Prvi i osmi razred na daljinu

ivanaN_dunjaK

Ivana Norac i Dunja Kufner

Sažetak

Ovaj rad donosi usporedbu rada u prvom i u osmom razredu osnovne škole s naglaskom na komunikaciju, motivaciju, vrednovanje i aktivnosti i povratne informacije. Metodom strukturiranog grupnog intervjua provedenim s razrednicama prvih i osmih razreda Osnovne škole Kneževi Vinogradi željelo se saznati kako se komuniciralo u njihovim razredima, na koje načine su motivirale učenike za obavljanje zadataka i ostvarivanje ishoda, vrednovale radove učenika, je li bilo poteškoća u vrednovanju te kako se može usporediti dobivanje povratnih informacija u školi na daljinu i u klasičnoj školi.

Ključne riječi: prvi razred, osmi razred, škola na daljinu, komunikacija, motivacija, vrednovanje.

Uvod

Djeca u prvom razredu uče što znači pohađati školu (Phelan. Schonour, 2006.). Dijete tada dobiva prve velike obveze, susreće se s novim ljudima, stječe nove prijatelje i nove spoznaje o svijetu. Također, dobiva nove spoznaje o sebi i počinje prihvaćati obveze koje donosi škola (Barbir, [s.a]). Preduvjet prihvaćanju obveza koje donosi škola je sigurnost. Dijete, odnosno učenik, mora se u razredu osjećati sigurno, mora imati osjećaj važnosti, da je učenje zabavno i da je sposobno donositi odluke (Kljajič, [s.a.]). Dijete u prvom razredu nadograđuje vještine čitanja i pisanja stečene u predškolskoj dobi. U osmom razredu učenici se pripremaju za polazak u srednju školu te uče nove i kompleksnije vještine. Od učenika se očekuje da sami znaju donositi zaključke te verbalno i napismeno objasniti što i kako uče. Njihove vještine čitanja i pisanja se u osmom razredu nadograđuju i usavršavaju (Scholastic, 2020.).

Nastava na daljinu nametnula je nove načine učenja i poučavanja. Učenici osmih razreda OŠ Kneževi Vinogradi poučeni su uporabi tabletnih računala i snalaženju u aplikaciji za uspostavu nastave na daljinu Microsoft Teams. Učenici prvog razreda u početku nastave na daljinu povezali su se putem aplikacije Rakuten Viber, te su se nakon kratkog vremena uključili u MS Teams.

Hipoteze

Ovaj rad temelji se na četirima hipotezama:

  1. Komunikacija s prvim razredom teže je ostvariva nego s osmim razredom.
  2. Učenici prvog razreda motiviraju se pohvalama i opomenama više nego učenici osmog razreda.
  3. Vrednovanje rada učenika osmih razreda više je ostvarivo nego u prvom razredu.
  4. Učenici osmog razreda aktivniji su u nastavi na daljinu nego učenici prvog razreda.

Metodologija

Metodom strukturiranog grupnog intervjua provedenim s razrednicama prvih i osmih razreda OŠ Kneževi Vinogradi željelo se saznati u kojoj su mjeri komunicirale s učenicima, roditeljima i ostalim učiteljima, na koje načine su motivirale učenike za obavljanje zadataka i ostvarivanje ishoda, vrednovale radove učenika, je li bilo poteškoća u vrednovanju te kako se može usporediti dobivanje povratnih informacija u školi na daljinu i u klasičnoj školi.

Intervju je bio postavljen u aplikaciji Microsoft Forms s unaprijed postavljenim pitanjima. Sve su ispitanice odgovorile su na sva pitanja. Prvo pitanje intervjua odnosilo se na razred, te su intervjuirane tri ispitanice razrednice prvih razreda i dvije razrednice osmih razreda.

Drugo pitanje odnosilo se na komunikaciju i glasilo je: „U kojoj ste mjeri komunicirali sa učiteljima, roditeljima i učenicima te je li bilo poteškoća u komunikaciji i kako ste poteškoće riješili?“. Sve ispitanice odgovorile su da se komuniciralo svakodnevno, putem MS Teams-a, putem grupa na Viber-u, telefonskih poziva i e-pošte. Razrednice osmog razreda navode da se komunikacija ostvarivala putem Facebook grupe koja postoji otprije, a kao poteškoću navode da se neki pojedinci uopće nisu javljali, dok razrednice prvih razreda navode da su poteškoće bile tehničke prirode.

