Koraci u potpori učeniku

marjanaPP

Marjana Penca Palčič

Sažetak

Didaktika ima svoje korijene daleko u povijesti. Vrijeme se promijenilo, društvo, tehnika se razvila, a ipak se u školstvu susrećemo s istim pitanjima. Još uvijek tražimo najbolje moguće načine, tražimo metode i oblike s kojima bi postigli što bolje odgojno-obrazovne rezultate.

Učitelji žele temeljito znanje svojih učenika. Želimo učenike koji žele učiti iz želje za znanjem. Učenicima možemo u tome pomoći:

  • s visokim očekivanjima od učenika i pružanjem podrške u jačanju njihovog samopouzdanja,
  • osiguravanjem ugodnog okruženja za učenje koje također dopušta pogreške,
  • davanjem poticajne povratne informacije,
  • aktivnim uključivanje učenika u proces učenja kroz postavljanje otvorenih pitanja,
  • mogućnostima za obučavanje, utvrđivanje,
  • usmjeravanjem učenika u aktivnosti učenja kako bi se poboljšalo poznavanje nastavnog programa i
  • sa samoevaluacijom kako učenika tako i učitelja.

Ključne riječi: podučavanje, cjeloživotno učenje, čimbenici u potpori učeniku

Uvod

Komensky je već bio svjestan kako različiti didaktički principi mogu učiniti nastavu kreativnijom, dinamičnijom, prilagodljivijom. Rekao je (Komensky, 1995.) da će nastava biti učinkovitija ako:

  • počinje dovoljno rano,
  • učenike prethodno pravilno pripremimo,
  • podučavamo od općeg do pojedinačnog,
  • podučavamo od lakšeg prema težem,
  • ne opterećujemo učenike obiljem materijala za učenje,
  • polako napredujemo,
  • usmjeravamo učenike samo na ono što je u skladu s njihovom razvojnom fazom (dobi) i odgovarajućom metodom,
  • podučavamo jasno
  • znanje je odmah primjenjivo i
  • nastava se izvodi po istoj nepromjenjivoj metodi.

Htio je urediti nastavu na takav način da bude prijatna djetetu, zanimljiva i prilagođena stupnju razvoja pojedinca. Učitelj će, međutim, jasno prenositi sadržaj i ponekad dodati nešto šaljivo ili manje ozbiljno. Što znači da je u nastavi potrebno kombinirati ugodno s korisnim. Možemo reći da je osnovno načelo pitanje motivacije učenja, ali ujedno to zahtijeva višu kvalitetu znanja, ne samo pamćenja, nego i razumijevanja i korištenja znanja.

Za poboljšanje nastave su se uvijek ponovno trudile generacije stručnjaka također kasnije, npr. Blum (1999., str. 110), koji je rekao »Stremite k poboljšanju i još jednom k poboljšanju podučavanja«.

I danas se stalno naglašava koliko je važno motivirati učenike, jer motivacija sama daje poticaj za učenje, usmjerava učenje i određuje intenzitet i trajanje. Motivacija učenja osim osobnih poteza pojedinca u velikoj mjeri ovisi o načinu podučavanja učitelja, poticanju i zanimljivosti nastavnog materijala. Manjak motivacije dovodi do melankolije, do nje naravno dolazi ako je učiteljev način podučavanja nezanimljiv, ako ne uspije uspostaviti pravi kontakt s učenicima. Negativna motivacija nastaje kada učitelj prijeti, ljuti se ili u razredu dolazi do nekih drugih sličnih situacija. Učenici koji su izloženi takvom podučavanju su zbog pretjeranog uzbuđenja i napetosti zaboravljivi i površni. Odgovarajuću razinu uzbuđenja i napetosti među učenicima može postići učitelj samo kada nastavu prilagođava učenicima i tako ih stimulira. Cheng i drugi (2001) kažu da živimo u vremenima trajnih promjena, tehnološkog napretka, što zahtijeva cjeloživotno učenje od nas. Važno je da učenici razvijaju želju za učenjem, komunikacijsku učinkovitost, predanost učenju i kreativnosti u izražavanju i aktivnostima. Motivacija također igra važnu ulogu u tome.

9 koraka u potpori učeniku kod učenja

U višegodišnjem poučavanju učenika, promatranju reakcija učenika, bilježenju opažanja i razgovoru s više učenika iz različitih škola o njihovim obrazovnim iskustvima, otkrila sam da je učenike moguće još dodatno motivirati za učenje. U okruženju za učenje neki čimbenici imaju snažan utjecaj na učenike i djeluju na njih kao potpora. Potporni čimbenici u procesu učenja su:

  • visoka očekivanja učitelja od učenika,
  • dobro okruženje za učenje koje dopušta pogreške,
  • poticajna povratna informacija od učitelja,
  • aktivno uključivanje učenika u proces učenja (poticanje učenika na razmišljanje postavljanjem pitanja otvorenog tipa),
  • mogućnost obučavanja i utvrđivanja,
  • samoevaluacija učitelja/učenika,
  • usmjeravanje učenika u aktivnosti učenja za povećanje ovladavanja znanjem (autentični i inovativni oblici podučavanja),
  • opažanje napretka učenika i pohvala napretka,
  • pomoć učeniku u postizanju uspjeha.

1. Visoka očekivanja od učenika i jačanje samopouzdanja učenika

Rosenthal i Jacobsonova (Woolfolk, 2002) slučajno su odabrali više učenika osnovnih škola iz različitih razreda. Istraživači su pretpostavili da u razredu postoje samoispunjujuća predviđanja. Učiteljima je rečeno da će ti učenici biti vrlo uspješni u sljedećoj školskoj godini. To se zapravo i dogodilo. Rosenthal efekt očekivanja ima nesumnjivo važnu poruku za sve učitelje, naime: »NE SUDITE PRENAGLO, BUDITE POTICATELJI«.

Velika očekivanja učitelja potiču učenike da ulože još više napora u učenje. Učitelj koji učenicima daje osjećaj vlastite vrijednosti i sposobnosti ostvarivanja ciljeva, čak i malo viših (ali ne previsokih), motivira učenike na rad. Učenici s niskim postignućima na određenom području također mogu imati prilično pozitivno samopouzdanje. Učenici uspoređuju uspješnost kod određenog predmeta s uspjehom kod drugog predmeta, te tako oblikuju samopouzdanje na pojedinačnim područjima. Na primjer, ako je omiljeni predmet učeniku matematika, vjerojatno je njegovo samopouzdanje najpozitivnije kod matematike. Čak i ako njegova stvarna uspješnost možda nije tako dobra. Međutim, na samopouzdanje može utjecati i usporedba vlastite uspješnosti s uspjehom drugih.

Učitelj koji je želio promijeniti ustaljen način vođenja u razredu uzeo je 10 minuta svaki dan, posvetivši se razgovoru s učenicima. Učenike je htio inspirirati da su posebni i vrijedni svega dobrog. Nakon nekoliko tjedana ovakve prakse primijetio je izvanredne rezultate. U razredu je vladalo poštovanje, učenici su pomagali jedni drugima, a njihovo samopoštovanje se također povećavalo. Više o tome možete pročitati ovdje.

2. Prijatno okruženje za učenje, koje dopušta također pogreške

U okruženju u kojem se dobro osjećaju učenici mogu lakše učiti. Oni znaju da unatoč napravljenim pogreškama učitelj na njih neće gledati kao na učenike manje sposobne za učenje.

Podučavanje koje se temelji na kontroli i strahu od kazne ometa učenje. Mnogo bolja alternativa kontroliranju je naučiti učenika izvedbi samokontrole (Bluestein, 2014).

3. Davanje poticajne povratne informacije

Povratne informacije moraju se odnositi na ciljeve i standarde znanja. Ciljevi i standardi znanja moraju biti dobro poznati i predstavljeni učenicima. Povratna informacija, koja na poticajan način sadrži smjernice za poboljšanje znanja na učenike djeluje motivirajuće. Mora se izraziti konkretnim pojmovima, bez generalizacije. Kada učitelj učenicima pruži povratne informacije o njihovom radu, neka učenicima pruži priliku da prvi govore, neka se usredotoči na područja u kojima je učenik pokazao dobro znanje, neka bude što precizniji; lakše je ispraviti pogreške ako učenik jasno zna što i kako nešto početi bolje raditi; povratnu informaciju neka daje u pravo vrijeme; nikada ne smije dijeliti samo negativne povratne informacije: model pozitivno – negativno – pozitivno ima nedvojbenu vrijednost (Penca, 2006).

4. Aktivno sudjelovanje učenika u procesu učenja s postavljanjem otvorenih pitanja

U procesu podučavanja učenicima često postavljamo pitanja, jer s time postižemo njihovo bolje razumijevanje. Dobro postavljena pitanja pomažu učitelju u dijagnosticiranju prethodnog znanja i planiranja nastave. Otvorena pitanja omogućuju odgovor učenika na razini njihovog stvarnog mentalnog razvoja. Tako učitelj dobiva povratnu informaciju, što je putokaz za daljnji proces učenja.

Željela sam saznati kako otvorena pitanja utječu na razmišljanje učenika i doprinose li boljem razumijevanju. Studija primjera (školska godina 2015./16.) na temelju promatranja učenika (odgovori učenika, odazivi učenika) u procesu učenja uz aktivno sudjelovanje (učitelj 2. razreda) i bilježenjem opažanja i intervjuom s učiteljem koji je u svojoj nastavi također savjesno koristio otvorena pitanja u potpori učenju, pokazala su da otvorena pitanja potiču učenike:

  • u vlastitim rješenjima zadanog problema,
  • većoj mentalnoj aktivnosti u procesu učenja,
  • boljoj samoevaluaciji odnosno razmišljanju o tome kako poboljšati vlastito učenje,
  • definiranju puta za postizanje cilja.

Kroz otvorena pitanja učenici bolje demonstriraju razumijevanje materijala za učenje i stvarno znanje. Pitanja koja zahtijevaju samo opoziv ne dopuštaju taj uvid. Pitanja ove vrste i vještina postavljanja pitanja također pomažu u rješavanju određenih uvjerenja, osobito ako su u krivu. Pitanja orijentirana na razmišljanje primjerena su na svim razinama obrade lekcije, kako u motivaciji (u koju se može uključiti također utvrđivanje predznanja), obradi, utvrđivanju i ukupnoj evaluaciji lekcije. U slučaju kada sam s učiteljem u proces učenja uključivala otvorena pitanja, učenici nisu bili samo aktivni slušatelji. Oni su bili aktivnije uključeni u proces učenja. Učenici su više razmišljali i uključivali se u razgovor, raspravu, ukratko u proces koji je proveden s otvorenim pitanjima.

U isto vrijeme, učenik je dobio veći osjećaj da je i sam pridonio objašnjenju materijala za učenje.

Otvorena pitanja na kraju školskog sata ili nakon obrađivanja određene teme učenja pružila su vrijedne povratne informacije, kao i pomoć u samoevaluaciji i planu za daljnji rad:

  1. Što već znam?
  2. Gdje sam ostvario/la najveći napredak?
  3. Što mi još dobro ne ide? / Što bi bilo dobro da poboljšam?
  4. Kako ću se naučiti?
  5. Tko mi može pomoći u učenju? Gdje mogu pronaći pomoć?

Uspjeh je mnogo bolji ako učitelj također napravi svoju evaluaciju.

  1. Što moji učenici već znaju?
  2. Što im još dobro ne ide?
  3. Koje vrste aktivnosti i pitanja će im biti u učenju poticaj?
  4. Kako ću pružiti povratne informacije učenicima o napretku (usmeno, pismeno u obliku komentara, opisno)
  5. Kako im mogu ponuditi pomoć u učenju?
  6. Davanje mogućnosti za obučavanje, utvrđivanje

Mnogo vježbi, zadataka mogu izazvati kod učenika otpor. U slučaju kada učitelj u razredu izvodi sve korake za potporu učeniku, tada učenici također dodatne vježbe u svrhu obuke i utvrđivanja pozitivno prihvaćaju. Važno je da učenik nije samo pasivni primatelj, već i aktivni sukreator predmeta, koji zahtijeva određeni stupanj zrelosti i autonomije od učenika.

6. Evaluacija učenika/učitelja

Evaluacija je potrebna u procesu učenja i podučavanja. Učenik evaluira svoje znanje. Učitelj evaluira svoj uspjeh u motiviranju učenika, podučavanju nastavnog materijala, odabiru odgovarajućih metoda i oblika rada.

Pri evaluaciji učitelj i učenici pomažu se s pitanjima. Odgovore na pitanja zapisuju učitelj i učenici.

Dean (2005.) kaže da dobar učitelj reflektira svoj rad. Osim toga, on razmatra mogu li drugi pristupi, metode, oblici rada biti produktivniji.

7. Usmjeravanje učenika u aktivnosti učenja za povećanje ovladavanja nastavnog programa

Učenici različito ovladavaju nastavni program. Dakle, isti zadaci za sve učenike ne omogućuju svim učenicima napredak u odnosu na njihovo trenutno znanje. Učenici uglavnom ne vole raditi stvari koje im ne idu najbolje. Pomaže im da nagrade svoju ustrajnost u aktivnostima koje ne vole raditi s aktivnostima koje vole raditi. Otpor u učenju i utvrđivanju materije može biti uzrokovan aktivnostima u kojima učenici ne vide nikakvog posebnog smisla. Kada učitelj osjeća da učenik ne vidi smisao u aktivnosti, pomaže mu s poticanjem. Otvorena pitanja mogu pomoći učeniku u vlastitom rješavanju nastale situacije:

  • Što se trenutno događa?
  • Što bih želio/ljela?
  • Kako bih to mogao/la postići?
  • Tko mi u tome može pomoći?

