namreč prejšnji dan naročila naj prinesejo nekaj slik v zvezi z računalniki in mobilnim telefonom, če jih clip_image008imajo. Uporabili so jih pri izdelovanju plakata. Kdor ni imel slik, je risal. Za izdelovanje plakata smo porabili dve šolski uri.                  Slika 3. Izdelovanje plakata

Slika 4. Izdelovanje plakata

Nastali so zanimivi plakati, ki smo jih izobesili v hodniku naše šole.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Plakat                                     Slika 6. Plakati

Zaključek

Vsebina je bila za učence precej zahtevna, saj je bilo potrebno razložiti kar nekaj besed, npr. trpinčenje, spori, širjenje govoric. Več so razumeli učenci, ki imajo več izkušenj z internetom ali pa so jim veliko povedali že starši. Še najbolj nazorne so bile risanke.

Kljub temu so si vsi učenci zapomnili, da ne smejo nekoga fotografirati in objavljati slik brez dovoljenja, da ni dobro predolgo igrati igric, da je treba telefon v bolnišnici, kinu, gledališču… ugasniti, da je telefoniranje med vožnjo nevarno, da ni pametno neznancem povedati vse o sebi, da se lahko za osebo na internetu skriva nekdo drug. Te vsebine so vključili tudi v plakate. Besedilo in fotografije: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Literatura:
https://safe.si/

Učilnica narava

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Narava je najboljša učiteljica. Učenje z lastnimi izkušnjami v naravnem okolju prinese najboljše kratkoročne in dolgoročne rezultate. Učenci se v naravi dobro počutijo, lažje jih je motivirati za delo, delo ne dojemajo kot učenje temveč kot raziskovanje in igro.

Logična posledica je torej, da bomo obravnavo življenjskih okolij poskušali izpeljati v naravnem življenjskem okolju. Sadovnjak bomo približali učencem z obiskom sadovnjaka, opazovanjem sadnih dreves, ostalih rastlin in živali, ki živijo v njem. Prav tako bomo vrt najbolje spoznali na vrtu in polje z obiskom polja. Znanje bomo še bolj poglobili, če bomo različna življenjska okolja opazovali v različnih letnih časih in tako zadeli dve muhi na mah, saj bodo otroci poleg življenjskega okolja spoznali tudi kakšne spremembe se dogajajo v različnih letnih časi, torej spoznali značilnosti letnih časov.

Jesen kar kliče po obisku gozda in tako smo se s prvošolčki odpravili v bližnji gozd. Naša šola ima veliko možnosti učenja v naravi, saj smo obkroženi s sadovnjaki, polji, vrtovi in gozdom.

Pred odhodom

Seveda v gozd nismo odšli kar tako, brez nekega predznanja in priprave na delo v njem. V uvodni uri so učenci ponovili kaj že vedo o rastlinah in živalih v gozdu. Ločili so listnata in iglasta drevesa ter jih nekaj našteli. Povedali so kaj bomo lahko našli v podrasti, našteli živali, ki jim je gozd dom.

Učence sem opozorila na primerno vedenje v gozdu, gozdni bonton in čuvanje narave. Dogovorili smo se, da ničesar ne trgajo, poberejo lahko le kar najdejo na tleh. Povedali so, da če ne bomo preglasni, bomo lahko videli več živali.

Za cilj pouka v naravi sem si zadala da:

  • učenci opazujejo in spoznavajo živa bitja v življenjskem okolju, gozdu,
  • poznajo razlike med listnatim in iglastim drevesom,
  • opažanja znajo zapisati v obliki slike,
  • navajajo se na pripovedovanje o svojih opažanjih, – znajo razvrstiti kar so prinesli iz gozda.

Pri delu na terenu se bo prepletalo in povezovalo več predmetov:

  • spoznavanje okolja (opazovanje, primerjanje),
  • likovna umetnost (slikovni zapis opažanja),
  • šport (hoja v naravi).

V učilnici po prihodu iz gozda pa še:

  • matematika (razvrščanje materiala po določeni lastnosti), – slovenščina (poročanje).