Treće pitanje odnosilo se na motivaciju i ishode, i glasilo je: „Na koje ste načine motivirali učenike za obavljanje zadataka i ostvarivanje ishoda učenja?“. I u prvim i u osmim razredima na prvom mjestu motivacije su pohvala i poticaji na rad. Igrifikacija, prezentacije i videozapisi se navode kao motivacija u prvom razredu. U osmim razredima kao motivaciju za rad navodi se i javna opomena u Teams-u kao krajnja metoda, a manji broj učenika osmog razreda nije reagirao na pohvale, poticaje, ni prijetnje, a kako navodi razrednica, tako je i u razredu u klasičnoj školi.

Četvrto pitanje se odnosilo na vrednovanje: „Na koje ste načine vrednovali radove učenika te je li bilo poteškoća u vrednovanju? Kako biste usporedili vrednovanje u školi na daljinu i u klasičnoj školi?“ Sve ispitanice navode kako vrednovanje u školi na daljinu nije realno, objektivno, kompletno. Vrednovanje u oba ispitana razreda se temeljilo na aktivnosti u virtualnoj učionici i izvršavanju zadataka. U oba ispitana razreda navodi se da su učenici imali pomoć sa strane, na što se nije moglo utjecati. Ispitanice navode da je vrednovanje u klasičnoj školi realnije, poštenije, kompletnije i objektivnije.

Peto pitanje se odnosilo na povratne informacije i aktivnost učenika. Sve ispitanice navode da su učenici aktivniji u klasičnoj školi, te u oba ispitana razreda postoji pomoć sa strane. U osmim razredima su učenici koji su aktivni u klasičnoj školi, bili su aktivni i u virtualnoj učionici, te učenici koji nisu pokazivali interes za nastavu su se snašli u virtualnoj učionici i vrlo savjesno odrađivali svoje zadaće. U osmim razredima aktivnost ovisi o učenikovoj informatičkoj pismenosti te koja mu vrsta rada više odgovara.

Rasprava

Nakon provedenog intervjua, izrađena je tablica koja prikazuje usporedbu prvog i osmog razreda.

Tablica 1. Usporedba komunikacije, motivacije, vrednovanja, aktivnosti i povratnih informacija u prvom i osmom razredu

tablica

U tablici je vidljivo da prilikom komunikacije u nastavi na daljinu najveće poteškoće su u prvom razredu tehničke prirode. U osmom razredu najveća je poteškoća nejavljanje. Prva se hipoteza: Komunikacija s prvim razredom teže je ostvariva nego s osmim razredom., djelomično prihvaća.

Učenici prvog razreda motivirani su pohvalama, igricama, prezentacijama i videozapisima, dok je učenicima osmog razreda motivacija pohvala i javna opomena, na koje neki učenici nisu uopće reagirali. Druga hipoteza: Učenici prvog razreda motiviraju se pohvalama i opomenama više nego učenici osmog razreda., se prihvaća.

Iz tablice se vidi da je vrednovanje u oba razreda temeljeno na aktivnosti, te je nerealno, neobjektivno, nekompletno, u oba promatrana razreda učenici dobivaju pomoć sa strane. Time se treća hipoteza: Vrednovanje rada učenika osmih razreda više je ostvarivo nego u prvom razredu., odbija.

Aktivnost učenika i povratne informacije u prvom razredu je veća u klasičnoj školi, dok su im u nastavi na daljinu potrebne dodatne upute i individualna objašnjenja. U osmom razredu učenici koji su bili aktivni u klasičnoj školi, aktivni su i u školi na daljinu, a aktivnost je ovisila o informatičkoj pismenosti učenika. Time se četvrta hipoteza: Učenici osmog razreda aktivniji su u nastavi na daljinu nego učenici prvog razreda., prihvaća.

Zaključak

Rad u nastavi na daljinu je izazovan. Dvosmjerna komunikacija, pronalazak prave motivacije, pravedno vrednovanje i učenikova aktivnost preduvjeti su za uspješan rad i u prvom i u osmom razredu. Izazovi koji stavljeni pred učenike zahtjevni za učenika oba promatrana razreda. Na izazove se nadovezuje vrednovanje koje je u nastavi na daljinu u oba slučaja nerealno i neobjektivno. Analiza i sinteza vlastitog rada, poznavanje sposobnosti učenika kao individue pokretači su uspješnosti nastave u svakom njezinom obliku.