8. Opažanje i pohvala napretka

Učenicima puno znači ako učitelj vidi njihov napredak i pohvali ih. Pohvala jača naš osjećaj vrijednosti. Međutim, potrebno je razlikovati zasluženu pohvalu i nezasluženu, neutemeljenu odnosno »praznu« pohvalu. Zaslužena pohvala pozitivno utječe na razvoj našeg mišljenja o sebi, samopoštovanja i samopouzdanja. Nezaslužena ili »prazna«, međutim, ostavlja u nama tragove sumnje. Učenici su dobro svjesni kada je pohvala opravdana i kada nije. S realnom pohvalom možemo postići još veći napredak i ona nam se isplatiti. Nerealna pohvala na duge staze ne vodi učenike ka napretku.

Pohvala ima pozitivne učinke na učenike također na području odgoja. Dean (2005) kaže da je bolje nagraditi učenike koji se lijepo ponašaju nego kazniti učenike koji krše pravila.

9. Pomagati učenicima da dožive uspjeh

Učenici uče na različite načine. Zadatak učitelja je odrediti kako i kada učenik uči najbolje i što ga motivira na učenje. Učenici koji često doživljavaju neuspjehe gube svoju unutarnju motivaciju za učenjem. Vrlo je bitno da im učitelj pomogne da dožive i uspjeh.

U prvim godinama školovanja »iznimno je važno da dijete ima dovoljno prilika da doživi uspjeh u školi« (Juriševič, 1999., str. 31). Učenici u razredu razvijaju odnos prema školskom radu, jedni prema drugima, prema učitelju i široj okolini. Ključno je da je njihov odnos pozitivan. U njima uspijevamo stvoriti osjećaj da mogu doći do novih znanja, ako pokušaju da daju sve od sebe. Čak i ako u tome nisu uspješni, ne odustaju.

Zaključak

Također u 21. stoljeću, učitelji i didaktičari suočavaju se sa sličnim izazovima, koje su prije nas imali »veliki« didaktičari. Zbog potrebe tržišta, današnje društvo od nas zahtijeva cjeloživotno učenje. Cjeloživotno učenje značajno doprinosi obrazovnoj strukturi stanovništva i od ključne je važnosti za dobar rad i napredovanje. Također je potrebno učenicima razvijati svijest da je potrebno kontinuirano učenje. Međutim, kad uspijemo doći do toga da do učenja dolazi zbog vlastite želje po načelu »poznavati i znati više«, mi kao učitelji smo pobijedili. Poznavanje strategija za dobivanje informacija postaje sve važnije u nastavi. Učenici koji primaju potporne korake od svojih učitelja, bit će unutarnje prije motivirani za učenje i željet će znanje. Kada želimo motivirati učenike, moramo se postaviti u njihov položaj i zapitati se što je to što ih motivira, potiče.

Učitelj ima važnu zadaću pomoći učenicima da postignu stanje unutarnje motivacije za učenje. Učenike usmjerava na rad i razvija motivaciju na takav način da budu sposobni i željni učiti tijekom cijelog svog života.

Literatura

  1. Bluestein, J. (2014.). Managing 21 st Century Classroom: How do I avoid ineffective classroom management practices?. Danver: Association for Supervision@Curriculum Development.
  2. Blum, P. (1999.). Preživeti in uspeti v disciplinsko težavnem razredu. Radovljica: TOP, Regionalni obrazovni centar.
  3. Cheng Y. C. i drugi (2001.). New Teacher Education for the Future: International Perspectives. Hong Kong: The Hong Kong Institute of Education.
  4. Dean, J. (2005.). The Effective Primary School Classroom: The Essential Guide for New Teachers. London and New York: RoutledgeFalmer.
  5. Juriševič, M. (1999.). Samopodoba šolskega otroka. Ljubljana: Pedagoški fakultet.
  6. Komensky, J. A. (1995.). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
  7. Penca, M. (2006.). Povratne informacije o učnih dosežkih in motivacija učencev (magistrsko delo). Ljubljana: Pedagoški fakulteta.
  8. Woolfolk, A. (2002.). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.
  9. Članak Učitelj svako jutro uzme 10 minuta od sata kako bi motivirao učenike. Dostupno 13. 3. 2019.

Suradnja specijalno-rehabilitacijskog pedagoga i učitelja

engleskog jezika

maja_trunkelj

Maja Trunkelj

Sažetak

Učenici s disleksijom se u školi i u životu susreću s brojnim izazovima. U te ubrajamo poteškoće na području vještine čitanja i pisanja koje se često pojavljuju i pri čitanju i pisanju engleskog kao stranog jezika. Specijalni pedagog u okviru dodatne stručne pomoći nudi pomoć i potporu za nadilaženje poteškoća, a pritom je ključna suradnja s učiteljem engleskog jezika. Taj mu diferencijacijom, prilagodbama te pomoći pri učenju nudi izdašnu potporu i mogućnost za uspjeh u sklopu cjelovitog procesa učenja. Suradnja specijalnog pedagoga i učitelja engleskog jezika je ključna pri planiranju prilagodbi i ocjenjivanju znanja učenika s disleksijom.

KLJUČNE RIJEČI: disleksija, engleski jezik, suradnja, prilagodbe

Disleksija je specifična poteškoća pri učenju o kojoj je današnje društvo sve više zna. M. J. Snowling (2013) disleksiju opredjeljuje kao neurološki razvojni poremećaj koji je najvjerojatnije genetski uvjetovan te većinom pogađa više dječaka nego djevojčica. Središnji deficit kod disleksije je teškoća s dekodiranjem što dovodi do poteškoća pri čitanju i pisanju. Disleksija je trajna poteškoća pojedinca, a nalazi odraslih osoba su vrlo različiti. Neki uspješno postižu fakultetsko obrazovanje, dok drugi imaju samo osnovnoškolsku izobrazbu. Rezultati magnetne rezonancije su već pred desetljećima potvrdili drugačiju aktivnost mozga pri čitanju osoba s disleksijom u usporedbi s osobama bez disleksije. Jasno je da disleksija ima neurofiziološku podlogu koja nema jednoznačne pojave kod učenika.

Slovenski spada u transparentne jezike. Odnosi među grafemima i fonemima su vrlo jasne. Čitatelj dekodira od lijeve prema desni, vježbom usvaja tehniku te poboljšava brzinu čitanja. Uz zadovoljavajuću brzinu čitanja i automatiziranu tehniku se čitatelj može posvetiti području čitanja s razumijevanjem i sadržaja pročitanog. Učenici s disleksijom trebaju mnogo više vježbe da usvoje tehniku čitanja u usporedbu s vršnjacima. Obično, unatoč obilju treninga, čitaju sporije od vršnjaka, čak i u odraslom razdoblju. Da bi postigli uspješnost pri čitanju, služe se različitim kompenzacijskim strategijama, npr. čitaju pomoću konteksta, prilagođavaju dijelove riječi. S specijalno-pedagoškim tretmanom i radom kod kuće je moguće postići napredak na području tehnike čitanja, brzini čitanja te na području čitanja s razumijevanjem. Struka je otkrila više pedagoških strategija i metoda rada s kojima za vrijeme tretmana učenicima s disleksijom pomažemo nadilaziti deficite. Djelomično je nedorečeno područje nastave engleskog kod učenika s disleksijom.

Kod čitanja i pisanja engleskih riječi učenici s disleksijom obično imaju mnogo poteškoća. Engleski je zbog duboke ortografije zahtjevan jezik za pisanje. (Ndlovu in Geva, 2008). Usvojena tehnika čitanja slovenskih riječi je u netransparentnom jeziku, tj. engleskom manje učinkovita. Komunikacijski pristup nastave učenicima s disleksijom ne omogućava jasna pravila te strukturirano tumačenje gramatičkih pravila. Rezultati brojnih studija potvrđuju potrebu premišljanja prikladnosti metodologije nastave stranog jezika kod učenika s disleksijom (Sparks, i dr., 1991; Ganschow, Sparks i Schneider, 1995, kod Crombie, 2000). Nov sistem podudaranja među slovima, kombinacijama slova te pripadajućim simbolima te drugačija jezična struktura predstavljaju velik izazov za učenike s specifičnim deficitima (Schneider i Crombie, 2003, kod Piechurska – Kuciel, 2008).

Specijalni i rehabilitacijski pedagozi obično nude pomoć i potporu učenicima pri razvoju vještina u materinjem jeziku, a rjeđe se bave područjem stranog jezika (Helland, 2008). Učenicima s disleksijom koristi da im na jasan i strukturiran način predstavimo jezične strukture izjavnih, upitnih i niječnih rečenica. Zajedno s njima planiramo strategije učenja novih riječi te odredimo načine samostalnog rada kod kuće. Učenici moraju vježbati čitanje engleskih riječi po modelu, a pojedine dijelove riječi (slogove) možemo označiti različitim bojama te ih povezivati s odgovarajućim glasom. Za učenike s prioritetnim kinestetičnim stilom učenja omogućimo različite aktivnosti gibanja putem kojih usvoje strukturu izjavnih, upitnih i niječnih rečenica za određeno gramatičko vrijeme.

Vrlo je važno da se učitelja engleskog upozna sa specifičnim poteškoćama učenika, da ih pokuša razumjeti te potražiti različite načine za prilagođenu izvedbu nastave. Grčko istraživanje (Lemperou, Chostelidou i Griva, 2011) je pokazalo da su učitelji engleskog jezika velikom većinom svjesni poteškoća kod učenika s disleksijom, a istovremeno naglašavaju da ne znaju izabrati odgovarajući nastavni pristup. Besmisleno je očekivati da će se učitelji predmetne nastave posvećivati svakoj specifičnoj poteškoći pri učenju. Smisleno je očekivati da će prepoznati poteškoće učenika, prilagoditi nastavu, izvesti diferencijaciju nastave te planirati i izvoditi prilagodbe pri provjeri i ocjenjivanju znanja učenika. Downey, Snyder i Hill (2000) navode da učenici s disleksijom mogu doseći zadovoljavajući, odgovarajući nivo znanja i vještina na stranom jeziku ukoliko imaju prilagođenu nastavu.

Suradnja među specijalnim i rehabilitacijskim pedagogom i učiteljem engleskog je ključno te predstavlja put do uspjeha. Specijalni pedagog učitelju engleskog predstavi deficite učenika s disleksijom. Učitelj engleskog posreduje vlastita opažanja i stručne poglede. Važno je da zajedno planiraju prilagodbe za učenika (Erkan, Kızılaslan i Dogru, 2012). U članku želim ispostaviti dilemu koja na našim prostorima još nije dobila konačan odgovor. Da li učenicima s disleksijom prilagođeno ocjenjujemo zapise na engleskom jeziku? Odgovor je da jer u suprotnome ocjenjujemo izrazitost učenikova deficita. Učenici s disleksijom će zasigurno zapisivati engleske riječi fonološki. Ukoliko im za svaki pogrešan zapis oduzmemo polovicu boda (ili čak cijeli), pisat će test negativno samo zbog pravopisnih pogrešaka, iako su se naučili nove riječi i strukturu rečenica različitih gramatičkih vremena. Zbog toga je vrlo važno da s učiteljem engleskog jezika planiramo prilagodbe pri pisanom ocjenjivanju znanja te po potrebi zajedno pregledamo zapise u testu. Kao važno oruđe se pokazuju jasni kriteriji ocjenjivanja pojedinog zadatka. Dakle, ukoliko ocjenjujemo poznavanje gramatičkog vremena Present Continuous, potom je ključnog značenja da učenik pravilno upotrijebi pomoćni glagol »biti« te nastavak – ing. U tom je slučaju besmisleno brojati kao nepravilan odgovor fonološki zapis riječi ili pogrešku koja proizlazi iz učenikova deficita ( npr. ispuštanje slova – She is reding).

Prilagodbe su važne za osiguravanje jednakih mogućnosti učenika s deficitima te njihovih vršnjaka bez deficita. Spomenimo još jednom da se ne radi o privilegijama. Spomenut ću nekoliko najčešćih koje moraju biti planirane specifično s obzirom na potrebe pojedinca:

  • Učenici s disleksijom trebaju veći tisak slova te font koji se lakše čita. Među lakše čitljive fontove spadaju: Calibri, Arial, Tahoma, Verdana, Century Gothic. Važno je da su razmaci između redaka veći (1,5) te da je tisak povećan (12-14). Tisak možemo obojiti tamno zeleno te upotrijebimo nereflektirajući papir.
  • Produženo vrijeme pisanja testa.
  • Tolerancija fonoloških zapisa na engleskom te pogrešaka koje su posljedica učenikovih deficita. Tu želim još jednom naglasiti da je potrebna suradnja i usklađivanje stručnih mišljenja specijalnog pedagoga i učitelja engleskog.

Učenici s deficitima na pojedinim područjima učenja s rješenjem o usmjeravanju imaju pravo na savjetovanje, pomoć specijalno-rehabilitacijskog pedagoga, a neki i dodatne pomoći učitelja. Za učenike s disleksijom je pomoć pri učenju s učiteljem engleskog vrlo važna. Učitelj engleskog na taj način može u individualnoj situaciji upoznati učenika s deficitima, razvijati vlastito razumijevanje učenikovih specifičnosti te tako lakše planirati diferencijaciju nastave. Na satovima pomoći učeniku s disleksijom omogući više vremena za preradu informacija, ponovno objašnjenje, dodatno utvrđivanje rječnika te pripomaže učenikovoj motivaciji za učenje engleskog. U individualnoj situaciji učenik i učitelj izgrađuju odnos koji važno utječe i na unutrašnju motivaciju za učenje.

