Projektno delo pri obravnavi romana

andreja_lampic

Andreja Lampič

Izvleček

V prispevku je predstavljeno projektno delo, ki so ga izvedli dijaki 4. letnika tehniške gimnazije BC Naklo. Cilj projektnega dela, ki si ga je zastavila avtorica, je bil, da dijaki poleg avtorja in njegovega dela spoznajo kulturo ruskega naroda, iz katerega je izhajal L. N. Tolstoj, pisec enega od razpisanih del v tematskem sklopu za splošno maturo iz slovenščine. Izhajala je iz dolgoletnih izkušenj in ugotovitve, da so dijaki bolj motivirani za delo, če pridejo do novih spoznanj po drugačni poti, kot je tradicionalno poučevanje v razredu. Njeno vodilo je bilo, da so dijaki ves čas aktivni in da izkoristijo vse svoje potenciale. V projekt je vključila poleg sodelavcev na šoli tudi zunanje sodelavce in institucije, ki so po njeni presoji lahko najbolj avtentično predstavili rusko kulturo.

Ključne besede: kompetence, motivacija, projektno delo, splošna matura

1. Uvod

Učitelji smo vedno bolj izzvani, da inoviramo svoje izobraževalne prakse, jih uskladimo z učnimi potrebami sodobnih mladostnikov in uskladimo z učnim načrtom. Če hočemo, da naši dijaki vedo več, je naš proces dela prepleten s težavami in izzivi. Najprej je potrebna ideja, kako dijakom dati več širine in globine, jih opremiti z ustreznimi kompetencami, potrebnimi v 21. stoletju, ob tem pa slediti učnemu načrtu. V prispevku je predstavljen projekt Ana Karenina, ki sem ga izvedla z dijaki 4. letnika tehniške gimnazije BC Naklo. Cilj projekta je bil obogatiti znanje dijakov z vedenjem o ruski kulturi, iz katere izhaja avtor romana, in sicer tudi prek pridobivanja znanja v izvenšolskem okolju.

2. Od ideje do izvedbe

V 4. letniku gimnazije učni načrt za slovenščino predvideva zunanje vrednotenje znanja. Učitelj že februarja seznani dijake 3. letnika o razpisanem tematskem sklopu in z deli, ki jih morajo prebrati. Razpisan tematski sklop je zajemal obsežni deli, Ano Karenino L. N. Tolstoja in Ločil bom peno od valov F. Lainščka. Prav zaradi njune obsežnosti me je že na začetku skrbelo, kako se bomo prebili zlasti skozi zahtevnejše in obsežnejše Tolstojevo delo in pri tem ne omagali.

Potrebovala sem idejo, kako se lotiti problema. Za idejo je potrebna inspiracija, zaradi katere človek ravna drugače od običajnega in presega svoje meje. Da bi uresničili svojo idejo, potrebujemo motivacijo. »Psihologi pravijo, da je človekovo obnašanje zmeraj smotrno, za njim se vedno skriva neka notranja sila, nagib ali motiv. Prav tako je človekovo obnašanje vedno usmerjeno k nekemu cilju, ki zagotavlja, da bodo potrebe zadovoljene, interesi pa uresničeni.« (Podplatnik, V., 2011)

Cilj, ki sem si ga zastavila, je bil razširiti obzorje dijakov tako, da bodo poleg branja romana spoznali tudi kulturo, iz katere izhaja avtor, saj bodo le tako laže doumeli vsebino in jo ponotranjili. Prvi poskusi, kako priti do zastavljenega cilja, niso ravno obetali. Povezala sem se z dvema bralnima kluboma, gospo, ki je po rodu Rusinja, vendar se je izkazalo, da projektno delo tako ne bo moglo steči. Bralna kluba sta delo že obravnavala ali pa časovno nismo mogli uskladiti terminov, gospa pa ni bila dovolj kompetentna za vsebine, ki smo jih želeli usvojiti.

Kako naprej? Gnala me je notranja motivacija, saj sem človek, ki želi, da doseže več in dela drugače. Poleg notranje motivacije je motiv učitelja pri pripravi dijakov na maturo zagotovo uspešnost dijakov. Ali motiviran učitelj vpliva na motivacijo dijakov, od česar sta odvisna njihov uspeh in napredek? Glede na svojo izkušnjo lahko trdim, da bo motiviran učitelj zagotovo dosegel več kot nemotiviran. Odločila sem se poiskati drugačno dejavnost poučevanja, ki bi poleg tega, da bodo imeli dodatno vrednost dijaki, zadovoljila tudi moje potrebe po novem in boljšem.