Literatura

  1. Barbir, D. [s.a.]. Polazak djeteta u prvi razred. dostupno na: https://www.harfa.hr/polazak-djeteta-u-prvi-razred/
  2. Phelan, Thomas W.. Schonour, Sarah Jane. (2006.). 1-2-3 uspjeh: za odgojitelje i učitelje. Lekenik: Ostvarenje.
  3. Kljajič, A. [s.a.]. Samoprocjena u prvom razredu osnovne škole. dostupno na: http://www.ssmb.hr/libraries/0000/7031/Andreja_Kljajic_%C4%8Dlanak__samoprocjena.pdf

Naravni didaktični material v raziskovalnih škatlah

mojca_kruh 

Mojca Kruh

Uvod

Velik izziv učiteljem v prvem razredu je najti načine, kako otrokom približati šolo. Učenci imajo radi spremembe, zato je privlačen in velik učni pripomoček prav naravno okolje, ki se z letnimi časi spreminja. Raziskovalna škatla je dober motivacijsko didaktični pripomoček, ki ga v praksi v prvem razredu običajno uporabljam pri pouku (SPO, MAT), vendar pa lahko učenci z njimi delajo tudi med odmorom, v jutranjem varstvu ali podaljšanem imagebivanju. Didaktični pripomoček omogoča samostojno, skupinsko delo ali delo v paru, ki časovno ni omejeno in omogoča seznanjanje z vsebinami v učenčevem lastnem tempu. Poleg omenjenega, je prednost raziskovalnih škatel tudi ta, da je didaktični material bolj pregledno urejen.

Škatle ustvarjajo radovedno, raziskovalno vzdušje med učenci in pri pouku. Različne naravoslovne dejavnosti, ki temeljijo na aktivni vlogi otroka so ena izmed organiziranih oblik dela.

Pri naravoslovju je pomembno, kako zastavljamo vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil.

Otroke spodbujamo in navajamo na zastavljanje vprašanj, ki naj bodo takšna, da jih bodo usmerjala in vodila v samostojne dejavnosti. Narediti morajo nekaj, da dobijo odgovor. Tovrstna vprašanja so akcijska, saj zahtevajo neko dejanje, akcijo, oziroma produktivna, saj dajejo nek rezultat, produkt. Jos Elstgeest je ta vprašanja razdelil na šest podskupin, ki si sledijo v zaporedju po zahtevnosti (Skribe Dimec, 2007a).

Z raziskovalnimi škatlami lahko otroke in mladostnike navajamo na različne naravoslovne

postopke. Spoznavanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo ob dejavnostih, ki omogočajo pridobivanje informacij preko lastnih izkušenj. Ob takšnih dejavnostih učenci razvijajo sposobnosti in spretnosti – naravoslovne postopke.

Skribe Dimec (2007a) navaja naslednje naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in urejanje po kriterijih, sporočanje o zamislih ali ugotovitvah, sklepanje, oblikovanje domnev, ločevanje.

Pri takem delu je naloga učitelja:

  • imagepripraviti motivacijsko učno okolje,
  • pripraviti ustrezne učne pripomočke,
  • spodbujati učence k uporabi,
  • spodbujati upoštevanje drugačne zamisli,
  • preverjati in vrednotiti dela otrok ter zapisovanje dosežkov in napredovanje vsakega učenca.

Ugotovila sem, da so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, manjši

zaboji ali lesene škatle, ki morajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme.

Skribe Dimčeva (2007a) meni, da začnemo raziskovalno škatlo pripravljati tako, da zbiramo najrazličnejše predmete, ki so zanimivi zaradi oblike ali površine, gibljive predmete, predmete, ki se lahko razstavijo in sestavljajo, stvari, ki se spreminjajo, oddajajo zvoke in vonje, fosile, živalske ostanke, različne druge stvari iz narave. Že med zbiranjem razmišljamo, kaj je skupnega stvarem, ki jih bomo dali v škatlo, in kakšen bo namen zbirke. Škatle poimenujemo in na njih napišemo naslov, ki je odvisen od vsebine škatle in pojasnjuje temo, ki ji je namenjena. Pripravimo lahko več škatel z enako vsebino in navodili za delo, lahko je vsebina enaka, pa so naloge različno zahtevne. Lahko pripravimo za vsako temo eno škatlo, pa imamo veliko tem. Škatle so lahko pripravljene tudi tako, da so različne teme namenjene različno sposobnim učencem, pri čemer zahtevnost označimo na zunanji strani škatle. V škatlo damo poleg premetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo. Kartice v raziskovalni škatli so lahko različnih barv, s tem pa ponazarjajo njihove različne namene.

Vsebina naših raziskovalnih škatel

V raziskovalnih škatlah, ki sem jih pripravila, je konkretni naravni material, igralna kocka in kartonček s šestimi nalogami, s katerim lahko učenci delajo in raziskujejo. Učenec si izbere poljubno škatlo in vrže igralno kocko. Dokler učenci še ne znajo brati jim delovne kartice prebere učitelj. Če učenec že bere si lahko sam prebere nalogo iz delovne kartice.