Zaključak

Disleksija prožima brojna područja funkcioniranja pojedinca. Osim najlakše prepoznatljivih poteškoća pri vještini čitanja i pisanja, izazovi za učitelje i učenike pojavljuju i kod usvajanja i učenja engleskog kako stranog jezika. Prilagodbe na nastavi i pri ocjenjivanju znanja te pomoć pri učenju učitelja engleskog su neke od mogućih intervencija. Učenici s disleksijom trebaju potporu predmetnih učitelja te njihovo razumijevanje. Ukoliko razumijemo prirodu učenikovih poteškoća, lakše ćemo potražiti načine pomoći i putove do uspješnosti svih učenika. Nitko nema sva znanja i zato su međusobna suradnja stručnih radnika te traženje zajedničkih rješenja ključnog značenja.

Bibliografija

  • Crombie, M. (2000). Dyslexia and the Learning od a Foreign Language in School: Where Are We Going? Dyslexia, 6, 112–123.
  • Downey, D. M., Snyder, L. E. in Hill, B. (2000). College Students with Dyslexia: Persistent Linguistic Deficits and Foreign Language Learning. Dyslexia, 6, 101–111.
  • Erkan E., Kızılaslan, I. in Dogru, S. Y. (2012). A Case Study of a Turkish Dyslexic Student Learning English as a Foreign Language. International Online Journal of Educational Sciences, 4(3), 529–535. Pridobljeno s http://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423904277.pdf.
  • Helland, T. U. R. I. D. (2008). Second language assessment in dyslexia: Principles and practice. Language learners with special needs. An international perspective, 63–85.
  • Lemperou, L., Chostelidou, D. in Griva, E. (2011). Identifying the training needs of EFL teachers in teaching children with dyslexia. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 15, 410–416.
  • Ndlovu, K. in Geva, E. (2008). Writing abilities in first and second language learners with and without reading disabilities. Language learners with special needs. An international perspective, 36–62.
  • Piechurska-Kuciel, E. (2008). Input, processing and output anxiety in students with symptoms of developmental dyslexia. Language Learners with Special Needs, an international perspective, 86–109.
  • Snowling, M. J. (2013). Early identification and interventions for dyslexia: a contemporary view. Journal of Research in Special Educational Needs, 13(1), 7–14.

Likovi i tijela – korelacija u nastavi u 2. razredu

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Sažetak

Kroz svoj rad trudim se nastavno gradivo predstaviti kroz igru i korelaciju u nastavi zato su učenici motiviraniji za učenje i lakše usvajaju znanje.

Ključne riječi: likovi, tijela, korelacija u nastavi, učenje kroz igru

Matematika je područje veoma važno za život pojedinca jer s matematikom se susrećemo i po završetku školovanja. Jedna je od temeljnih znanosti koja proučava svojstva brojeva i prostora te druge apstraktne pojmove. Osim toga je i veoma važno komunikacijsko sredstvo (Pavlič, 1998.).

Djeca se s geometrijom  susreću već u ranom djetinjstvu te u predškolskom razdoblju. Kao bebe i djeca dodiruju, igraju se s različitim igračkama koje liče na geometrijska tijela i likove. Zbog toga djeci geometrija nije strana ni u školskom razdoblju. Učiteljeva zadaća je djeci na zanimljiv i privlačan način predstaviti i nadograditi znanje o geometriji.

Kod planiranja aktivnosti, učitelj mora uzeti u obzir različite smjernice i preporuke, ciljeve te ponajprije stupanj kognitivnog razvoja djeteta. Na razrednom stupnju je matematika povezana sa svim ostalim nastavnim predmetima, ponajviše s prirodoslovnim i društvenim (Jelenc i Novljan, 2001.).

Korelaciju prepoznajemo i sa slovenskim jezikom, likovnom i glazbenom umjetnošću te sportom. Pavlič navodi najveću povezanost matematike upravo s prirodom i glazbom (Pavlič, 1998). Učenicima matematička znanja prenosimo putem primjera iz  okoline u kojoj žive te na konkretnoj razini. Upravo zbog toga, matematika će ih početi zanimati te će se s njome upoznati iz različitih kutova, ne samo sa vidika školske matematike, nego će je povezivati i sa svakodnevnim životom. Sa zanimanjem će sami istraživati gdje se sve u prirodi mogu susresti s matematikom i kako je ona povezana s njihovom svakodnevnicom. Kod nastavnog predmeta Priroda i društvo preporučuje se korelacija s matematikom u svim matematičkim sadržajnim sklopovima, posebno kod prikupljanja, uređivanja i predstavljanja podataka (Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011e).

Minimalni standardi znanja iz nastavnog plana i programa za matematiku za 2. razred:

  • poznaje i opiše osnovne geometrijske oblike,
  • crta uz pomoć šablone i ravnala.

Predstavit ću nekoliko igara koje se mogu koristiti u nastavi. Neke od njih sam i sama isprobala, te su se pokazali kao primjer dobre prakse.

1. Likovi i tijela u Matematici 

Tombola Učenici mogu sami u bilježnicu zapisati “sretne brojeve”. Odredimo broj likova/tijela koje nacrtaju sami i oboje. Iz vrećice izvučemo žuti trokut, crveni kvadar, zelenu kuglu… Možemo izvlačiti samo likove odnosno tijela ili i jedno i drugo.

DSC_0035Kaži i napravit ću Dvoje djece sjedi jedan nasuprot drugog, između je pregrada da se ne vidi što se događa na drugoj strani. Jedno dijete, od kocaka za slaganje u obliku geometrijskih tijela, napravi figuru. Zatim drugom djetetu daje precizne upute za izradu jednake figure. Kada se pregrada ukloni, figure moraju biti jednake.

Neobična zmija Učitelj diktira učenicima početni niz, a učenici nastavljaju s nizanjem likova na način da sačuvaju početni niz. Raspored likova mogu diktirati i učenici sami.

2.  Korelacija sa  predmetom Tjelesna i zdravstvena kultura

Umjesto dobro poznate igre “POPLAVA – zrakoplov, poplava, potres“, igramo se “Krug, trokut, pravokutnik”. Učenici u prostoru (sportskoj dvorani) potraže prostore koji ih podsjećaju na geometrijske likove. Odredimo gdje je krug (početna crta na podu) i traženu aktivnost. Isto napravimo i za ostale likove. Primjeri koje sam izvela u 2. razredu:

  • Krug – učenik sjedne na crtu u obliku kruga bilo gdje u dvorani
  • Trokut – učenik stoji i ima ruke u položaju trokuta
  • Pravokutnik – učenik se popne na drugu stepenicu švedskih ljestvi pošto donji prostor nalikuje na pravokutnik
  • Kvadrat – četiri učenika nogama na podu oblikuju kvadrat

“Živi” likovi Učenici se slobodno kreću (po uputama – trk, hopsanje, skakanje po lijevoj/desnoj nozi, po sve četiri…) i na znak (npr. zvečka) oblikuju lik. Krug prikažu s dva prsta, trokut s tri prsta. Kvadrat oblikuju dva učenika s ispruženim rukama, a pravokutnik s ispruženim nogama i rukom.

Ples u krugu U planu i programu za 2. razred je učenje plesa. “Kruška, jabuka, šljiva kaže mala Iva” je primjerena pjesmica za učenje plesa u krugu. U svrhu uvodne motivacije može se razviti i razgovor o voću okruglog oblika (korelacija s predmetom Priroda i društvo).

3.  Korelacija s predmetom  Slovenski jezik

“Pričalica” Učenik iz zdjele izvuče listić s nacrtanim likom/tijelom. O njemu izmisli priču, koju priča unaprijed dogovoreno vrijeme (npr. 1 minuta).

Izmišljanje razgovora Susreli se krug i pravokutnik. O čemu su pričali?

Pogađanje predmeta koji podsjeća na određeno tijelo Učenici uz pomoć pitanja: Može li se predmetom pisati? Je li predmet crvene boje? Koristimo li ga u kuhinji? i sličnih pitanja otkriju predmet koji smo zamislili.

Korisnost predmeta Što sve možemo napraviti s predmetom? (Na koje tijelo nas podsjeća?) Učenici izražaju svoje ideje i zamisli.

4. Korelacija s predmetom Priroda i društvo 

Razgovor u razredu i promatranje predmeta koji podsjećaju na likove i tijela. Učenici predmete nabroje. Brojanje okruglog voća, razgovor o tome kakvog je okusa, gdje/kada raste, kako izgleda…

Godišnja vremena Koje predmete u obliku likova ili tijela pronalazimo na moru? Na snijegu? I slična pitanja.

5. Korelacija s predmetom Likovna kultura

Zimska rukavica Raspored likova na rukavici.  

Praščić za sreću Izradimo praščića za sreću od otpadne ambalaže. Koristimo različite likove i tijela. Tijelo, noge i njuškica su u obliku valjka, oči u obliku kruga, uši u obliku trokuta. Za rep koristimo duži pravokutnik.

Crtanje po uputama Na sredini lista učenik nacrta crveni krug, iznad njega plavi pravokutnik, lijevo od pravokutnika sivi kvadrat.

Novogodišnja čestitka Od likova koje izrežu iz ljepenke ili kartona, učenici oblikuju likovni motiv, zatim izrade matricu, na nju nanesu boju za tiskanje i utisnu motiv.

6. Korelacija s predmetom Glazbena kultura

Ples u krugu, izmišljanje teksta i melodije na temu likova.

Prilikom učenja geometrije učitelj mora utvrditi znaju li se učenici orijentirati u prostoru (dolje, gore, nad, pod, u…) i vremenu (prije, kasnije) i tek tada prebaciti se na geometrijske oblike. Učenici o svakom pojmu kojeg uvodimo već imaju određeno predznanje. Kao primjer možemo navesti njihovo predznanje o geometrijskim tijelima i likovima, pošto se djeca već u predškolskom razdoblju susreću s predmetima, koji podsjećaju na geometrijske oblike (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005a).

U prvom razredu započinjemo s geometrijskim tijelima, nastavljamo s geometrijskim likovima i na kraju obrađujemo crte i točku. Od djece se očekuje pravilno imenovanje likova (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005a). U drugom razredu još uvijek utvrđujemo orijentaciju u prostoru. U ovom razredu učenici moraju matematički pravilno imenovati i geometrijska tijela. Osim toga učenici se upoznaju i s otvorenom i zatvorenom crtom te pojmom točke kao sjecišta crta. Djeca se po prvi puta sistematično susreću s pojmom simetrija (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005b).

Zaključak

Nastava geometrije je izgrađena na osnovnoj “ideji od tijela k točci”. Kod usvajanja geometrijskih likova dijete se najprije upoznaje s prostornom geometrijom, znači tijelima, nato nastavlja s geometrijom ravnine, odnosno likovima, i tek na kraju se upoznaje s crtom i točkom. Svi prijelazi moraju biti prirodni. Djeca najviše zapamte ako su i sama fizički aktivna. Dobra praksa za motiviranje učenika su česti odlasci na školsko igralište zbog izdržljivosti trčanja (jedan od ciljeva za 2. razred – 5 minuta neprekidnog trčanja). Učenici mogu trčati i u obliku kruga, trokuta, kvadrata ili pravokutnika u svom tempu. Učenici će u razred stići raspoloženiji, razgibani i s većom motivacijom za rad za stolom.

Literatura

  1. Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005a). Svet matematičnih čudes 1. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS
  2. Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005b). Svet matematičnih čudes 2. Kako poučevati matematiko v 2. razredu devetletne osnovne šole. 1. Del. Ljubljana: DZS.
  3. Jelenc, D. in Novljan, E. (2001). Učitelj svetuje staršem 1 – Matematika. Radovljica: Didakta.
  4. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. (2011). Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  5. Pavlič, G. (1998). Slikovni pojmovnik. Matematika. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Malo drugačija provjera znanja

Ana Logar

Provjera znanja u osnovnoj školi ima dijagnostičku funkciju jer dobivamo informacije o učenikovom znanju i razumijevanju sadržaja. Obično se provodi prije početka poučavanja, tijekom kao i na kraju poučavanja novih sadržaja. Rezultati su važna povratna informacija i učitelju i učenicima. Učitelj će prema uspjehu učenika moći planirati tijek poučavanja dok učenici mogu sami uvidjeti što znaju, a što ne i mogu prepoznati što još trebaju učiti.

Poznato je više vrsta provjera znanja. Prije početka poučavanja sadržaja može se provoditi dijagnostička ili početna provjera znanja. Svrha je provjeriti predznanje učenika kao i postojanje alternativnih koncepata o specifičnom sadržaju kako bi na osnovi toga učitelj mogao planirati daljnju nastavu i metode rada. Dijagnostički bi trebalo provjeriti vještine i strategije učenja, a ne samo poznavanje nastavnog sadržaja.

Formativna ili trenutna provjera znanja provodi se tijekom nastave sa svrhom prikupljanja informacija za što učinkovitije poučavanje i učenje. Učitelj mora provjeriti imaju li učenici poteškoće kako bi promijenio ili prilagodio metode rada i poučavanja. Kada se utvrde poteškoće kod određenih učenika, učitelj se može usmjeriti samo na njih i individualno im ponuditi dodatnu pomoć. Isto tako, pri formativnoj provjeri ne uspoređuju se učenici međusobno već se treba usredotočiti na napredak pojedinog učenika. Sumativna ili završna provjera je usmjerena na rezultate po završetku poučavanja sadržaja i predstavlja sintezu svih formativnih provjera znanja.