Učenci na tej stopnji pri opazovanju narave potrebujejo pomoč odraslega in usmerjanje, zato sem pripravila učni list in navodila za delo v gozdu. Na učnem listu je bilo na eni strani narisano listnato drevo, na drugi strani pa iglasto. Razdelili smo se v pare in se dogovorili kako bo potekalo opazovanje. Učenca sta dobila nalogo, da poiščeta listnato oziroma iglasto drevo, ga natančno opazujeta, potipata in narišeta na list kaj opazita na drevesu, pod drevesom. Narišeta rastline in živali. V gozdu tudi prisluhneta zvokom in zaznavata različne vonjave. Nabereta pa tudi nekaj gozdnih plodov in drugih zanimivosti, ki jih najdeta.

Pripravili so pripomočke za delo: trše mape, pisala, vrečke. Nato smo se odpravili v bližnji gozd.

Delo v naravi

Na primernem kraju v gozdu, kjer je dovolj listnatih in iglastih dreves smo se ustavili. Učenci so poiskali primerno drevo in se lotili opazovanja. Nekateri pari so potrebovali za pričetek dela nekoliko pomoči in usmerjanja.

clip_image002 clip_image004
Slika 1 in 2: Opazovanje dreves

Tipali so skorjo dreves in ugotavljali ali je gladka ali groba. Opazovali so podrast.

Ugotavljali so kaj raste pod temno krošnjo iglastih dreves in kaj pod svetlo krošnjo listnatih.

Opazili so različne žuželke, ki so letale po zraku. Celo žabo jim je uspelo videti.

clip_image006 clip_image008
Slika 3 in 4: Opazovanje živali in rastlin v podrasti

Vse kar so opazili in kar so ugotovili s tipanjem so sproti risali na učni list. Narisali so grobo lubje smreke, gobe, praprot, mravlje, obliko listov drevesa.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Risanje opažanj

Po končanem opazovanju in risanju, so v vrečke nabrali še storže in ostale plodove, ki so jih našli pod drevesi. Našli so še prazne polžje hišice, vejice različnih dreves.

Nabrali so lubje, ki je ležalo na tleh in odpadlo listje.

Sklepne misli v učilnici

Ko smo se vrnili v učilnico so imeli učenci nekaj časa za pogovor in pripravo na poročanje. Imeli so nalogo povedati kaj so opazili, kaj so vonjali, kaj so slišali.

Pokazali so, kako so to narisali ali označili na učnem listu.

Učenci so povedali, da so slišali ptičje petje in brenčanje žuželk. Večjih živali nismo videli, ker smo bili dosti glasni. Tudi če nismo glasno govorili, se je slišalo naše premikanje, hoja po gozdu. Videli pa so žuželke, ki so letale po zraku, hrošča, mravlje, pajka, žabo.

clip_image014 clip_image016
Slika 7 in 8: Poročanje v učilnici

Tam kjer so rasle gobe, so zaznali vonj po gobah. Nekateri so med opazovanjem in tipanjem lubja zavohali smolo.

Opazili so, da več rastlin raste pod listnatim drevjem, ker je bolj svetlo. Videli so praprot, mah, travo. Pod iglastim drevjem so opazili veliko iglic. Vedeli so, da imata iglasto in listnato drevo različno oblikovane liste in da iglice pozimi smreki, jelki in boru ne odpadejo.

Nabrani material smo razvrstili v skupine: deli drevesa, podrast, živali. Nastala je razstava materiala, ki ga lahko najdeš v gozdu.

clip_image018 clip_image020
Slika 9 in 10: Razvrščanje nabranega materiala

Zadovoljna sem bila z izvedbo pouka v naravi, saj so se učenci skozi izkušnjo gozda naučili več in bolj poglobljeno kot bi se z opazovanjem slik in pripovedovanjem o gozdu v učilnici. Takšnega pouka se poslužujemo premalo, treba bi bilo razmisliti, kako večkrat stopiti iz šolske učilnice v novo učilnico, naravo.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Z igro do umetnije in veselja do likovnega ustvarjanja

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

1. Uvod

V tretjem razredu se učenci pri pouku likovne umetnosti prvič srečajo s tekočim slikarskim materialom, črnim tušem. Iz preteklih izkušenj vem, da so imeli učenci z uporabo tuša precej težav. Ker tega materiala še niso bili vajeni, jim je večkrat kanila kakšna kaplja na izdelek, zato so bili nezadovoljni s svojim delom in tako izgubljali motivacijo za dokončanje izdelka. Risba se jim je zdela popackana in počutili so se neuspešni. Zato sem razmišljala, da bi za risanje s tušem pripravili tako ozadje, da se bodo napake učencev čim manj videle in bo izdelek kljub temu lep. Prav tako sem želela uporabiti takšno metodo dela, ki bo učencem všeč in jih bo še dodatno spodbudila k delu in ustvarjanju izvirnega likovnega izdelka. Takšna metoda pa je seveda igra. V igri uživajo vsi učenci.