3. Projektno delo in roman Ana Karenina

Od vseh možnosti se mi je kot rešitev pokazalo projektno delo. Prek takega dela se udeleženci učijo, bogatijo znanje, pridobivajo izkušnje in razvijajo različne sposobnosti. Bistven je pomen projektnega dela – omogočanje udeležencem, da z aktivnim udejstvovanjem razvijejo svoje potenciale. Skupno izvajanje nalog doprinese k izboljšanju komunikacijskih zmožnosti, spoštovanju, osebni odgovornosti, samostojnemu in kritičnemu presojanju, izvirnemu in ustvarjalnemu reševanju nalog (Novak in sodelavci, 2015, str. 14).

Toda, kako ga izvesti, če nimaš predhodnih izkušenj in si sam zamisliš projekt? Potrebna je vztrajnost, iznajdljivost in komunikativnost. Odločila sem se, da bodo dijaki prišli do dodatnih informacij o pisatelju in delu izključno prek ruskih sodelavcev v projektu, za katere sem menila, da so za tako delo najbolj kompetentni. A najprej jih je bilo treba najti.

V veliko pomoč mi je bila direktorica Ruske šole Vesela dRuščina ga. Mesarič, saj je bila pripravljena sodelovati v projektu. Šola Vesela dRuščina poleg drugih nalog namreč izvaja programe na področju medkulturnega posredovanja in učenja. Vir informacij je predstavljal še Ruski center znanosti in kulture (v nadaljevanju RCZK) s svojo knjižnico in mediateko. Ker je bila tema našega projekta delo ruskega pisatelja, sem se odločila svoj projekt prijaviti na razpis Sklada Toneta Pavčka, ki skrbi za popularizacijo ruščine v slovenskem prostoru, izvesti pa ga skupaj z Rusko šolo in RCZK.

4. Dijaki in projekt

Kaj pa dijaki? Bodo sploh pripravljeni sodelovati pri projektnem delu? Na njihovo motivacijo je zelo težko vplivati, zlasti v času adolescence, saj so pri njih na prvem mestu problemi zunaj izobraževalnega procesa. Dijake je bilo treba prepričati, da so sposobni opraviti nalogo, jih prepričati o veliki pomembnosti naloge, jo narediti privlačno, povezati z njihovimi življenjskimi interesi. Vlogo močnega motivacijskega dejavnika ima pri tem učitelj, ki mu je sodobna tehnologija preusmerila dejavnost v drugačno angažiranost in delo. To pomeni, da nima več vloge predavatelja, temveč psihologa, motivatorja, usmerjevalca, menedžerja in še bi lahko naštevali.

Z dijaki smo se pogovorili o tem, kaj bodo počeli, zakaj se bomo odločili za tak način dela, kaj bomo s tem dosegli. Predvsem je bilo pomembno dobro premisliti končni cilj, ki je osmislil njihovo delo in usmerjal njihove dejavnosti. Dejavnosti so jim bile že deloma znane, tako da so lahko delo navezovali na predznanje (intervju, poročilo, zahvala). Morali so rešiti problemsko situacijo (pripraviti razstavo) in načrtovati delo. V delovni tim smo pritegnili učitelja likovne vzgoje, učiteljico praktičnega pouka in ruščine. Izbor udeležencev je prispeval k vsebinski obogatitvi in učinkovitejšemu doseganju končnega cilja.

Dijake sem osebnostno dobro poznala, zato sem jih razporedila v skupine tako, da so lahko pokazali ves potencial, saj med osnovne potrebe posameznika sodi tudi »želja po udejstvovanju v aktivnosti, ki mu mogoča samopotrjevanje in samouresničevanje. Še posebno, če se lahko izkaže pred drugimi (Novak in sodelavci, 2015, str. 21).

Pomembno je bilo, da so bili vsi dijaki aktivni, zato je bilo treba veliko moči posvetiti motivaciji. Oblikovala sem naslednje skupine, v katerih so bili po štirje dijaki:

  1. skupina: Priprava plakata, na katerem bo predstavljen časovni potek ogleda Ruskega centra znanosti in kulture (v nadaljevanju RCZK) v Ljubljani .
  2. skupina: Priprava intervjuja s predavateljicama. Sestavili so vprašanja, opravili intervju in zapisali besedilo. Poskrbeli so za objavo v šolskem časopisu.
  3. skupina: Pripravi razstavo nastalih fotografij. Delo je obsegalo obdelavo fotografij, pripravo panojev, opremo fotografij z naslovi, izdelavo vabila na razstavo.
  4. skupina: Priprava poročila o delu za šolski časopis, Sklad Toneta Pavčka, RCZK.
  5. skupina: Priprava pisne zahvale instituciji in zahvalnega govora v ruščini ter njegova izvedba.
  6. skupina: Izbor gradiva za informativni dan.