Za provjeru znanja koriste se različite metode, u školama najviše pisana i usmena provjera. Učitelji uglavnom koriste usmene dijagnostičke i formativne provjere dok su sumativne provjere u pisanom obliku.

Provođenje provjere znanja pomoću kartica s prometnim svjetlima pokazalo se kao dobar primjer prakse u nastavi kemije i fizike u osnovnoj školi. Učenici dobiju tri kartice s bojama prometnih svjetala – zelena, žuta i crvena. Boje predstavljaju razine razumijevanja učenika. Zelena boja znači „razumijem, dobro shvaćam, znam“, žuta boja znači „veći dio toga razumijem, ali mi je potrebna mala pomoć, moram još učiti“, a crvena boja znači „ne shvaćam, trebam pomoć“. Pri provjeri znanja, učitelj traži od učenika da prema vlastitoj procjeni podignu karticu koja najbolje iskazuje njihovo trenutno znanje i razumijevanje čime se razvijaju i vještine samovrjedovanja. Rad s karticama se svidio učenicima jer su tako mogli učitelju pokazati kada trebaju podršku ili dodatno objašnjenje. Kartice su također pomoć i učitelju jer može lakše procijeniti razumijevanje učenika i odrediti daljnju dinamiku poučavanja kao i predvidjeti razrednu individualizaciju i diferencijaciju.

clip_image002Slika 1. Odgovaranje učenika s karticama prometnih svjetala

Aplikacija Plickers pokazala se kao primjer dobre prakse provjere znanja pomoću IKT-a. Papirnatu Plickers karticu, koja podsjeća na QR kodove ili puzzle, izrađuje učitelj i dobiva je svaki učenik. Kod provjere znanja, učenici moraju pravilno okrenuti i postaviti karticu – plickers čime pokazuju svoj odgovor. Učitelj pokupi rezultate skeniranjem svih kartica mobitelom i dobiva trenutnu statistiku rezultata za svako pitanje, za cijeli razred ili za pojedinog učenika. Plickers je vrlo zanimljiv i moderan način provjere znanja što je učenike jako motiviralo za sudjelovanje.

clip_image004Slika 2. Odgovaranje učenika s karticama plickers

Važno je da učitelji povjeravaju dijagnostičko, formativno i na kraju sumativno znanje. Ako vode evidenciju o individualnom napretku učenika kao i cijelog razreda, na vrijeme mogu uvidjeti njihove nedostatke te promijeniti metode, prilagoditi tempo poučavanja ili ponuditi dodatna objašnjenja s ciljem stvaranja uspješnih i motiviranih učenika.

clip_image006Slika 3: Učitelj skenira Plickers – odgovore učenika

»Medpredmetno povezovanje – sodoben način poučevanja«

dragica_segula

Dragica Šegula

Povzetek

V okviru projekta Popestrimo šolo so se na OŠ Podlehnik zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev. Dejavnosti smo medpredmetno povezali ter tako poskrbeli za višjo kvaliteto znanja.

Z učenci smo odkrivali značilnosti evropskega listopadnega gozda, spoznali najznačilnejše gozdne prebivalci ter prilagoditve njihovih gibal in prebavil. V gozdu smo iskali sledi živali in naredili mavčne odlitke odtisov njihovih nog. Našli smo tudi rogovja, okostja sesalcev, ptic ter hišice polžev. Zanimive najdbe smo likovno upodobili.

Po vrnitvi v šolo smo pripravili razstavo in na ogled povabili tudi ostale učence šole.

Učenci so pri takem načinu dela uporabili znanje biologije, naravoslovja, tehnike in tehnologije ter likovne umetnosti.

Ključne besede: gozd, medpredmetna povezava, raziskovanje, Popestrimo šolo, sledi živali.

Uvod

Sem učiteljica naravoslovnih predmetov – naravoslovja, kemije in biologije na OŠ Podlehnik. Poučujem učence od 6. do 9. razreda. V vseh svojih 30. letih poučevanja se trudim učencem približati naravo in vzbuditi vedoželjnost.

V osnovnih šolah se izvajajo različni projekti. Njihov namen je, v večji meri se posvetiti vzgojno-izobraževalnim potrebam učencev. Dejavnosti prispevajo k višjemu standardu dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega programa.

Hkrati pa so takšni projekti tudi priložnost, da v delo z učenci vključujemo nove in sodobne metode dela. Na tak način postane delo učencem bolj zanimivo, pridobljeno znanje pa kvalitetnejše in trajnejše.

Med sodobne načine vzgojno-izobraževalnega dela štejemo tudi medpredmetno poučevanje. Takšno poučevanje temelji na povezovanju med večimi predmetnimi področji. Šole ga velikokrat izvajajo pri načrtovanju projektnih tednov ali ob izvedbi naravoslovnih, kulturnih in tehniških dni dejavnosti (Novak, 2005). Vse pogosteje pa to metodo vključujejo tudi v redno vzgojno-izobraževalno delo.

V OŠ Podlehnik smo izvajali projekt Popestrimo šolo (POŠ). V okviru projekta so se na šoli clip_image002zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev.

V projektno delo »Izdelava odtisov sledi živali« sem povabila učence od 6. do 9. razreda. Ti učenci že imajo potrebna znanja in obvladajo veščine samostojnega in praktičnega dela.

Slika 1. Vabilo na delavnice (vir: lasten, 2015)

1. Delo z literaturo

Učenci so v uvodu ponovili že usvojena znanja in ob delu z različnimi pisnimi in elektronskimi viri pridobili nova znanja o življenjskih razmerah v evropskem listopadnem gozdu, ki prevladuje tudi v okolici naše šole.

Seznanili so se z najpogostejšimi prebivalci tega gozda, značilnostmi njihovih gibal in pclip_image004rebavil, ki so posledica prilagoditve teh živali na življenje v gozdu. V literaturi so poiskali podatke o načinu življenja živali, zgradbi zobovja, rogovja in okončin, ter o tem, kakšne sledi puščajo te živali pri premikanju po snegu ali gozdnih tleh. Podatke, ki so jih zbrali, so pripravili za kasnejšo razstavo.

Slika 2. Najpogostejše gozdne živali, njihove okončine in sledi (vir: lasten, 2015)

2. Metoda priprave mavčnih sledi

clip_image006Če smo kasneje želeli pripraviti mavčne odlitke sledi živali, smo morali preučiti metodo izdelave takšnih odlitkov. Učenci so se ob pomoči učitelja tehnike in tehnologije seznanili z metodo izdelave ter spoznali vse korake, ki so potrebni za uspešno delo. Načrt dela so predstavili na plakatu, ki so ga kasneje uporabili na razstavi.

Slika 3. Načrt za izdelavo mavčnih odlitkov (vir: lasten, 2015)

clip_image0083. Delo na terenu

Po teoretičnem uvodu smo se z učenci z vsem potrebnim materialom za delo odpravili v gozd. Ker je nekaj dni pred tem deževalo, smo domnevali, da bomo pri iskanju odtisov nog na gozdnih tleh uspešni.

Slika 4. Pripomočki za delo (vir: lasten, 2015)

Že po nekajminutnem sprehodu po gozdu smo našli sledi srnjadi in divje svinje. Izdelali smo odlitke njihovih nog ter jih po nekaj minutah previdno odstranili od podlage. Z odlitki smo se vrnili do šole. Odlitke smo očistili ter jih pripravili za razstavo.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Čiščenje odlitkov in priprava za razstavo (vir: lasten, 2015)

clip_image014Na sprehodu po gozdu smo našli tudi rogovja, okostja sesalcev in ptic ter hišice polžev. Ves material smo prinesli v šolo in kasneje pripravili za razstavo.

 

Slika 7. Nabrani material (vir: lasten, 2015)

4. Priprava razstave

V učilnici za naravoslovje smo nabrani material uredili po sklopih ter ga poimenovali. Ker clip_image016smo želeli rezultate svojega dela predstaviti tudi drugim učencem naše šole, smo jih povabili na razstavo. Nabrani material je kasneje pri svojem delu uporabila tudi učiteljica likovne umetnosti.

Slika 8. Mavčni odlitki odtisov živali (vir: lasten, 2015)

 clip_image020clip_image018
Slika 9 in 10: Okostja in rogovja živali (vir: lasten, 2015)

5. Risanje skic

Cilj dejavnosti je, da pridobljen material in znanje uporabimo tudi pri poznejšem delu in drugih predmetih. Učenci so hišice polžev uporabili pri likovni umetnosti in se naučili, kako pravilno narisati skice.

clip_image022 clip_image024
Slika 11 in 12: Risanje skic pri likovni umetnosti (vir: lasten, 2015)

Zaključek

Čas, v katerem živimo, vse več znanstvenih dejstev, ki jih je potrebno osvojiti, ter spretnosti, ki jih je potrebno obvladati, zahtevajo od učencev tudi več medpredmetnega povezovanja. Tak način dela resda zahteva nekoliko več načrtovanja in usklajevanja dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji, končni rezultat pa je celostno razumevanje sveta. Metoda je uporabna pri rednem delu v razredu, pa tudi pri raznih projektih, kjer je delo nekoliko bolj sproščeno, učenci se vanje vključujejo prostovoljno in se sploh ne zavedajo, da ob takem delu usvajajo številna nova znanja.

Literatura

  1. Novak, M., 2005. Vloga učitelja v devetletni šoli. Nova Gorica: Educa
  2. Sever, M.,2015. Medpredmetna povezava likovne umetnosti, državljanske vzgoje in etike. Didakta, 25, 32 – 36)
  3. https://www.google.si/search?q=medpredmetno+povezovanje+v+osnovni+%C5%A1oli&oq=medpredmetno&gs_l=psy-ab.1.1.0l3j0i30k1.1965.7066.0.8827.18.15.2.0.0.0.379.2209.0j4j2j3.9.0….0…1.1.64.psy-ab..7.11.2239…0i67k1j0i131k1j0i13k1j0i13i30k1.FU1Pj1aV7BA (pridobljeno 11. 9. 2017))

Tudi to je geografija – delo z nadarjenimi učenci

z medpredmetnim povezovanjem 

martina_prejac

Martina Prejac

Povzetek

V šoli posvečamo posebno skrb nadarjenim učencem.

Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike del (posebne delavnice, sobotne šole, tabori, bralni klubi, obiski raznih institucij, …).

V tem šolskem letu sem pripravila geografsko delavnico, kjer smo sestavljali sestavljanke (puzle) z geografsko tematiko. Učenci, pa tudi sama, smo imeli doma veliko nesestavljenih delov sestavljank. Prinesli smo jih v šolo in se odločili, da bomo v okviru delavnic to sestavili. Ko smo jih sestavili, smo jih zalepili s posebnimi lepili, naredili lesene okvirje (medpredmetno povezovanje s TIT in LUM) in jih obesili na steno geografske učilnice.

Učenci so pri delu zelo uživali in si v bodoče želijo še več takšnega dela.

Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice za nadarjene, ustvarjalne ideje

Abstract

Schools place special emphasis on working with gifted students.

Gifted students can be described as individuals who exhibit above average thinking skills or outstanding achievements in the field of knowledge in various subject areas, art or sport. School provides necessary learning conditions through applying various teaching and learning methods and styles and enables students to participate in additional lessons and other forms of individual or group work (workshops, school on Saturday, camps, book club, excursions, etc.).

This school year we organised a Geography workshop focusing on jigsaw puzzles exploring the theme of geography. Students and teachers brought jigsaw puzzles to school and assembled them. The puzzles were then glued to special frames constructed in Design and Technology class (cross curricular integration with Design and Technology and Art) and put on display in the Geography classroom.

Students were actively involved in this type of activity and highly motivated to participate in similar workshops in the future.

KEY WORDS: gifted students, workshops for gifted students, creative ideas

1. Uvod

Nadarjeni učenci predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Definicija poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki, kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke na področjih splošne intelektualne sposobnosti, sposobnosti vodenja ter kreativnega in produktivnega mišljenja.

Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Vendar pa ti učenci niso neka homogena skupina, ampak obstajajo razlike tudi znotraj skupine nadarjenih.

Tudi na naši šoli posvečamo posebno skrb nadarjenim učencem. Pri delu z njimi upoštevamo koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Ob koncu 3. razreda evidentiramo nadarjene učence, lahko pa tudi ob koncu vsakega naslednjega šolskega leta. Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska svetovalna služba. Ko so učenci prepoznani kot nadarjeni, razrednik skupaj s svetovalno službo, učencem in starši pripravi individualizirane programe za posameznika. Koordinatorja za delo z nadarjenimi učenci sta svetovalna delavca.

Poleg pravočasnega odkrivanja nadarjenih učencev in organiziranja različnih diferenciranih oblik dela z njimi je potrebno tudi njihovo kontinuirano spremljanje.

Tudi sama pri predmetu, ki ga poučujem, poseben poudarek posvečam nadarjenim učencem. Namen mojega dela pri pouku je, da preučim položaj nadarjenih učencev pri predmetu geografije ter da definiram in analiziram kriterije nadarjenosti za učence pri tem predmetu. Poleg tega pa je zelo pomembno pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije.

2. Delo z nadarjenimi učenci na naši šoli

Delo z nadarjenimi učenci na naši šoli izhaja predvsem iz naslednjih temeljnih načel:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • uporaba sodelovalnih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
  • ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese.