Za motiv likovnega dela sem izbrala domišljijski travnik. Učenci bodo na pripravljeno podlago s tušem narisali travniške cvetlice in trave.

Učencem sem naročila naj v šolo prinesejo travniške rastline, da si jih bomo pred risanjem natančno ogledali. Za izdelek sem nameravala porabiti štiri šolske ure, saj bo ozadje, ki ga bomo najprej naredili precej mokro in se bo moralo kar nekaj časa sušiti.

V štirih urah sem želela doseči naslednje cilje:

  • Učenci si pridobivajo izkušnje z razporejanjem in kombiniranjem barvnih ploskev.
  • Opazujejo oblike in teksture travniških rastlin.
  • Spoznajo nov tekoč slikarski material, tuš.
  • Razvijajo občutek za bogatenje narisanih oblik s teksturami.
  • Pri risanju razvijajo motorično spretnost.
  • Navajajo se na doslednost in vztrajnost.

Uporabiti pa sem nameravala naslednje učne metode:

  • razlaga, razgovor, poslušanje, poročanje, opazovanje,
  • prikazovanje oziroma demonstracija,
  • eksperimentiranje, igra, praktično delo.

Za prvi dve uri sem si zadala, da pripravimo podlago, jo damo sušit, nato pa si ogledamo travniško cvetje in trave, da jih bomo v naslednjih dveh urah znali narisati.

2. Izvedba prvih dveh ur

Učenci so pripravili pripomočke za delo:

  • papir za zaščito mize,
  • tempera barve,
  • vsak svoj lonček (lahko tudi jogurtov kozarček),
  • prašek za pomivanje posode, ki ga prinese eden od učencev,  slamico za pitje.

Uvodna motivacija: Izdelali bomo sliko travniškega cvetja v domišljijski deželi. Danes bomo pripravili ozadje za travniške rastline, ki jih bomo naslednji teden narisali s tušem. Vsak si zamisli kakšna bo njegova domišljijska dežela, kakšne barve bo. Izberite takšne barve, da bodo lepo pristajale skupaj. Barve se lahko tudi prekrivajo. List naj bo čimbolj zapolnjen.

Razložila sem jim, da bo vsak pripravil svojo barvo, ki jo bom določila, nato pa jo bodo menjali med sabo. Vsakemu od učencev sem povedala katero barvo naj pripravi zato, da bi imeli učenci na razpolago čim več različnih barv. Izbrala sem modro, rdečo, zeleno, rumeno, oranžno in vijoličasto. Za pripravo vijoličaste barve so morali učenci vedeti, kateri dve barvi morajo zmešati.

Navodilo za pripravo barve: Lonček do polovice napolni z vodo. Vanj stisni nekaj tempera barve, nato premešaj s slamico. Če se ti zdi, da voda ni dovolj močne barve, dodaj še malo tempere. Nato dodaj še nekaj kapljic praška za pomivanje posode, zmešaj in v tekočino pihaj s slamico tako, da se bodo naredili milni mehurčki.

Ko so vsi učenci to naredili, sem jim demonstrirala kako nadaljujejo. Povabila sem jih, da se zberejo okrog mize. Izbrala sem tako mizo, okrog katere so se lahko razporedili vsi učenci in videli kaj jim kažem.

Milne mehurčke sem s slamico prenesla na risalni list in pustila, da popokajo. Tako sem naredila večkrat, dokler nisem menila, da imam te barve dovolj. Učencem sem povedala, naj potem zamenjajo barvo s sošolcem. Izbirajo naj barve, ki dobro pristajajo skupaj. V mislih naj imajo svoj domišljijski travnik.

Učenci so pričeli z delom. Vsi so se poglobili v svoje delo in se med delom neskončno zabavali. V učilnici je vse brbotalo, saj so vsi hiteli pihati barvne milne mehurčke. Preizkušali

so različne barve in si ogledovali katere bodo najbolj pristajale v njihovo domišljijsko deželo. Nekateri so tudi malo polili, ampak nič hudega, saj so vse pobrisali za seboj.

clip_image002clip_image004clip_image006
Slika 1, 2, 3. Izdelovanje ozadja z milnimi mehurčki

Ko se jim je zdelo, da je risalni list dovolj zapolnjen, so dali list na mesto za sušenje in vse pospravili, pomili in pobrisali za sabo, dokler ni bila miza prazna in čista.