Vsako šolsko leto posebej učence navdušim, da prinesejo naravni material iz katerega izdelamo, dopolnimo, obnovimo raziskovalne škatle. V škatle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da stvari zamenjamo, dopolnimo, sproti pregledujemo …

Raziskovalne škatle smo skupaj okrasili in jih poimenovali glede na njeno vsebino: Drevesni listi, Gozdni plodovi, Morje, Zelišča/Začimbe in Semena. Pri uporabi tega didaktičnega pripomočka učenci razvijajo različne veščine: zaznavanje z različnimi čutili, iskanje podobnosti in razlik, štetje, primerjanje, razvrščanje, zaporedje, raziskovanje, razvijajo sposobnosti sodelovanja, komuniciranja, skrbi za lastnino…

Vsebino delovnih kartic po potrebi spremenim, dopolnim ali popravim tako, da škatle na nek način »dihajo« z učenci.

Vsebina raziskovalnih škatel:

slika1

imageimage

slika2

image

slika3

Zaključek

Za izdelavo raziskovalnih škatel sem se odločila, ker je bilo to zame nekaj novega, imageprivlačnega in zanimivega. Ko sem se z njimi prvič srečala pri študiju, sem takoj dobila idejo, da bi jih lahko vnesla v svoje delo.

V škatlah so lahko poleg naravnih materialov tudi zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, ključi; stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mavčni odlitki odtisov nog; stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehurčke, električni krog, s katerim preizkušamo električno prevodnost; stvari, ki so povezane z določeno temo, na primer zvokom, zrakom…

Raziskovalne škatle uporabljam za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Prav tako lahko raziskovalne škatle uporabimo za naravoslovni dan. V razredu jih imamo na posebnem mestu. Glede na pozitivne rezultate in na velik interes učencev, sem se odločila, da bom raziskovalne škatle ponudila za uporabo tudi učiteljem ostalih razredov.

Literatura

  1. Skribe Dimec, D. (2007 a). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.
  2. Skribe Dimec, D. (2007 b). Raziskovalne škatle v prenovljenih učnih načrtih.
  3. Naravoslovna solnica, letnik11, št. 3, str. 22-23.
  4. Učni načrt za 1. razred.
  5. Fotografije Mojca Kruh.

Pri prvih korakih v branju je pomoč staršev nujna

marjeta_dornig

Marjeta Dorning

V prvem razredu se prične opismenjevanje in z njim branje. Ker je učenje branja proces, ki traja pri večini učencev celo prvo triletje ali več, v tem procesu zavzemajo pomembno vlogo tudi starši. Starši namreč otroka spodbujajo k branju, mu pomagajo, da bo branje za otroka prijetno opravilo, ne pa neka nezanimiva in mučna stvar, ki jo mora opravljati vsak dan in to ure dolgo.

Branje veliko učencem dela precej preglavic, prav tako pa tudi staršem, saj ne vedo kako bi otroku pomagali.

Ko učiteljica staršem na roditeljskem sestanku ali govorilnih urah pove, da morajo doma branje vaditi, se prične doma boj. Povečini se ta boj prične ali konča z jokom otroka, z nezadovoljstvom in jezo starša in ta konflikt vezan na branje se tako nadaljuje iz dneva v dan in branje postane velika muka za otroka in za starša. Kako naj bi na ta način otrok vzljubil branje? Nasprotno, branje zasovraži in to neprijetno prvo doživljanje v zvezi z branjem se vleče z njim dostikrat celo življenje. Zato je zelo pomembno, da staršem poleg tega, da jim naložimo pomoč pri branju, tudi svetujemo kako naj to storijo.

To lahko naredimo na govorilnih urah, še bolje pa je, da je del prvega ali drugega roditeljskega sestanka namenjen tej temi, pomoči pri branju. V kratkem predavanju, ki je del roditeljskega sestanka, staršem svetujemo, kako naj se lotijo pomoči otroku.

Roditeljski sestanek začnemo s kratko predstavitvijo šolskega koledarja, predmetnika, učne snovi v prvem razredu in pri tem poudarimo pomemben cilj, ki ga imamo pred sabo – otroke naučiti brati in pisati. Pri tem imajo veliko vlogo tudi starši, saj bodo v tem procesu otrokom in učitelju v pomoč. Kako pomagati pri branju, ki je osnova za učenje?

Za učenje branja je pomemben užitek, ki ga bralci dobijo z branjem in motivacija, ki jih spodbudi, da se naučijo brati in del svojega prostega časa namenijo branju. Veliko vlogo pri razvoju pozitivnega odnosa do branja, ko otrok spozna, da je branje prijetno in koristno, odigra otrokova družina. Že v predšolski dobi na otroka vpliva vzor staršev, ki radi berejo. Branje otrokom pa je ena učinkovitejših metod ustvarjanja dobrega bralca, ki bo bral celo življenje.