Delo poteka pri pouku in izven pouka. Izven pouka potekajo različne ustvarjalne delavnice, astronomski popoldnevi in večeri, sobotne šole, obiski različnih dogodkov in znamenitost v domačem kraju in drugod v Sloveniji, počitniške delavnice, obiski arhiva, bralni klubi, prostovoljstvo – učna pomoč mlajšim učencem, ogled različnih razstav v Ptuju in Mariboru in sodelovanje na likovnih natečajih,vikend delavnice v šoli s ciljem izvajati različne športne, naravoslovne in družboslovne dejavnosti, ustvarjalne delavnice za razvijanje medsebojnega sodelovanja učencev in razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih (izdelovanje izdelkov, geografska, zgodovinska, matematična, astronomska, likovna in glasbena delavnica), druženje nadarjenih učencev s sosednjimi osnovnimi šolami in priprava učencev za nastope na prireditvah v šoli in izven nje.

3. Geografska delavnica za nadarjene učence » kreativne in ustvarjalne ideje – sestavljanke«

V tem šolskem letu sem pripravila geografsko delavnico, kjer so učenci sestavljali sestavljanke (puzle) z geografsko tematiko. Na delavnico se je prijavilo več kot dvajset učencev, dvajset se je delavnice potem tudi udeležilo.

Učenci in jaz smo imeli doma veliko nesestavljenih delov sestavljank, ki so se potikale po različnih kotih sob, kleti in omar. Večkrat smo se o tem tudi pogovarjali. Tako smo dobili zamisel, da bi lahko te sestavljanke z geografsko tematiko sestavili v posebni delavnici za nadarjene (pa tudi za druge učence, ki si to želijo) in z njimi okrasili geografsko učilnico. Seveda nismo pozabili na medpredmetno povezovanje in smo takoj pomislili na naše mlade tehnike, ki bi nam pomagali pri izvedbi projekta .

Najprej smo se dogovorili, da sestavljanke prinesemo v šolo. Vse sestavljanke sem pregledala in s pomočjo učencev preštela vse dele, kajti če bi kateri del manjkal, sestavljanka ni več popolna. Sestavljanke so bile različno velike, vsebovale so od 250 do 2000 delov. Za to delavnico smo izbrali le sestavljanke z geografsko tematiko. Ostale smo shranili. Nato sem pregledala velikost sestavljank in predala mere učencem tehničnega krožka, da so za sestavljanje pripravili dovolj velike podloge iz stiropora in odpadnega kartona.

Pred samo izvedbo delavnice sem z izbranimi učenci pripravila geografsko učilnico. Razdelili smo se v več skupin. Na mize sem dala podloge iz stiropora oziroma kartona in za večino sestavljank pripravila obrobe.

imageimage[6]
Slika 1. Priprava sestavljank   Slika 2. Sestavljanje obrobe

Na vsaki mizi je ostala tudi fotografija sestavljanke za lažje delo. Nato so učenci začeli z delom. Delo po posameznih skupinah je potekalo zelo različno. Najprej so končali tisti, ki so sestavili sestavljanko z najmanj deli, in tisti, ki so imeli sestavljanko že deloma sestavljeno. Najpočasneje je potekalo delo učencev pri večjih sestavljankah, zato sem jim tudi sama veliko pomagala.

Ko so nekatere skupine že končale z delom, sem jim pripravila lepilo iz moke in vode ter mekol lepilo. Vzeli so velike čopiče ali pa gobice ter sestavljanke premazali z lepilom.

To smo po končanem delu naredili z vsemi sestavljankami. Vse sestavljanke smo razporedili po tleh učilnice in jih pustili, da so se posušile.

Naslednji dan smo se dobili ob sedmih zjutraj in preverili, če so sestavljanke suhe in vsi deli zalepljeni. Če se deli še niso držali skupaj, so učenci posamezne sestavljanke še enkrat premazali. Ostale so nalepili na velike kose šeleshamerja in višek papirja obrezali. Nato so jih pospravili v kabinet.

Ko so se posušile, smo jih odnesli v tehnično učilnico, kjer so učenci tehničnega krožka s pomočjo njihovega profesorja in hišnika pripravili lesene letvice za okvirje sestavljank. Pritrdili so okvirje in nato še na vsako sestavljanko dodali kaveljček za pritrditev na steno. Pri pritrditvi sestavljank na stene nam je pomagal naš hišnik.

imageimage
Slika 3. Sestavljanje            Slika 4. Končana sestavljanka

imageimage
Slika 5. Končana sestavljanka na steni      Slika 6. Sestavljanka na steni

image
Slika 7. Sestavljanke v geografski učilnici

Enako delavnico sem organizirala še na naši podružnici, kjer so prav tako nastali izredno lepi izdelki.

imageimage
Sliki 8 in 9. Sestavljanke na podružnici

Ko so ostali učenci videli obe geografski učilnici, so bili zelo navdušeni. Tudi oni so si zaželeli takšnega dela. Zato sem se odločila, da bom za vse učence 9. razredov sama izdelala manjše sestavljanke in jih bomo sestavljali pri pouku geografije kot utrjevanje znanja pokrajin Slovenije. Izbrala sem znamenitosti Slovenije oziroma posamezne naravnogeografske enote. Slike sem natisnila na večji format papirja, jih plastificirala in jih razrezala. Pri uri geografije so tako vsi učenci sestavljali sestavljanke, in sicer po težavnostih stopnjah (diferenciacija).

imageimage
Slika 10 in 11. Sestavljanje

imageimage
Slika 12. Končane sestavljanke         Slika 13. Zadovoljni učenci

Pri delavnicah in pri vseh urah je potekalo intenzivno medpredmetno povezovanje predvsem z likovno umetnostjo, tehniko in tehnologijo in matematiko ter tudi z ostalimi predmeti.

Učenci pa v šolo niso prinesli sestavljank samo z geografsko tematiko, pač pa tudi druge, predvsem živali in planete. Zato smo z učenci turističnega krožka v našem prostem času tudi te počasi sestavili in jih obesili v učilnici biologije in fizike.

imageimage
Sliki 14 in 15. Sestavljanki v biološki učilnici

Zaključek

Udeleženci delavnic so bili zelo zadovoljni, navdušeni in ponosni na svoje delo.V bodoče si želijo še več takšnih oblik dela. Pri takšnih dejavnostih se namreč učijo biti angažirani, odgovorni in zanesljivi.

Vsi izdelki krasijo stene v obeh geografskih učilnicah.

Seveda pa se moram zahvaliti še vsem sodelavcem, ki so mi pomagali pri izvedbi tega projekta. Brez njih mi ne bi uspelo. Tudi z njihovo pomočjo je bilo delo zelo naporno.

Literatura

  1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
  2. http://www.osmetlika.si/delo-z-nadarjenimi-ucenci/
  3. http://www.osbi.si/o-soli/svetovalna-sluzba/nadarjeni-ucenci
  4. Bezič, T. Etal. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Krompir, ali si res zdrav zame?

Od semena do zrna

sasa_klemenc

Saša Klemenc

Uvod

Vse premalo se zavedamo, da smo ljudje del narave in da smo odvisni od nje. Zato je še kako pomemben pravilen, spoštljiv in odgovoren odnos do vsega živega. Le-ta pa v današnjem hitrem tempu življenja, ne pride kar sam po sebi. Vedenje in spoštljiv odnos do narave sta stvar vzgoje (Katalinič, 2010). V sklopu projekta »Eko-šola« smo v mesecu januarju z učenci 1. In 5. razreda pričeli s sajenjem krompirja v zunanjo gredico. Učenci 1. razreda so tako že v zgodnjem obdobju dobili izkušnjo s saditvijo, spremljanjem in z opazovanjem rasti živega-krompirja. Pred saditvijo so učenci podali svoja vedenja, svoje predizkušnje o krompirju. Učenci 5. razreda so mlajšim učencem podali že znana in neznana dejstva o krompirju (rasti, sajenju, tleh in rastišču, oskrbi, nabiranju, shranjevanju …). Napisali in ilustrirali so tudi kreativno zgodbico o krompirju. Glavna dejavnost ni bila samo pridobivanje novih znanj in veščin o krompirju, temveč tudi spremljevalne dejavnosti: gradnja zdravih medsebojnih odnosov in razvijanje kompetenc zdrave komunikacije (petošolci so bili »mentorji« prvošolcem). Ob opazovanju rasti krompirja so odkrivali tudi pastirske igre naših babic in dedkov ter poizkusili njihovo najljubšo jed iz mladosti. Petošolci so izvedli anketo med pridelovalci, prodajalci ter porabniki krompirja. Te izsledke so primerjali z literaturo in ugotovili, da je krompir res zdravo živilo. Dokazali so, da je to dobrodejna hrana za prebavila, koristen vir rudnin, zaščitna hrana proti raku, trajna pomoč za zdravo kri in ožilje (Bridgestone, 2012).

Cilji in metode

Globalni cilj projekta »Krompir, ali si res zdrav zame?«: Raziskati (preko različnih virov: ustni, pisni, opazovalni…) pogoje za rast krompirja, preučiti njegovo hranilno ter uporabno vrednost.

Cilji:

Učenci

  • spoznajo osnovne pogoje za rast krompirja ,
  • opazujejo, skrbijo za rast krompirja v daljšem časovnem obdobju,
  • spremljajo in spoznavajo naravne zakonitosti življenja,
  • pridobivajo spoštljiv in naklonjen odnos do narave, do naše lokalno pridelane hrane,
  • krepijo zdrave medsebojne odnose,
  • spoznavajo stare igre naših babic,
  • spoznavajo kulinarične posebnosti priprave jedi iz krompirja.

Metode:

Uporabljene so bile metode opazovanja, intervju, anketiranja, pogovora, čutnega zaznavanja, doživljanja in lastne aktivnosti ter metoda igre.

Diskusija

Pred sajenjem krompirja so učenci 1. razreda podali svoja predvidevanja, predznanja in izkušnje, ki jih imajo o krompirju in njegovi rasti. V raziskavi je sodelovalo 24 učencev, od tega 14 dečkov in 10 deklic. Na prvo zastavljeno vprašanje: »Kje dobimo krompir?« so odgovorili sledeče: 12 učencev je menilo, da krompir dobimo na polju, 7 v trgovini, 3 na vrtu in 2 v cvetličarni. Nad njihovim znanjem sem bila prijetno presenečena in vesela. Sklepala sem, da bo večina učencev menila, da krompir dobimo v trgovini.

clip_image002

Na drugo zastavljeno vprašanje: »Kdaj mislijo, da bo zrastel naš krompir?« so odgovorili sledeče: 8 učencev je menilo, da bo krompir zrastel poleti, 6 pozimi in jeseni, 4 spomladi in 2 učenca v času krompirjevih počitnic. Odgovor » v času krompirjevih počitnic« lahko združimo z odgovorom jeseni, saj učenca nista vedela, da so krompirjeve počitnice jeseni. Iz odgovorov lahko sklepamo, da so bili učenci predvidevali, da bo krompir zrastel v toplejših mesecih (poleti in jeseni).

clip_image004

Na tretje vprašanje: »Ali bo krompir zrastel decembra?« so odgovorili: 23 učencev je menilo, da krompir meseca decembra (pozimi) ne bo skalil. Če primerjamo zgornje vprašanje lahko sklepamo, da vsi učenci ne poznajo mesecev v letu oz. jih ne znajo razvrstiti v letne čase.

clip_image006

Na četrto vprašanje: »Kdaj pobiramo krompir?« so odgovorili sledeče: 10 učencev je menilo, da krompir pobiramo jeseni, 7 poleti, 2 pozimi, 0 spomladi in 5 v času krompirjevih počitnic. Tudi tu lahko odgovor v času krompirjevih počitnic združimo z odgovorom jeseni. Več kot polovica učencev je pravilno napovedala svoj odgovor.

clip_image008

Rast krompirja smo opazovali skupaj z učenci 5. razreda. Vsak mesec smo beležili spremembo rasti, temperaturo zraka in prsti. Zapisovali smo tudi podatke o vremenu (temperaturo zraka, vlažnost, zračni pritisk, prisotnost padavin in vetra). Opazovanje in beleženje podatkov je trajalo od meseca januarja do meseca maja. Učenci so ugotovili, da krompir v mesecu januarju, februarju in marcu ni skalil oz. ni zrastel. Ugotovili so, da so bile zunanje temperature neprimerne za njegovo kalitev, saj je bilo zunaj premrzlo. Najnižji temperaturi zraka in prsti sta bili v mesecu februarju (-4°C imagezrak, prsti pa – 1°C) . Aprila smo krompir ponovno posadili in dočakali njegovo kalitev. Dokazali smo, da je za to bila potrebna temperatura zraka nad 6°C, prsti pa nad 10°C. Opazovani rezultat smo izsledili tudi v literaturi – priročniku za vrtnarjenje. Večina učencev je potrdila svojo napoved, da bo v mesecu aprilu krompir vzkalil.

Slika 1. Sajenje krompirja v mesecu januarju

imageimage
Slika 2. Sajenje krompirja v mesecu februarju   Slika 3. sajenje krompirja v mesecu marcu

imageimage
Slika 4. Sajenje krompirja v mesecu aprilu    Slika 5. Sajenje krompirja v mesecu maju

V soboto, 7. aprila 2018, je imela naša osnovna šola delovno soboto. Ta dan je svetovni dan zdravja in na naši šoli smo ga obeležili tudi takole; z učiteljico 5. c razreda, Sonjo Koželj Juhant, sva želeli ta dan posvetiti razrednemu projektu »Od semena do zrna«. Učenci 5. razreda so prvošolčkom predstavili svoje raziskovalne naloge in umetniške kreacije o krompirju. Predstavitve so potekale v obliki računalniške projekcije, katere so se tudi naučili ravno zaradi »krompirjevega projekta«.