Znotraj skupin so si dijaki med seboj razdelili posamezne naloge glede na svoje interese, temperament in sposobnosti. Ker vsak učenec teži k čim boljši oceni in uspehu, smo se dogovorili, da se bo njihov prispevek k projektu odražal tudi pri zaključni oceni.

5. Izvedba

Projektno delo smo izvedli med projektnima dnevoma. Prvi dan je bil namenjen ogledu DSC_0035RCZK v Ljubljani, drugi pa obdelavi zbranega gradiva, pisanju poročil, izdelavi plakatov. Za nemoten potek prvega dne so morali dijaki vnaprej pripraviti intervju za predavateljici, zahvalni govor in pisno zahvalo v ruščini ter zapisovati potek obiska RCZK. Izdelke sem jezikovno in vsebinsko pregledala in predlagala možnosti za izboljšavo.

Prvi dan so se dijaki v RCZK najprej seznanili z možnostmi, ki jim jih nudi tamkajšnja «ДЕНЬ ГИМНАЗИИ» ДЛЯ СТУДЕНТОВ ТЕХНИЧЕСКОГО КОЛЛЕДЖА3knjižnica, in jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjem študiju. V virtualnem muzeju so si ogledali delček največje zbirke nacionalne ruske umetnosti, elektronska čitalnica Predsedniške knjižnice B. N. Jelcina pa se jim je pokazala kot nov vir dostopa do velikega števila dokumentov.

Sledila sta predstavitev življenja in dela L. N. Tolstoja prek «ДЕНЬ ГИМНАЗИИ» ДЛЯ СТУДЕНТОВ ТЕХНИЧЕСКОГО КОЛЛЕДЖА1slikovnega gradiva ter branje njegove pravljice Volk. Dijaki so prepoznali sorodnost jezikov in pokazali razumevanje besedila, čeprav se v šoli ne učijo rusko. Prek odlomkov iz filma Ana Karenina in sprotnih komentarjev o glavnem ženskem liku so stopili v stik z literarnim delom. Za izčrpni predavanji so se dijaki zahvalili predavateljicama v ruščini.

6. Obdelava zbranega gradiva

Drugi dan so dijaki urejali gradivo, izdelovali plakate, oblikovali intervju v pregled intervjuvankama ter posredovati pisne izdelke mentorici šolskega časopisa. Do izraza so prišli timsko delo, kritično mišljenje in ustvarjalnost. Ker za pripravo razstave nismo imeli dovolj časa, je bilo treba delo opraviti po pouku. Pripravili so vabilo za razstavo in panoje s fotografijami. Projekt se je končal z degustacijo ruske hrane, ki so jo pripravili dijaki nižjega poklicnega programa po navodilih prevedenih ruskih receptov, objavljenih v šolskem časopisu.

«ДЕНЬ ГИМНАЗИИ» ДЛЯ СТУДЕНТОВ ТЕХНИЧЕСКОГО КОЛЛЕДЖА

Zaključek

V opisanem projektu je sodelovalo veliko ljudi. Za dobro izvedbo je bilo treba dobro domisliti načrt vse do uresničitve cilja. Udeleženci so morali med seboj sodelovati, se medsebojno dopolnjevati in usklajevati. Dijaki so se zavedno ali nezavedno učili splošne kulture obnašanja in komunikacije ter opazovali.

Projektno delo je učna izkušnja, katere namen je dijakom omogočiti, da združijo znanje iz različnih področij učenja in ga porabijo v resničnih življenjskih položajih. Za učitelja pa predstavlja poleg spopadanja s spremenjeno vlogo tudi profesionalno in osebnostno rast.

Literatura

  1. Černe, T.: Uporaba ustreznih jezikovnih vzorcev pri poučevanju otrok/mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik Mednarodne konference EDUvision. Ljubljana, 2014.
  2. Medpredmetne in kurikularne povezave: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010.
  3. Mlade brazde. Glasilo BC Naklo, letnik 64, 2015.
  4. Nikolić, M.: Motivacija profesora i refleksija na rad učenika. Beograd: Univerzitet Singidunum, 2013.
  5. Novak, H., Žužej, V., Zmaga Glogovec: Projektno delo kot učni model. Radovljica. Didakta, 2009.
  6. Podplatnik, V.: Motivacija. Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008–2011. Brdo pri Kranju. Šola za ravnatelje, 2011.
  7. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – slovenščina. Ljubljana: Državni izpitni center, (splet), 2015.