Kaj torej starši lahko naredijo za branje otroka še preden otrok prične brati? To, da jim berejo.

In branje otroku naj se nadaljuje tudi še potem, ko se otrok že sam uči brati in tudi ko se je že naučil brati. Še posebno je to branje staršev pomembno za slabšega bralca.

Zakaj je branje sploh pomembno

Branje je osnova nadaljnjemu učenju. Ker ima branje še posebej v prvem triletju velik pomen, v veliki meri tudi vpliva na samopodobo in samozavest otroka.

Kako otroke motiviramo ali navdušimo za branje

Otroci se za branje odločajo zaradi različnih motivov (različne motivacije):

  • ker se radi zatopijo v knjigo,
  • ker so radovedni in bi radi izvedeli še več,
  • branje jim predstavlja izziv, radi imajo zapletene stvari,
  • da se o vsebini pogovarjajo s prijatelji in izmenjujejo mnenja,
  • da ustrežejo učiteljici,
  • da se prilagodijo razredu,
  • želijo doseči nagrado ali priznanje – pohvalo, boljšo oceno.

Vsak posameznik potrebuje svojo motivacijo. Starši morajo ugotoviti, kaj njihovega otroka navduši za branje.

Notranje motiviran otrok: Če ima otrok notranjo željo po branju, bo sam izbral knjige in jih bral v prostem času v šoli ali doma. Tak otrok pogosto izgubi občutek za čas, ker je tako zatopljen v knjige. Takšno vedenje vznikne iz posameznikovega interesa in ne potrebuje nobene nagrade. Že sam užitek, ki ga doživlja pri branju, je nagrada sama po sebi. Tak otrok ne bo imel težav pri branju v šoli.

Zunanje motiviran otrok: Otrok bere zaradi neke zunanje vzpodbude ali zato, ker pričakuje nagrado. Otrok, ki bere zato, da bo dobil zvezdice, točke ali bralno značko, je motiviran z vzpodbudo, ki mu jo da učiteljica. Priznanja, pohvale, želja ustreči odraslim in dobivanje dobrih ocen so primeri zunanjih spodbud za branje. Ti cilji so močni, toda kratkoročni. Po doseženem cilju otroci prenehajo z branjem. Potrebno je postaviti nov cilj, če hočemo, da se branje nadaljuje.

Nujno je, da otrok dobi notranjo željo po branju, torej je za branje notranje motiviran. In to je naš cilj, vzgojiti za branje notranje motiviranega otroka. Da otrok sam seže po knjigi in bere.

Pomoč pri usvojitvi tehnike branja

Prvi korak je usvojitev tehnike branja. Ta korak je izredno pomemben, saj šele z usvojitvijo tehnike branja lahko učenec doživlja užitek v branju. Ta del je najtežji, najbolj potreben motivacije in najbolj občutljiv. Kako se bomo tega lotili v veliki meri odloča o tem ali bo otrok rad bral ali bo bral z odporom.

Pri tem je zelo pomemben izbor gradiva za branje. Ta izbor mora biti v skladu z otrokovimi interesi in željami, ki jih morajo starši pri svojem otroku ugotoviti in ki so od otroka do otroka različni. Nekdo je zelo radoveden in ga zanimajo živali. Pri takšnem otroku bomo izbrali knjigo o živalih in mu jo ponudili. Na začetku bomo poskrbeli, da ne bo preobširna. Velike količine besedila se otroci ustrašijo, imajo občutek, da ne bodo zmogli. Za otroka, ki ga zanima nogomet, bomo izbrali enciklopedijo, v kateri piše kaj o nogometu, različnih žogah, časopis v katerem je poročilo s kakšne nogometne tekme. Prav tako bomo pazili na obseg besedila.

Na začetnih stopnjah branja otroku veliko pomenijo ilustracije, ki ga pritegnejo. Zelo zanimive zanj so knjige, kjer je veliko ilustracij in malo napisanega, mogoče posamezne besede.

Zaželeno je, da je v otrokovem okolju dovolj knjig, da ima izbiro za branje. V velikih primerih pa je ta izbira bolj skromna, zato je zelo dobro, če otroka peljemo v knjižnico. V knjižnici poskrbimo, da se bo imel lepo, da si bo ogledoval knjige, jih prelistal. Pri izbiri mu pomagajmo, lahko pa se kaj bo bral odloči tudi sam. Ta čas lahko izkoristimo tudi z branjem v bralnem kotičku.

Otrok naj bere postopoma. Na začetku naj le posluša starša, ki mu bo bral. Potem naj bereta s staršem menjaje, vsak eno besedo, čez čas vsak eno poved. Otrok lahko bere tudi tiho. Potem pa pove kaj je prebral.