Po končanih predstavitvah smo vsi skupaj, v gospodinjski učilnici, skuhali krompir v oblicah in pripravili sirni namaz z drobnjakom. Učenci so nato jed z navdušenjem poizkusili.

clip_image020 clip_image022
Slika 6. Predstavitev ugotovitev      Slika 7. Krompirjeva jed

Po jedi smo se odpravili v šolski park, kjer smo se igrali stare pastirske, krompirjeve igre. Učenci so se igrali igro »gnil krompir« ter se pomerili v štafetnih igrah s krompirjem.

Zaključek

Z opazovanjem krompirja in spremljanjem njegove rasti, smo pri učencih vzbudili zanimanje za naravo in jim ponudili tipno, vizualno, realno izkušnjo nečesa živega. Učenci so se ob pristnem stiku dobro počutili. Spoznali in ugotovili so, kaj vse je potrebno, da krompir skali in zraste. S takimi izkušnjami smo gradili odgovoren odnos do narave.

Ob tem pa smo doživeli veliko neprecenljivih življenjskih izkušenj. Petošolci so učili mlajše, jim posredovali svoja znanja in izkušnje. Povezali so se z babicami in dedki, ko so jih povprašali o njihovem otroštvu. Spoznali so, da se lahko gibajo na svežem zraku tudi ob netekmovalnem športu (krompirjev tek). Poskusili so hrano, ki so jo sami pripravili in je bila odličnega okusa. Vse to je pripeljalo do spodbujanja zdravega načina življenja naših prvošolcev in petošolcev in nenazadnje posredno tudi njihovih družin.

Literatura

  1. Katalanič, D. (1993). Mamica, očka raziskujta z mano. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
  2. Bridgeeater, A., D. (2012). Vrtiček. Ljubljana: Peter Virnik.

Domača naloga na razredni stopnji

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Domača naloga je del vsake šole, vsakega učitelja, vsakega učenca.

Domača naloga v okviru podaljšanega bivanja

V Sloveniji je podaljšano bivanje oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena učencem od 1. do 6. razreda. V okviru podaljšanega 20180111_093254bivanja se izvaja naslednje dejavnosti: samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje časa, sprostitveno dejavnosti, kosilo. Z ozirom na bioritem učencev se samostojno učenje pričenja najmanj eno uro po kosilu. Samostojno učenje ne sme trajati več kot 50 minut. Med učenjem mora biti organiziran rekreativni odmor. (Podaljšano bivanje, 2005).

Na naši šoli se učitelji veliko posvetijo učencem, njihovim potrebah, zato je pomembno sodelovanje z razredno učiteljico dopoldne, ki je otroke opazovala dopoldne in lahko pove, ali  učenci potrebujejo gibanje, sprostitev. Če je vreme primerno, posamezni oddelki podaljšanega bivanja največkrat odidejo na svež zrak (na šolsko igrišče ali bližnji park), kjer se sprostijo in igrajo različne športne igre ali igre vlog.

Cilji domačih nalog

Domače naloge se tičejo prav vsakega šolarja, so sestavni del procesa poučevanja in že uveljavljena tradicija v slovenski osnovni šoli ter imajo dva cilja.

Prvi je izobraževalni – ponovitev in poglobitev tekoče snovi.

Drugi cilj pa je vzgojni – pridobivanje delovnih navad.

Vsekakor naj bi domače naloge opravili sami, če pa jih prepišejo od sošolcev, te ne dosežejo pravega namena. Večina učiteljev meni, da bi bili učenci veliko uspešnejši in znanje trajnejše, če bi domače naloge redno opravljali. Otroci imajo poleg nalog še mnogo drugih dejavnosti, zato se marsikateremu zdijo nesmiselne. Pridiganje učiteljev in staršev pa gotovo ne pripomore veliko k rednejšemu opravljanju nalog (Senekovič, 2007).

Učence je težko motivirati za opravljanje domačih nalog, saj se jih drži negativna misel o nalogah, ki jo podedujejo od starejših bratov, sester, prijateljev… Domača naloga ponavadi pomeni odvzem prostega časa, časa, ki ga ni nikoli dovolj. Za to negativno stališče učencev do domačih nalog so pogosto krivi tudi učitelji sami, če le to uporabijo kot sredstev za kaznovanje (Senekovič, 2007).

Čeprav je glavni cilj domačih nalog najprej utrjevanje snovi, ki jo učenci obravnavajo pri pouku, je njena vloga za učenčev napredek mnogo širša. Domača naloga omogoča učencem, da si pridobivajo delovne navade, se naučijo uporabljati različne strategije, jim omogoča, da so ustvarjalni in jim dviga samozavest ter izboljšuje samopodobo.

Domače naloge in motivacija

Najboljša motivacija za opravljanje domačih nalog je, da učenec dela nekaj, kar ga veseli, kar mu je blizu in kar zmore, vsebina naloge pa je prilagojena njegovemu predznanju in sposobnostim. (Senekovič, 2007)

Starši menijo, da imajo otroci pri opravljanju domačih nalog največ težav z motivacijo. Ker se jim ne ljubi pisati naloge, se jim zdi brez veze … Vendar bi morali otroka 20180126_114858spodbujati, naj pokaže/dokaže, da neko snov obvlada. Domačo nalogo bi morali pregledati in pohvaliti, če je treba popraviti napake, pa otroka opozoriti in vztrajati, da jih popravi.

Otroka naj bi starši in učitelji skozi leta šolanja spodbujali s ciljem, da se bo kasneje spodbujal sam in bo zadovoljen, ko bo naredil domačo nalogo brez napak. Če bi ga uspeli naučiti, da bo po opravljenem delu občutil notranje zadovoljstvo, bi mu dali bogato popotnico za življenje. Neopravljanje domačih nalog se formalno ne kaznuje. Otroci, ki menijo, da znajo in da jim zato ni treba narediti domačih nalog, hodijo po nevarni meji, kjer so možni hitri zdrsi. To so po navadi otroci, ki so v resnici zelo inteligentni, a jim manjka vaje, zato jim tudi kronično manjka kakšna točka pri kontrolni nalogi.

Domače naloge in drugi razred

Zase lahko rečem, da učenci v mojem razredu nimajo veliko domačih nalog (max 30 minut). Imam nekaj izjemno hitrih in izredno motiviranih učencev za šolsko delo in za domačo nalogo. Ko zaslišijo poved (Za domačo nalogo bo…), skušajo vse čimhitreje 20180131_103425dokončati že pri pouku. Ko sem opazovala svoje učence pri opravljanju domačih nalog, sem opazila, da so precej redni in uspešni. Tisti učenci, ki večkrat pozabijo domačo nalogo ali jo po pripovedovanju sošolcev prepišejo v podaljšanem bivanju, so manj uspešni in njihovo znanje je šibko. Dobro se vidi povezava – pisanje domačih nalog – uspešen učenec. Neredno piše domačo nalogo pet učencev in to kljub zapisu v zvezek ali DZ, da manjka domača naloga. Ali starši popoldne sploh pregledajo zvezke in DZ?

Predlagam, da se učence za pisanje domačih nalog motivira tudi z drugimi dejavnostmi (vključevanje v projekte eTwinninga, izdelovanje različnih praktičnih izdelkov, uporaba interaktivne table, …).

Literatura

  1. Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2005
  2. Žerdin, T. (2008). Komu so namenjene domače naloge. Šolski razgledi, 20, str. 7-8.
  3. Senekovič, J. (2007). Domače naloge in poučevanje matematike. Matematika v šoli.13 (3-4), str. 186-195.

Razredna olimpijada

simona_lozinsek

Simona Lozinšek

Abstract

Modern school is expecting from us, teachers, to have new ways of conciliation of knowledge. Cross-curricular integration means integration of teaching contents within school curriculum, that demands good goals definition from the teacher, but is also giving long-lasting knowledge to the students.

I used olympics – class olympics – as an underlying theme. We were learning about it in the form of interdisciplinary correlation between the school subjects of Slovene, Society, Engineering workshop and Sport.

At Slovene classes we were reading a story named Živalska olimpijada, at Society classes we were learning about the history of Olympic games and Olympic symbols, at Engineering workshop we were making medals and at Sport we have threwed a competition.

We achieved lasting knowledge, students learned a lot of beneficially knowledge in a relaxed, active way.

Key words: interdisciplinary correlation, project work, Olympics

Povzetek

Sodobna šola pričakuje od nas vedno nove načine posredovanja znanj. Medpredmetno povezovanje pa je povezovanje učnih vsebin znotraj predmetnika, ki od učitelja zahteva dobro opredelitev ciljev, učencu pa da trajnejše znanje.

Kot skupni imenovalec ali rdečo nit sem uporabila olimpijado – razredno olimpijado. Spoznavali smo jo v obliki medpredmetnih povezav slovenskega jezika, družbe, tehniške delavnice in športa. Pri slovenščini smo spoznali oz. se spomnili zgodbe Živalska olimpijada, pri družbi smo se učili o zgodovini olimpijskih iger in o olimpijskih simbolih, pri tehniki smo izdelali medalje in na koncu smo pri športu tekmovali.

S celostno obravnavo teme je znanje ostalo trajnejše, učenci pa so se na bolj sproščen, aktiven način naučili veliko koristnega.

Ključne besede: medpredmetne povezave, projektno delo, olimpijada

Uvod

Olimpijske igre so športni dogodek, organiziran v poletni in zimski različici. Na enem mestu so zbrani najboljši športniki vsega sveta, ki se potegujejo za najvišja športna odličja – olimpijske medalje. Organizirane so na vsake štiri oziroma na dve leti, ko se izmenjujejo poletne in zimske olimpijske igre. Prve igre moderne dobe so bile organizirane leta 1896 v Atenah in z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno od takrat naprej potekajo nemoteno.

V projekt so bili vključeni učenci 5. razreda, njihova razredničarka in jaz, športna pedagoginja.

Dogodek sva želeli obeležiti s čim večih vidikov, predmetov…zato sva ga medpredmetno povezali, kar je eden od temeljnih elementov učnih načrtov za 9-letno osnovno šolo tako za splošne kot tudi izbirne predmete iz kataloga družboslovno- humanističnih ter naravoslovno-tehničnih predmetov.

Jedro

Z učiteljico, razredničarko 5. razreda velikokrat sodelujeva v raznih projektih. Tokrat sva se na mojo željo odločili, da olimpijske igre približava učencem 5. razreda iz čim več zornih kotov. Tako smo pripravili Razredno olimpijado. Z učiteljico sva pripravili časovni in vsebinski načrt projekta. Olimpijado smo obdelali pri SLJ, DRU, LUM, TIT, ŠPO in MAT.

Načrt dela

slika1

Izvedba

SLJ – Najprej so učenci knjigo prebrali, nato so v skupinah po 3 iskali najprimernejše športe za posameznika.

clip_image002 clip_image004
Slika 1. Branje slikanice             Slika 2. Iskanje primernih športov

DRU – V začetku prve ure so si učenci pogledali Infodrom. Razredničarka jih je razdelila skupine po tri. V teh skupinah so si najprej izbrali (iz nabora) temo, ki bi jo obdelali, nato so začeli z raziskovanjem. V drugi uri so naredili predstavitve. Nekateri so naredili Power point, drugi plakate, dve skupini sta izdelali maketo na stiropor.

clip_image006 clip_image008
Slika 3. Ogled Infodroma                Slika 4. Iskanje teme

clip_image010 clip_image012
Slika 5. Predstavitev                Slika 6. Iskanje podatkov na spletu

clip_image014 clip_image016
Slika 7. Lokacije Letnih OI               Slika 8. Lokacije zimskih OI

Pri pouku LUM smo organizirali natečaj za izbor izgleda medalje. Učenci so s svinčnikom risali čelno stran. Nato smo izbrali najustreznejšo in jo prenesli na les. Pri pouku TIT so iz lesa najprej izrezali obliko, pobrusili, s pirografom izžgali vzorec in vstavili vrvice.

clip_image018 clip_image020
Slika 9. Razrez lesa za medalje           Slika 10. Brušenje

clip_image022 clip_image024
Slika 11. Žganje s spirografom              Slika 12. Medalje

ŠPO – Učenci so se pred uro prijavili na discipline: košarka, nogomet, odbojka, hokej, gimnastika, poskoki, plezanje in poligon. Po uvodnem ogrevanju smo v skladu s knjigo najprej zamešali discipline. No, nato smo tekmovanje izvedli v pravih disciplinah.

  • NOGOMET (z nogometno žogo čim večkart žonglirati – štetje)
  • ODBOJKA (čim več zaporednih zg. odbojev – štetje)
  • VODENJE 2 KOŠ. ŽOG (v razdalji 10 metrov – merjenje časa)
  • GIMNASTIKA (narediti 3 prvine čim lepše – subjektivna ocena sodnika)
  • PLEZANJE PO ŽRDI (čim prej splezati do vrha – merjenje časa)
  • 3 SONOŽNI POSKOKI (brez vmesnih korakov – merjenje)
  • MOTORIČNI POLIGON (na poljuben način premagati ovire – štetje)
  • SLALOM HOKEJ (čim hitreje »zvoziti« slalom tja in nazaj (štartna črta je tudi ciljna – merjenje časa)

clip_image026 clip_image028
Slika 13. Hokej                         Slika 14.  Odbojka

clip_image030 clip_image032
Slika 15. Vodenje košarkarskih žoge      Slika 16. Športno čestitanje

clip_image034 clip_image036
Slika 17. Spoznavanje protokola podelitve     Slika 18. Zadovoljni učenci…

MAT – Rezultate so učenci zbrali in objavili v razredu. Maketi letnih in zimskih OI pa smo razstavili v športnem kotičku šole.

Zaključek

Projekt je trajal dva tedna. Vključeni so bili vsi učenci. Ob koncu so vsi dobili medaljo za posamezno disciplino. S celostno obravnavo teme je znanje ostalo trajnejše, učenci pa so se na bolj sproščen, aktiven način naučili veliko koristnega.

Prepuni Pogled novih ideja

Broj 102, travanj 2018.
ISSN 1848-2171

U zadnjih nekoliko mjeseci primili smo velik broj članaka, što znači da bez obzira što je kraj školske godine blizu, vi „punom paru“ radite na projektima, provodite različite aktivnosti van i unutar učionice, smišljate kako bolje motivirati učenike s ciljem da budete što bolji u obrazovanju.

Pogled_iconAndreja Poklukar piše kako su učenici 3. do 5. razreda sudjelovali u dramskom krugu koji kod djece razvija glumačke sposobnosti, maštu, samopoštovanje i vještinu javnog nastupa. Više…

clip_image001Učenjem pokretom u matematici i likovnoj umjetnosti uvela je Franja Simčić u svoju nastavu kako bi učenici lakše pamtili materijale, bili bolje motivirani za rad, razvijali kreativnost, znatiželju, inovativnost i samopouzdanje što je važni čimbenik za kvalitetan život. Više…

Pogled_iconU svom članku Alenka Trifković želi sažeti i predstaviti pravnu osnovu i druge dokumente koji se zahtijevaju u radu s romskim učenicima u slovenskim osnovnim školama. Također, predstaviti će vam nove oblike rada i podatke o razini sudjelovanja i postignuća učenika Roma. Više…

Pogled_iconFlorjana Borštnik Rajer je opisala iskustvo korištenja kodeksa etičkog ponašanja koji pomaže svim zaposlenicima s etičkim dilemama, dok daje smjernice o tome kako donositi ispravne odluke i izbjegavati neetičko ponašanje u pojedinim skupinama. Više…

Pogled_iconUčenici 2. razreda sa svojom učiteljicom Evom Kranjčec proveli su projekt pod nazivom Što je biljci potrebno za rast? kako bi usvojili znanje o okolišu i dokazali da biljka za rast zahtjeva zrak, vodu s mineralima i svjetlost. Više…

Pogled_iconUčiteljice Nuša Žuber i Mateja Marčun u projektu Od projekta do ideje pokazale su kako se mogu povezati više predmeta i postići kritičko razmišljanje, kreativnost, inovativnost, timski rad i komunikacija. Više…

Pogled_iconIva Naranđa nas je izvijestila kako su učitelji i učenici II. Osnovne škole Čakovec i OŠ Vladimira Nazora Pribislavec pridružili obilježavanju Danu digitalnog učenja. Više…

Pogled_iconRazne studije su pokazale kako učenje kroz pokret omogućava veću aktivnost mozga što ima pozitivan utjecaj na memorijsku sposobnost i koncentraciju. Katja Hodnik u svojem članku je opisala kako je provela takav oblik nastave. Više…

Pogled_iconMagda Humar nas upoznaje sa svijetom igre koja je osnovni oblik obrazovanja i opuštanja, a važne su za oblikovanje identiteta, poboljšanje komunikacije sa sobom i učenje jedni od drugih. Više…

Pogled_iconPročitajte članak Mire Lazar koja nam daje dobar primjer mjerenja na konkretnim primjerima koje je provela sa svojim 4. razredom u sklopu predmeta Matematike. Više…

Pogled_iconPostoje različite metode koje potiču, motiviraju i aktivno uključuju učenike u sam proces učenja. Mojca Pacek nas je upoznala s nekoliko metoda koje se mogu koristiti u učenju stranih jezika, ali i u drugim školskim predmetima. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Solkan, Podružnica Trnovo, učenici u produženom boravku sudjelovali su u likovnom natječaju „Kreiraj svog junaka“. Kojeg su junaka izabrali, saznajte od Tine Skok Smiješak. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Križe svake godine s različitim aktivnostima označavaju Svjetski dan zdravlja. Koje je zanimljive i jednostavne aktivnosti provela Anamarija Cvek sa svojim prvašićima, pročitajte ovdje.  Više…

Pogled_iconKako nastavu informatike provesti izvan učionice i time obogatiti svoju nastavu. Milka Ivanlić je sudjelovala na online tečaju Technology Outdoors MOOC kako bi isprobala nešto novo i tako obogatila nastavu. Više…

Pogled_iconJesu li u osnovnoj školi postigli pozitivnu klimu u razredu, odnosno jesu li učenici u učionici opušteni i osjećaju kao kod kuće, jesu li se postigli ciljevi i zadatci koji su se postavili na početku školske godine, saznajte u zanimljivom članku Nine Žbona Kuštrin. Više…

Još nešto važno: po prvi put imamo članak i na njemačkom jeziku! Smiješak

Čitamo se i sljedeći mjesec!

Gordana Lohajner

Spodbujanje branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule

gregor_skrlj

Gregor Škrlj

Uvod

V prispevku bom predstavil nekatere načine motivacije v šolski knjižnici za branje ter pri branju, saj šolska knjižnica s svojim gradivom in dejavnostmi omogoča mladim obiskovalcem stik s prostorom, z gradivom, storitvami ter jih prepričati, da postanejo uporabniki.

Naša šolska knjižnica je nekaterim učencem na šoli edina in prva knjižnica, ki jo obiščejo v vseh svojih devetih letih šolanja (v sedmem razredu je, v okviru projekta Rastem s knjigo (RSK), sicer organiziran nekaj urni obisk splošne knjižnice). Zaradi tega se trudim zagotoviti, poleg literature za obvezna branja, tudi dodatno literaturo, ki si jo učenci želijo izposojati in brati. Poleg zanimive ponudbe knjig, poskušam učence dodatno navdušiti z različnimi dejavnostmi, projekti, predmeti (družabne igre, 3D očala) in informacijsko-komunikacijsko opremo (IKT).

Obiskovanje šolske knjižnice in načini spodbujanja branja

Učenci obiskujejo našo knjižnico pred, med in po pouku. Pred poukom v knjižnico pridejo prosto, neorganizirano in se seznanjajo s knjižnico, gradivom, rešujejo uganko meseca, izbirajo gradiva za bralne značke, domača branja, seminarske naloge, igrajo namizne družabne igre, uporabljajo referenčno gradivo ter OPAC za iskanje gradiva (na računalniku ali tablici).

Med poukom izvajam, v sodelovanju z učitelji, medpredmetne ure, kjer se ura pouka obogati z izvajanjem knjižničnega-informacijskega znanja (dalje KIZ). Vsebine so vezane na sam predmet, katerega učitelj uči, cilji [1] KIZ-a pa so za vsako šolsko leto, določeni po razredih. Ravno tako sodelujem pri dnevih dejavnosti in vključujem knjižnično dejavnost pri temah in določenih ciljih. Po pouku učenci knjižnico obiščejo za reševanje domačih nalog, saj je knjižnica svetel in topel prostor, s 30 čitalniškimi sedeži in bogato referenčno zbirko (slovarji, atlasi, leksikoni …). Uporabljajo tudi IKT opremo (računalnike, tablice in i-tablo), s pomočjo katere brskajo po COBISS/OPAC-u [2], spletnih učilnicah šole ter uporabnih spletnih straneh.

Vsako leto sem, za spodbujanje branja in uporabe knjižnice ter njenih storitev, izvajal uganko meseca, glasovanje za Prulsko knjigo meseca, razne tematske delavnice, interaktivne kvize v spletni učilnici, kino knjižnico, bralna tekmovanja (Naša mala knjižnica), interesne dejavnosti, namizne družabne igre, delo z IKT opremo, vključevanje v mednarodne projekte (eTwinning) … Pri vsaki dejavnosti se je lahko posameznik našel in spodbudil svojo radovednost, vadil branje, krepil kompetence in bogatil besedni zaklad ter znanja. Več o posameznih dejavnostih v nadaljevanju.

Motivacijske dejavnosti in branje

Učence se trudim navdušiti za branje tako ali drugače. Kot že omenjeno, za dvig interesa branja skušam učencem spodbuditi radovednost v sklopu pouka (medpredmetno povezovanje pouka s knjižničniim informacijskim znanjem), individualno ob obisku knjižnice, v okviru interesnih dejavnosti in projektov. Če samo izpostavim nekaj najbolj uspešnih dejavnosti, kjer učence dodatno motiviramo:

  • Knjiga rekordov, govoreča knjiga, 3d očala …
  • Razstave
  • Mednarodni projekt Naša mala knjižnica (NMK [3]) – branje in reševanje delovnega zvezka (pred leti so bili učenci nagrajeni z največjo narisano žirafo[4]),
  • Mesec šolskih knjižnic (vsako leto v oktobru obeležimo pomen šolske knjižnice),
  • Bralni šotor,
  • Mednarodni projekti eTwinning (World book day …),
  • IKT oprema (e-bralnik, tablični računalnik, i-tabla) in aplikacije (Padlet, Lino, Powtoon, Kahoot, QR kode …).

imageimage

Primeri QR kod, v katerih se skriva del nalog oziroma napotkov za učence, ki so pri uri pouka uporabljali tablice ali pametne telefone.

Z različnimi dejavnostmi sem si zastavil cilje, ki naj bi jih udeleženci dosegli. Vedno je bila v ospredju bralna pismenost, ravno tako veselje do branja. Večkrat sem z zgledom pritegnil obiskovalce knjižnice pa tudi s kakšno zvijačo (kot primer lahko navedem primer, ko sem po knjižnici večkrat na vidnih mestih pustil zanimivo knjigo, z označenimi stranmi, kot da jo je nekdo pozabil. Ko so me učenci opozorili na to knjigo, sem nakazal, da je označen izjmeno zanimiv odstavek … ter tako marsikoga prepričal v kukanje in posledično branje tega besedila in celo v izposojo določene knjige).

V nadaljevanju sem izpostavil dve zaslonski sliki, ki sta nastali v računalniški učilnici, kjer so učenci uporabljali aplikaciji Padlet ter Lino. Večkrat za uvodno motivacijo in pogovor o branju pripravim področje v aplikaciji, kjer učenci pišejo in predstavljajo svoje najljubše knjige. To se je vedno izkazalo za dobro iztočnico ure o pogovoru o avtorjih, branju … Vsi udeleženci so tudi lahko videli, kaj so priporočili drugi, o čem so pisali ter tako dobili tudi kakšne vrstniški predlog za branje.

image

Zgornja zajeta zaslonska slika prikazuje program Padlet [5], kjer so morali učenci v sklopu interesne dejavnosti Knjižničarski krožek, zapisati svoje najljubše knjige (nekateri so dodali celo fotografije naslovnic). Naslednja zaslonska slika pa prikazuje program Lino [6], kjer so petošolci, pri uri KIZ-a, opisovali svoje najljubše knjige.

image

Velik prelom pri motivaciji za branje (še posebej za fante), se je izkazala uporaba e-bralnika, na katerem so bile naložene nekatere knjige za obvezno domače branje (Cankar: Moje življenje, Tavčar: Med gorami in druge). Večina fantov je prebrala gradivo za obvezno domače branje s pomočjo e-bralnika, saj niso bili obremenjeni z debelino knjige (število strani) niti s starostjo knjige ter posledično drobnim tiskom na porumenelih listih. IKT oprema je bila večkrat uporabna tudi pri branju v tujem jeziku (angleški, nemški, ruski), kjer so učenci brali predpisane knjige za tujejezične bralne značke. Poleg tega so uporabili aplikacije ter predvajali zvok, poslušali izgovarjavo besed ter reševali interaktivne naloge.

Omeniti je potrebno tudi motiviranje učencev z igranjem namiznih družabnih iger, ki so povezane ali pa so nastale po literarni predlogi (Gospodar prstanov, Hobit, Strahek, Zofijin svet in druge…). Pri interesnih dejavnostih ter pri uvodni motivaciji sem predstavljal igre, jih ponudil v igranje, učence premagoval ter jim svetoval, da sem prej prebral knjigo ter poznal odgovore. Izposoja knjig, povezanih z družabnimi igrami, je tako narasla.

Sklep

Med leti sem ugotovil, da so učenci vedno dodatno motivirani za branje in raziskovanje literature, če nato svoja opažanja in povratne informacije zapišejo s pomočjo IKT naprav. To se vsako leto pokaže tudi po obisku splošne knjižnice (v okviru RSK), saj morajo kot povratno informacijo o obisku knjižnice, v spletni učilnici rešiti kviz. Tudi pri mlajših učencih sem opazil, da so bili bolj zatopljeni v branje in uporabo knjig, za katere so potrebovali npr. 3D očala. Še posebej zanimivo je bilo branje knjige s pomočjo tabličnega računalnika.

Predvsem se mi zdi pomemembno, ko spremljam vsako generacijo, njihove bralne zmožnosti in zanimanja je, da jih spodbudim k branju z zgledom ter naborom literature, da vsakdo najde kaj zase (poleg predpisanih bralnih seznamov, obveznega domačega branja …).

Literatura

  1. Drnovšek, M. (2017). Branje za znanje. Povezovanje, sodelovanje, skupnosti, Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Str. 374-387.
  2. Janeš, L., Škrlj, G. (2012). Spodbujanje in spremljanje bralnih navad učencev tretjega triletja osnovne šole. Šolska knjižnica, letn. 22, (1), str. 50-59.
  3. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2017.
  4. Škrlj, G. (2016). Kdo prebiva na knjižnih policah v naši šolski knjižnici? Šolska knjižnica, letn. 25, (3/4), str. 64-67.
  5. Škrlj, G. (2013). Namizne družabne igre v šolski knjižnici – dodatna motivacija. Šolska knjižnica, Letn. 23, (2), str. 83-90.
  6. Škrlj, G. (2013). Od kataloga do police – iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovne šole Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu. Šolska knjižnica, letn. 23, (3/4), str. 183-188.
  7. Škrlj, G. (2014). Učenje v šolski knjižnici z namiznimi družabnimi igrami. Knjižničarske novice, letn. 24, (7/8), str. 21-22.

[1] Cilji so zapisani v Kurikulu Knjižnično informacijsko znanje: osnovna šola.
[2] Katalog naše knjižnice
[3] Več o projektu na uradni spletni strani: http://www.nasamalaknjiznica.si/sl/
[4] Več o dogodku sem zapisal v prispevku Likovna delavnica v okviru projekta Naša mala knjižnica (v Šolska knjižnica, letn. 25, št. 1/2 (2016), str. 102-103)
[5] Dostopno na https://padlet.com/
[6] Dostopno na http://en.linoit.com/

Adventni čas v šoli

betka_potocnik

Betka Potočnik

V mojem delu z naslovom NOVOLETNI IZDELKI predstavljam projektno učno delo v oddelku podaljšanega bivanja za prvošolce devetletke. Opisan je projekt predstavlja izdelavo različnih enostavnih izdelkov. Izdelke smo naredili pri urah podaljšanega bivanja kot del likovne in tehniške vzgoje (ustvarjalni prosti čas).

Delo smo organizirali tako, da smo se razdelili v več skupin glede na posamezne interese otrok. Vsak učenec se je izbral enega od pripravljenih vzorcev glede na svoje želje in izdelal svoj izdelek. Učenci v prvem razredu imajo še težave s striženjem, lepljenjem, obrisovanjem, sestavljanjem delov v celoto in organizacijo dela. Njihova koncentracija je še kratka, zato je delež učiteljeve pomoči z navodili kar precejšen. Učenci pa se hkrati navajajo na medsebojno pomoč.

Opisano projektno učno delo razvija pri učencih tehnično ustvarjalnost, načrtovanje dela in izpeljavo načrta, domišljijo, čut za skupinsko delo, natančnost, vztrajnost, likovno ustvarjalnost in razvija različne ideje za predstavitev izdelkov. Hkrati pa vnaša v šolsko prakso način dela, ki omogoča učencem in učiteljem bolj ustvarjalno in sproščeno okolje. Učence dodatno spodbudi dejstvo, da so izdelki namenjeni »Novoletnemu bazarju«, imajo občutek doprinosa skupnosti in dober občutek da zmorejo izdelke izdelati po učiteljevem navodilu, ustvarjalno in na sebi lasten način.

Učenci so izdelke naredilo dobro, spoznali so se z različnimi materiali, svoj izdelek pa so lahko pokazali na šolskem novoletnem bazarju.. Projekt je bil dobro načrtovan in izpeljan do konca. Učenci in tudi učiteljice smo bile z rezultati dela zadovoljni.

Ključne besede: projektno delo, načrtovanje, ustvarjalnost, striženje, sestavljanje

Summary – Christmas decorations

The paper entitled Christmas Decorations presents the project work of the first form afternoon care. It highlights the making of various products which were carried out during the afternoon care as additional support of art and craft lessons (spare time with creativity).

The work was organized in groups according to the children’s´ interests. Each pupil had a task to make a character from the fairytale. The products were made of various materials which also came in handy for acting out and bringing the fairytale to life. The first form pupils are not very skilled in cutting, folding, drawing, putting smaller pieces in one whole, using the glue stick properly and organizing their work. Their concentration span is fairly short, which requires a fair share of teacher´s help and detailed instructions. However, children slowly learn to offer each other help.

Working in such a way doubtless helps the children to develop technical creativity, sense for making of plans and carrying them out; it deepens one´s sense of group work; it develops children’s´ sense of exact working and one´s persistence; furthermore, it paves the way for art creativity and helps with the development of the new presentation ideas. The school work benefits on account of relaxed and creative environment. Moreover, children are highly motivated by the fact that their products will be put on display at the School Christmas Bazaar. Pupils gain a sense of giving to the community and being able to make a product with the teacher´s help, but yet adding their personal note.

Children made carefully made their products and got to know different materials. In addition, they were able to put their products on display at the School Christmas Bazaar. The project was well planned and carried out with care. The project was of great pleasure for children and teachers.

Key words: project work, planning, creativity, cutting, putting pieces into a whole

1. Uvod

V današnji šoli se še vedno največkrat srečujejo s klasičnim načinom poučevanja. V podaljšanem bivanju pa je možno zastaviti učno delo tako, da imajo učenci večjo možnost samoprispevka. Zelo primeren način dela je projektno učno delo, ki predstavlja nov, celostni pristop do učnih vsebin v šolski praksi, saj so učenci seznanjeni s celotnim postopkom od ideje do končnega izdelka.

Pri letnem načrtovanju dela v podaljšanem bivanju smo se dogovorili, da bomo čas izkoristili za izdelovanje različnih izdelkov. Poseben poudarek smo dali prazničnemu božično-novoletnemu času. Z učenci in učiteljicami podaljšanega bivanja smo poiskali različne revije in poiskali ideje. Vsak oddelek je izdelal voščilnice in vsaj en izdelek, ki je bil všeč učencem. Pripravila sem vzorce, modele in papir. V bližnji tiskarni Medium so nam podarili odpadni papir, šivilja in Trgovska hiša Mencinger pa ostanke blaga.

Naredili smo načrt dela in izvedbe projekta, se razdelili v skupine, se pogovorili o materialu, ki ga potrebujemo pri delu. Pogovorili smo se o pripravi delovne površine, o postopkih dela, o pomembnosti medsebojne pomoči sošolca.

2. Načrt izvedbe

1.1 Problem

Hitri tempo današnjega življenja včasih tolikšen, da starši pozabijo na pomen praznikov in vse redkeje ustvarjajo s svojimi otroki. Zato smo se odločili, da učencem preberemo pravljice in se z njimi pogovorimo o praznikih. Pogovorimo se zakaj so prazniki, zakaj okrasimo domove in kakšna so lahko darila. Pogledamo, kaj lahko naredimo iz različnih materialov, ugotavljamo možnosti uporabe in možnosti kombiniranja. Tako se seznanjamo tudi z orodji za sestavljanje in lepljenje, količino uporabljenega lepila ipd. Z izdelki lahko okrasimo prostore ali jih podarimo. Izkoristimo možnosti za ustvarjanje, okrasimo, naredimo darilo in vse lahko ponudimo na novoletnem prazničnem bazarju.

1.2 Cilji

Učenci naj:

  • se seznanijo s pomenom praznikov,
  • se seznanijo in poimenujejo različne materiale (papir, volna, blago…),
  • se seznanijo z možnostmi kombiniranja z drugimi materiali,
  • po izbranih postopkih izdelajo voščilnice, okraske, darilca…
  • razvijajo ustvarjalnost,
  • urijo natančno striženje, lepljenje, obrisovanje,
  • razvijajo natančnost in vztrajnost,
  • izdelajo izdelek do konca,
  • pripravijo novoletni bazar.

1.3 Ideja

Preko skupnega pogovora o praznikih so učenci predlagali, da naredimo različne izdelke iz naravnega in odpadnega materiala. Pregledali smo različne ideje in se odločili, da bomo izdelali voščilnico z dodatki iz blaga, obešanko iz jogurtovih pokrovčkov, mobile z prazničnimi motivi in drobne okraske iz papirja.

1.4 Odločitev

Odločili smo se, da bomo načrtovanje in izvedbo izvedli v mesecu novembru in 3. decembra pripravimo NOVOLETNI BAZAR. Vsak učenec je prinesel nekaj naravnega materiala, sredstva kot so lepilo, škarje, leseno palčko in časopisni papir za zaščito delovne površine.

1.5 Izbira gradiv

Izbrali smo naravni material, odpadni material, kolaž papir, karton, blago, pokrov od škatle, leseno palčko.

clip_image002clip_image003
Slika 1. Novoletni bazar 1. stojnica       Slika 2. Novoletni bazar 2. stojnica

2. Opredelitev nalog – načrtovanje

Z učenci smo naredili načrt poteka ustvarjalnih uric. Pregledali smo material, ga poimenovali in se razdelili v skupine.

tablica

ZAKAJ? ( cilji učencev)

  • da se bomo poznali pomen praznikov
  • da bomo naredili zanimive izdelke
  • da se bomo naučili striči, lepiti, sestavljati
  • naredili bomo okraske, darila in pripravili novoletni bazar.

1. Realizacija projekta

1.1 Izvedba načrtovanih nalog

Projekt smo izvedli v oddelkih podaljšanega bivanja. Material in sredstva za delo smo razvrstili v učilnici na mize in jih poimenovali. Razdelili smo se v clip_image004skupine in delali po navodilih učiteljic. Najprej smo delali voščilnice. Pripravili smo trši karton, ga obrezali in prepognili. Nato so učenci so po lastni izbiri dodajali različne podrobnosti blago, šeleshamer, gumbe, izrezke… Največ težav so imeli učenci z izrezovanjem po zarisani črti. Pri sestavljanju izdelka pa so si medsebojno pomagali. Vsem učencem je uspelo narediti lep izdelek. Učenci so bili pri delu zelo ustvarjalni.

Slika 3. Vzorec predloge

clip_image005clip_image006
Slika 4. Pobarvamo predlogo       Slika 5. Izdelan mobile

Nato smo se lotilo obešanke. Učenci so najprej narisali pobarvali pripravljene predloge. Sledilo je izrezovanje, kjer so imeli več težav. Izrezane figure so zlepili in vstavili nit ter zvezali na paličice. Težave so imeli pri primerni uporabi lepila in sestavljanju drobnih delcev. Učenci so pokazali veliko vztrajnosti.

Vsi smo pridno zbirali jogurtove pokrovčke, katere smo očistili in zravnali. Nekaj pokrovčke smo okrasili z reliefno tehniko, drugim pa z barvami za steklo narisali božično-novoletne motive. Po dva pokrovčka smo nato zlepili skupaj in dobile lepe okraske.

clip_image010clip_image011
Slika 5. Ustvarjamo            Slika 6. Obešanke iz jogurtovih pokrovčkov

Učenci so ustvarjali različne izdelke, ki so jih izbrali na ponujenih na predlogah.

clip_image015Vse izdelke smo pripravili za novoletni bazar na naši šoli. Učenci so sodelovali pri simbolični prodaji na bazarju. Učenci so bili res zadovoljni, videli so jasen rezultat svojega dela, lepe izdelke in lično okrašen prostor. Veselili so se, da so z prodajo izdelkov prispevali k nakupu novih igrač za podaljšano bivanje. Ponosni so bili, ker so jih pohvalili starši, učitelji in ravnateljica.

Slika 7. Smrečiča in Miklavž

Naredili smo različne voščilnice iz odpadnega blaga, ki ga nam je podarila šivilja in papirja iz bližnje tiskarne.

clip_image020clip_image022clip_image021clip_image023
Slika 8. Barvamo    Slika 9. Obešanka     Slika 10. Snežak      Slika 11. Zvezda in Božiček

Projekt je potekal tekoče, brez večjih zapletov. Naredili smo praznične novoletne izdelke in s tem začutili, da je prihajajo prazniki. Cilji so bili doseženi, vsebina je bila primerna, za otroke zelo zanimiva in poučna. Mnenje učiteljic je, da bi podobne projekte še lahko izpeljevali.

Učenci so navdušeni nad skupinskim delom, še posebej če delo učiteljica le usmerja, oni pa so lahko ustvarjalni in domiselni. Takrat ideje kar dežujejo.

4.2 Drugi izdelki

clip_image027 clip_image029 clip_image031 clip_image033 Slika 12. Voščilnice     Slika 13. Voščilnice     Slika 14. Voščilnice      Slika 15. Voščilnice

clip_image035 clip_image037 clip_image039 clip_image041 Slika 16. Pogrinjki       Slika 17. Zvezda           Slika 18.  Zvezdice       Slika 19. Par zvezdic

clip_image043 clip_image045 clip_image047 clip_image049 clip_image051 Slika 20. Obeski  Slika 21. Smrečica  Slika 22. Angel  Slika 23. Škorenj   Slika 24. Angelčki

4.3 Mnenja učencev

Učenci so v projektu zelo dobro sodelovali. Delo jim je bilo všeč, zanje je bilo nekaj novega. O projektu so povedali: – naredili smo res lepe izdelke,

  • težko je bilo izrezovati po črti,
  • izdelke smo prodali in kupili lego kocke.

2. Zaključek

Ure v podaljšanem bivanju lahko učitelj izkoristi tudi malo drugače. Mi smo prebrali zanimivosti o božično – novoletnih praznikih, se pogovorili o okraševanju in obdarovanju. Učence je potrebno usmerjati, da začutijo pomen praznikov.

Projektno učno delo vnaša v tradicionalni način poučevanja nek svež veter. Je zanimiv tako za učitelje in učence, vsi se nekaj novega naučimo. Prispeva h kvaliteti pouka, motivacija učencev strmo naraste, spodbuja njihovo ustvarjalnost in krepi samozavest. Nam je ves projekt zelo dobro uspel.

3. Literatura

  1. Novak, H. (1990): Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS.
  2. Bezjak, J. (1997): Projektno delo pri pouku tehnike, kot uspešna oblika in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
  3. Papotnik, A.(1992): Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta.
  4. http://www.allfreecrafts.com/christmas/ (november, 2016)