Pripravili so travniške rastline, ki so jih prinesli. Namesto pravih travniških rastlin bi lahko uporabili tudi slike, ki bi si jih frontalno ogledali. Pomembno je, da učenci vidijo različne cvetove, oblike in razporejenost listov.

Travniško cvetje je potovalo iz rok v roke, da so si ga učenci najprej sami ogledali, nato pa smo si ga ogledali še skupaj, frontalno. Učence sem z vprašanji vodila k opazovanju oblik in razporejenosti cvetov in listov.

Pred koncem ure je vsak podpisal svoj izdelek, da naslednjo uro ne bo težav s prepoznavanjem čigavo je kaj.

Po končanem pouku, ko so se risalni listi z ozadjem posušili, sem jih zložila drugega na drugega in jih obtežila z drugimi risalnimi listi, da so ostali lepo zravnani.

3. Izvedba drugih dveh ur

Učenci so pripravili naslednje pripomočke:

  • papir za zaščito mize,
  • risalni list s podlago, ki smo jo naredili v prvih dveh urah,
  • črn tuš,
  • trska za risanje s tušem (lahko tudi pero).

Učence sem opozorila naj pazijo, da se jim tuš ne bo razlil. Trsko naj nikar ne puščajo v njem, ker se lahko prevrne. Umaknili smo torbe, da ne bo škode tudi če se kaj polije.

Nato so se zbrali okrog mize za demonstracijo. Pokazala sem jim kako pomakajo trsko v tuš in kakšne sledi nastajajo. Učence sem spomnila na različno obliko in razporejenost cvetov in listov, ki smo jih opazovali prejšnjo uro. Pogovorili smo se tudi o teksturi.

Razložila sem jim likovno nalogo: Risalni list boste postavili pokončno. S tušem boste narisali različne travniške cvetlice in trave tako, da bodo segale od dna lista proti vrhu. Cvetlice in trave naj bodo velike. Pazite na obliko in teksturo rastlin. Obogatite jih s kakšnimi črtami, pikami, da bo risba bolj pestra. Teksture vnašajte varčno, ne preveč.

Učenci so se lotili dela. Med risanjem so pazili na velikost rastlin, vnašanje teksture. Vsi učenci so dosledno upoštevali likovno nalogo in pričeli so nastajati zanimivi izdelki, ki so jim dali še večjo motivacijo za naprej. Zgodilo se je, da jim je clip_image008kanila kašna kaplja tuša na izdelek, a so napako zakrili tako, da so packo spremenili v pikapolonico, hrošča ali pajka. Večina manjših kapelj pa sploh ni bila moteča, saj se na travniku marsikaj skriva.

Slika 4. Razstava domišljijskega travnika

Vsi učenci so bili zadovoljni z izgledom svojega dela, svoje umetnije, in so s tem razvijali clip_image012veselje do likovnega ustvarjanja. S ponosom so izdelke kazali sošolcem in jih primerjali med seboj. Ko so slike dokončali, smo jih razstavili na tablo in si jih ogledovali. Sledilo je pospravljanje učilnice in na koncu še vrednotenje izdelkov in pogovor o delu.

Slika 5. Posamezni končni izdelki

Učence sem usmerila na opazovanje različnih barvnih rešitev, natančnost, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motiva, v opazovanje uporabe raclip_image014zličnih tekstur, podrobnosti. Opazili in pohvalili smo dobre posebnosti vsakega likovnega izdelka ter poudarili trud in vztrajnost, ki smo ju opazili pri nekaterih učencih.

Slika 6. Posamezni končni izdelki

4. Zaključek

Tudi učenci so povedali svoje mnenje o delu. Prav vsem je bilo zelo všeč izdelovanje ozadja z nanašanjem barvnih milnih mehurčkov. V tem so uživali, se igrali in eksperimentirali. Všeč jim je bilo tudi to, da so vsi izdelki dobro izgledali, da so se znašli in zakrili napake, ki so nastale z uporabo tuša.

Prav tako sem bila tudi sama zadovoljna z izvedbo teh ur, saj mi je vsaj v teh štirih urah pri učencih uspelo vzbuditi veselje in vnemo do likovnega ustvarjanja.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe