Šivanje v drugi triadi osnovne šole pri pouku gospodinjstva

urska_ticar

Urška Tičar

1. Ročno šivanje

Šivanje je postopek dela, kjer s pomočjo šivanke in sukanca spajamo dele tekstilij v celoto. V posebnih primerih šivanje nadomestimo z varjenjem ali lepljenjem. Ročno šivanje je opravičeno le takrat, kadar strojno šivanje iz določenih razlogov ni mogoče.

Tehnike ročnega šivanja se uporablja pri garniranju, oblikovanju in utrditvi robov in blazin.

Obicajno je prevleka za blazinjene izdelke sestavljena iz posameznih krojnih delov. Posamezne krojne dele strojno sešijemo v obliki kape, jo navlečemo preko oblazinjenih delov in s strani z ročnim šivanjem prevleko »zapremo«. Pri tem najpogosteje uporabimo skriti šiv. Šivamo z desne proti levi, v večini primerov z ukrivljeno šivanko ustrezne velikosti. Izbor šivanke je odvisen od debeline blaga in temu ustrezno izbranega sukanca. Dober videz dosežemo z enakomerno napetostjo sukanca in enako velikimi in enakomerno oddaljenimi šivi. Če šivamo v daljši ravni liniji, si lahko pomagamo z ravnilom. Blago namestimo, vzdolž linije šiva prislonimo ravnilo, ga z levo roko držimo z rahlim enakomernim pritiskom, in blago pripnemo z bucikami z desno pa vzdolž roba šivamo v enakomernih presledkih. Tako laže vzdržujemo enakomeren pritisk mehke podlage. Dekorativnih šivov danes ročno praktično ne izvajamo.

Pri stilnem pohištvu so imeli izključno okrasni značaj. Za enakomerno in natančno izvajanje je potrebno precej spretnosti in vaje, predvsem pa časa.

Garnirne šive uporabljamo pri obnovitvenih in restavratorskih delih, kjer pripenjamo več plasti polnil, jih fiksiramo, oblikujemo blazine iz naravnih prostih vlaken, utrjujemo robove in vogale ter prišijemo vzmeti na oprte. Za navedene primere uporabljamo posebej določene šive, ki zahtevajo veliko vaje in spretnost.

2. Šivalni pribor

Za šivanje uporabljamo poleg šivalnega stroja še šivanke in sukance, drugo orodje in različne pripomočke.

Šivanko in sukanec moramo izbrati glede na vrsto materiala, ki ga šivamo. Pri šivanju nastajajo tudi napake in da lahko opravimo delo kakovostno, moramo te napake poznati in jih znati tudi odpraviti.

Za šivanje uporabljamo več vrst šivank: ravne, ukrivljene in trirobe šivanke, šivanke z obojestransko konico, zatikače. Navedene šivanke uporabljamo za: oblikovanje roba blazin, za prebadanje, povezavo vec plasti v blazino, za šivanje gumbov, za zapiranje prevleke, za izdelavo zank.

Vrste šivov:

imageimage

3. Učni cilji opredeljeni v učnem načrtu

3. 1. Modul: tekstil, oblačenje in obutev

3. 2. Ročno šivanje, obseg: 20 ur

Operativni cilji, učenci:

  • spoznajo osnovni šivalni pribor,
  • seznanijo se z osnovnimi vbodi,
  • urijo veščino rezanja, šivanja,
  • znajo izbrati material in pripomočke,
  • ozavestijo potrebo po lastni urejenosti,
  • izdelajo uporaben izdelek,
  • uporabljajo šivalni pribor,
  • spoznajo osnovne vbode,
  • šivajo na kartonu in blagu,
  • režejo po šabloni,
  • sestavljajo mozaikov tekstilnih slik,
  • izdelajo prtička,
  • šivajo gumbe,
  • izdelajo zanke za obešanje.

4. Praktični del

V uvodni uri smo se z učenci pogovorili o tehniki ročnega in strojnega šivanja. Spoznali smo vrste šivov in šivalni pribor. Različne šive smo vadili na kosu blaga.

Učenci so iz modela izrezali medvedka, dele za ušesa in tace ter trebuh.

slika1

Šivanje je potekalo enkrat tedensko pri pouku gospodinjstva.

slika2

Učenci so izdelali prisrčne medvedke in nastala je skupna fotografija z njimi.

slika3

5. Korelacija z drugimi predmeti

Pri pouku slovenskega jezika so učenci s pomočjo izdelanega medvedka zaigrali dramsko igrico z naslovom Medvedja družina. Besedilo in vloge smo razdelili po skupinah. Dramskemu besedilu smo dodali glasbeno spremljavo in vse skupaj predstavili učencem 4. razreda.

6. Literatura

– internet, ročno šivanje.

– internet, učni načrti za oš gospodinjstvo.

Privzgajanje delovnih navad z lutko muce copatarice

alenka_skrubej

Alenka Škrubej

V vrtčevski skupini najmlajših otrok je zagotovo najpomembnejša naloga vsakega vzgojitelja, da se otroci počutijo varno, ljubljeno in sprejeto. Takoj zatem pa sledi, da otrokom pomagamo na poti k samostojnosti, kar pomeni, da jih učimo in spodbujamo samostojnega prehranjevanja, navajanja na kahlico, oblačenja, obuvanja, pospravljanja igrač… V vrtcu vzgojitelji opažamo, da je najmlajšim otrokom zelo težko pospraviti copate ali igrače s katerimi se igra. To pripisujemo temu, ker otrok doma nima možnosti, da bi te stvari naredil sam, saj to namesto njega naredijo starši. Razlogi staršev so različni, eni menijo, da so otroci še premajhni, drugi spet menijo, da hitreje pospravijo sami.