Paziti moramo, da ne naredimo branje neprijetno. Poskušajmo ustvariti prijetno vzdušje. To je bistvenega pomena.

Otroka pri branju ne popravljajmo ves čas. Starši naj pazijo predvsem na to, da otrok ne bo imel občutek, da ga k branju silijo. Branje mora biti neka prijetna dejavnost, ki jo bo z veseljem izvajal ali si jo bo še celo želel.

Ko opazimo, da je otrok že preutrujen, prenehajmo. Nadaljujemo lahko zvečer, preden gre otrok spat, mogoče v postelji. Takrat, ko otroku beremo pravljico za lahko noč.

Če branje otroku ne steče

Starši otrok, ki jim branje ne steče, naj otroku veliko berejo. Zelo primerna za to je »pravljica za lahko noč«. Te pravljice utrjujejo in bogatijo odnos med staršem in otrokom ter otroku dajejo občutek varnosti in sprejetosti.

Otroka najprej motiviramo za branje ali poslušanje besedil. Motivacija je lahko že knjiga sama ali kakšna ilustracija iz nje. Med branjem poteka razumevanje besedila in poglabljanje doživetja. Dejavnosti po branju pa utrjujejo in poglabljajo doživetje besedila. Branje ali pripovedovanje nekaterih besedil (npr. pravljic) naj bo namenjeno le užitku. Pomemben je čaroben, osupljiv, nepozaben doživljaj ob pravljični urici, ki ga bo otrok želel vedno znova doživljati. Zelo pomembno je, da odrasli tudi sam uživa ob umetnostnem besedilu, ki ga pripoveduje ali bere otrokom. Navdušenje in očaranost se prenaša na otroka.

Naslednji dan se lahko pravljico tudi igramo ali spodbudimo otroka, da jo igra. Tako postane princ, kraljična, …postane aktivni soustvarjalec pravljice. S tem se mu razvijajo govorne sposobnosti, on zgodbo podoživlja, lahko jo spreminja, če še sam izdela lutke se mu razvijajo ročne spretnosti, koordinacija gibov…

Skupna igra otroka in odraslega pa poglablja njuno medsebojno razumevanje in odnos.

Nekaj nasvetov za pomoč otroku pri branju

Otrok naj izbere prostor kjer bo bral. Na balkonu, na vrtu, pod mizo, v postelji…

Zgodbice naj bodo zanimive, v obliki stripov, ugank.

Bralni čas naj bo kratek. Kasneje si ga bo sam podaljševal.

Otroka pohvalimo za najmanjši napredek in ga spodbujamo. Z njim se pogovarjajmo o vsebini, o junakih, o ilustracijah…

Razložimo mu neznane besede.

Vsebino lahko razkrije tudi z ilustracijo.

Če se mu zatika, mu pomagamo prebrati, še posebno velja to za daljše in neznane besede.

Beremo izmenično. Vsak eno poved ali več, kakor se dogovoriva. To povečuje njegov interes za branje.

S pogovorom preverimo ali je vsebino razumel. Pomembno je namreč razumevanje prebranega.

Za prebrane knjige uvedemo zvezek, v katerega napiše naslov knjige, po želji nariše ilustracijo in doda žig ali nalepko.

Pomembno je, da ga nikoli ne silimo k pretiranemu branju. Če je utrujen, mu beremo mi. Za težave, ki jih ima ni kriv sam, zato ga nikoli ne kaznujmo, temveč mu pomagajmo.

Otrok mora usvojiti tehniko branja in to s krajšimi, a doslednimi vajami. Po šolskem delu pa potrebuje tudi čas za sprostitev, počitek in igro.

Staršem med pripovedovanjem tudi predstavimo nekaj knjig, ki smo jih prinesli iz šolske knjižnice in so primerne za učence, ki se šele spoprijemajo z branjem. Izbrane knjige naj bodo umetnostne in tudi neumetnostne. Med njimi naj bodo tudi take, ki imajo veliko ilustracij in malo besedila (Filip, Piki…), staršem kot primerno gradivo za branje predstavimo tudi strip in pesniške zbirke.

Pomembno je, da staršem predstavimo problematiko na tak način, da bodo imeli občutek, da jih želimo informirati, jim pomagati in ne, da jim nalagamo dodatno delo.

Predavanje mora biti kratko, izbrane besede jasne, ne preveč strokovne, prilagojene znanju staršev. Predavanje mora ponuditi staršem konkretne dejavnosti za pomoč in ne sme biti samo sebi namen.

Ko zaključimo staršem ponudimo še možnost, da nas kaj vprašajo.

Literatura

Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja / (avtorice prispevkov Meta Grosman…(et al.); avtorica nagovora Manca Košir; ilustracije Damijan Stepančič; fotografije Dina B. Hennin; urednica Marina Blatnik Mohar). – Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003

Bralno društvo Slovenije. Strokovno posvetovanje. Branje – skrb vseh : 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 21. in 22. november 1997. ( prispevke so napisale Meta Grosman…(et al.); uredila Silva Novljan). – Ljubljana : Bralno društvo Slovenije, 1998

Alenka Mirtič Dolenec, OŠ Toneta Čufarja, Jesenice. Raziskovalna naloga: Dobra komunikacija med starši, učenci in učitelji prinaša uspehe. Revija Didakta, januar/februar 2006.

Igranje na Orffova glasbila 2. del

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila v drugem delu so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz petih zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo tako, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo.

V članku sem napisala potek učenja ritmičnih spremljav – kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala v računalniškem programu Sibelius 7. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

  • izvajajo tujo ljudsko pesem,
  • spremljajo petje pesmi z lastnimi glasbili (ploskanje, topotanje z nogami, udarjanje po kolenih),
  • spremljajo petje pesmi z malimi ritmičnimi glasbili (boben, triangel, tamburin, marakas, guiro, činele, paličice),
  • izvajajo ritmična ostinata v dvodobnem, tridobnem in štiridobnem taktovskem načinu.

1. DING-DONG (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Učenci poslušajo različne posnetke zvokov živali. Ob zvokih živali se gibljejo po prostoru.

Učenje ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: ploskanje, DING, ploskanje, DING. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: DONG, topotanje z nogami, DONG, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: MUC BO—LAN JE ter udarjamo po kolenih.

Doživeto zapojemo pesem Ding-dong. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi instrumenti. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image002

2. KMETJE IN MEDVED (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Pripovedujemo zgodbo, učenci sedijo v krogu. Sedimo ob robu gozda in ugibamo. Vemo, da bo nekdo prišel iz gozda, lahko da bo to medved, lovec ali kukavica. Prisluhnimo, že kdo prihaja? Igramo na zbrana ritmična glasbila ritmična ostinata. Učenci ugotavljajo kdo prihaja. Ritmična ostinata lahko pozneje izvajajo tudi trije učenci, ostali ugotavljajo. Vloge menjamo po interesu učencev.

Učimo ritmična ostinata na lastn glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za kukavico si učenci pomagajo z izgovorjavo: KU, KU, ploskanje. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za lovca si učenci pomagajo z izgovorjavo: POK, udarjanje po kolenih, udarjanje po kolenih. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za medveda si učenci pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, COP, COP.

Doživeto zapojemo pesem Kmetje in medved. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis). Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image004

3. PLES (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Igrica PLESNI VLAK. Postavimo se v kolono in se primemo za ramena. Prvi, ki je lokomotiva pelje ostale vagone po prostoru. Ko pride do prve postaje se postavi v krog. Po radiu predvajam glasbo (zgoščenka: Urškine plesne igre, št. 15). Učenci se ob tej glasbi v plesnem ritmu gibljejo v krogu, vsak po svoje. Ko je glasbe konec, se učenci zopet postavijo v kolono tako, da tisti, ki je bil prej prvi gre sedaj na konec vrste in je vodja drugi učenec, ter tako lokomotiva potuje po prostoru. Na drugi postaji se zopet ustavijo in postavijo v krog, ter plešejo na ritem polke. Ko je glasbe konec, se postavijo zopet v kolono in odpotujejo naprej. Na tretji postaji učenci zaslišijo ritem rock’n’rola, na četrti ritem valčka. Vlak pripelje do končne postaje, kjer se ustavi. Tu srečajo dve čisto posebni plesalki, ki učita ritmična ostinata na lastna glasbila.

Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: VR—TI SE ter ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: NOČ, DAN ter topotajo z nogami.

Doživeto zapojemo pesem Ples. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Na koncu si skupaj še izmislimo plesno koreografijo na pesem. Upoštevamo ideje učencev.

clip_image006

4. RONDO (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Z učenci se posedemo v krog tako, da drug drugemu kažemo hrbet. Najprej na hrbtu »spečemo« pico (masaža in umiritev). Učencem pošiljamo različne ritme po hrbtu, kot električni tok. Vsak pošlje naprej kar čuti na hrbtu. Ko ritem usvojijo ga zamenjamo.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: plosk, VSAK, plosk, VSAK. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: IGRA, topotanje z nogami, IGRA, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ZVE—–NI.