Vsak otrok je rad vključen v dejavnosti s svojimi starši, rad pomaga in je koristen. Delo je zanj pravzaprav igra. Prav je, da izkoristimo otrokovo željo po delu in sodelovanju z odraslim, saj mu s tem privzgajamo delovne navade za naprej. Delo vzgojitelja je tudi to, da staršem svetuje primerne dejavnosti glede na otrokovo razvojno stopnjo.

Začelo se je v vrtcu…

Da sem otroke pritegnila z vsebino, sem si izbrala znano pravljico Ele Peroci – Muco Copatarico. Otrokom sem zgodbo najprej predstavila, čez nekaj dni smo povabili na obisk imagešiviljo, ki nam je po naših predlogih sešila lutko Muce Copatarice. Potem je zgodba res oživela, otroci so lutko ves čas vključevali v svojo igro in jo s sabo jemali celo na sprehod. Tako smo se z lutko Muce Copatarice z otroci podali na dolgo pot k samostojnosti.

Muca je otroke opazovala in jih spodbujala pri obuvanju copat, iskanju pravih parov copat, urejanju garderobe, pospravljanju igrač..

Lutka Muca Copatarica je postala otrokova prijateljica

Igra Čarobna vreča

Z otroki smo se zbrali na blazini, kjer sem jim pokazala čarobno vrečo. Vsi smo sezuli copate in jih spravili v vrečo. Vrečo smo pretresli in povedali nekaj čarobnih besed (abrakadabra, čirule –čarule), da so se copati pomešali med sabo. Nato je Muca Copatarica iz čarobne vreče izvlekla prvi copatek. Otroci so imeli nalogo, da ugotovijo čigav je copat. Nato ga je otrok poskušal sam obuti. Muca je zopet iz vreče izvlekla naslednji copat, spet smo iskali lastnika copata in ga spodbujali, da si sam nadene copatek. Igro smo nadaljevali dokler nismo bili vsi obuti.

Pospravljanje copat na dogovorjeno mesto

Z otroki smo se dogovorili, da copate vedno pospravimo na dogovorjeno mesto – poličko, ko se odpravimo k počitku. Drugače se lahko zgodi, da jih pospravi Muca Copatarica, potem bi otrok moral iskati svoje copate, kot otroci v pravljici. Podoben dogovor smo sklenili tudi za urejanje copat in čevljev v garderobi.

Šivanje copatk in iskanje pravih parov

Prav poseben dan se je za otroke odvijal, ko smo za vsakega imageotroka vzgojiteljici sešili nove copate. Vsak otrok je lahko izbral material iz katerega je želel svoje nove copate. Otroci so potrpežljivo čakali, da so bili copati sešiti in so jih lahko pomerili. Copate smo v nadaljevanju uporabili trudi za igro iskanje parov, saj so bili vsi pari copat različnih barv in vzorcev.

Pospravljanje igrač

Muca Copatarica je izredno redoljubna muca. Otroci so izvedeli, da Muca ne mara razmetanih igrač, zato so pridno pospravljali igrače po končani igri. Vedeli so, da bi jih drugače Muca odnesla v svoje skrivališče.

Otroci šivajo copatke

Otrokom smo ponudile doma izdelane lesene didaktične igrače, kjer so se preizkusili v šivanju in urili fino motoriko. Dejavnost je otroke pritegnila, pri njej so vztrajali dolgo časa, da so zašili svoj copat.

imageimage

Muca Copatarica obišče otrokovo družino

Muci je bilo med vikendi v vrtcu strašno dolgčas, zato smo se dogovorili, da vsak vikend odide domov z enim od otrok. Tako bo lahko spoznala otrokovo družino in otroka tudi doma spomnila na redoljubnost. Starši so v poseben Mucin dnevnik prilepili nekaj sličic in opisali vikend z lutko Muce Copatarice. Ko se je otrok vrnil v ponedeljek v vrtec, je ostalim otrokom v skupini pokazal slike in povedal o dogodivščinah. Pri otrocih, ki še niso govorili, je dogodke opisala vzgojiteljica.

Zaključek

Predšolsko obdobje je čas, ko je otrok najbolj dojemljiv za navajanje na redoljubnost in delovne navade. Otroku že takrat postavimo temelje za njegovo odgovorno delo v prihodnosti. Kar se otrok nauči, bo postalo njegova navada.

Z delovnimi navadami si otrok najbolje krepi svojo voljo in tako pridobiva vztrajnost in potrpežljivost. To sta lastnosti, ki ju je v današnjem času zelo težko privzgojiti. Ko samo verbalno spodbujamo otroka, je učinek takšnih spodbud le kratkotrajen. Šele z osebno izkušnjo si otrok zaupa in je pripravljen vložiti v delo tudi napor. Vztrajnost se torej pridobiva z vajo in dobrimi rezultati. Otrok si bo sam začel postavljati vedno višje cilje, saj ima potem že lastno orientacijo, koliko energije in prizadevnosti mora vložiti v določeno delo. Naloga staršev ni samo poskrbeti za otroke v čustvenem in materialnem smislu, ampak jih tudi pripraviti na življenje z delom. Delo bi moralo biti vrednota. Starši bi radi imeli odgovorne otroke, toda najprej jih moramo naučiti opravljati odgovorne naloge. Naučiti otroke delati, je veliko težje kot delo opraviti sam (Zalokar Divjak, 2000).

Literatura

Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.