Doživeto zapojemo pesem Rondo. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Ko je na vrst učenec ki ga pokličemo (zapojemo) po imenu sam zaigra na katero glasbilo želi.

clip_image008

5. ZVONOVI (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različne ure. Učenci poslušajo različno tiktakanje. Pričnem pripovedovati zgodbo o nočnem plesu ur. Ponoči, ko urarja ni v svoji delavnici, se ure po svoje zabavajo. Neko noč so se domislile, da bi plesale. Najprej jim bo za ples tiktakala majhna ročna ura, ki jo je urar zvečer popravil, so sklenile ostale ure. Urica je začela tiktakati (hitro tiktakanje).

Vse ročne ure so veselo zaplesale. Budilke, stenske ure in še posebno stolpne ure pa so se razburjale, da to ni pravo tiktakanje, ker je prehitro in tako ne morejo plesati. Zahtevale so drugačno tiktakanje. Stolpne so hotele svoje tiktakanje, stenske svoje tiktakanje in budilke svoje tiktakanje. Mala ročna urica jim je hotela ustreči, a kaj, ko ni znala tiktakati drugače kot samo hitro. To so rešile takole: najprej je tiktakala stenska ura in na njeno tiktakanje so plesale vse stenske ure, nato je tiktakala stolpna ura in plesale so stolpne ure, potem še budilke in ročne ure. Kasneje so se zamenjale in so zaplesale še tiste, ki so pri prejšnjem plesu igrale. Tako so bile vse zadovoljne.

Sledi glasbeno didaktična igra. Učence razdelimo na štiri skupine ur: stolpne, stenske, budilke in ročne ure. Vsako skupino razdelimo na plesalce in na ure, ki bodo igrale na instrumente. Imamo pripravljene slike ur. Ko pokažemo stensko uro, začnejo te igrati in plesati; prenehajo, ko sliko skrijemo. Zamenjamo sliko. Ko so vsi plesalci že nekajkrat zaplesali, z godci zamenjajo vloge. (Voglar, 1989)

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, plosk, plosk, CIN, CIN. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, BAM.

Doživeto zapojemo pesem Zvonovi. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image010

6. VODNJAK (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različno velike posode z vodo ter kamne. Ugotavljamo, kaj slišimo, ko vržemo kamen v različno velike posode. Kamne mečem v vodo z različnimi ritmi. Kar slišijo, zaploskajo kot odmev.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: KA—MEN VR—ŽEM, KA—MEN VR—ŽEM ter zraven ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, ČOF, topotanje z nogami, ČOF. Pri izvajanju trtjega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ČO—FA, ČOF.

Doživeto zapojemo pesem Vodnjak. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image012

Zaključek

Glasba je izredno pomembna sestavina človekovega življenja, zaradi česar mora tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu imeti ustrezno mesto. Orffov sistem elementarne glasbeno-plesne vzgoje je ravno za otroke v nižjih razredih izjemno primeren. Radi sodelujejo, se gibajo na dani ritem, se igrajo didaktične igre, pojejo pesmi in jih spremljajo z malimi ritmičnimi glasbili.

Menim, da pri pouku glasbene vzgoje še vedno premalo uporabljamo mala ritmična glasbila. Čeprav smo na njih veliko igrali, sem učencem vedno po končanem nastopu dovolila, da so še sami ustvarjali, ker je bila to njihova želja.

Ker delam tudi v času jutranjega varstva, jim tudi tam vsaj dvakrat tedensko ponudim mala ritmična glasbila, da lahko ustvarjajo po želji. Včasih se razvije prav čudovito ustvarjanje, tako v melodiji kot v besedilu.

Didaktične igre pri pouku matematike v prvem razredu

  mojca_kruh

Mojca Kruh

1. UVOD

Igra se pri pouku vse bolj poudarja. Ko se učenec igra in ne ve, da se uči, se največ nauči. Z igro lahko popestrimo pouk, motiviramo učence in jih aktivno zaposlimo.

Prav zaradi velikega pomena igre sem izdelala in poiskala nekaj idej s področja didaktičnih iger pri matematiki, kar mi bo tudi kasneje v praksi koristilo.

2. DIDAKTIČNE IGRE

Didaktične igrače lahko uporabljamo pri poučevanju vseh predmetov. Z vključevanjem didaktičnih iger v pouk matematike naredimo snov zanimivejšo za učence. Učenje preko didaktičnih iger in pripomočkov je potrebno vključevati predvsem v nižjih razredih OŠ, kjer učencem omogočajo lažji prehod med igro, zabavo in delom, ki ga v tem obdobju predstavlja učenje.

Pri didaktičnih igrah mora učenec najprej osvojiti in upoštevati zaporedje didaktične igre, zato ni svoboden kot pri ostalih igrah.

Didaktična igra vsebuje:

  • nalogo,
  • vsebino,
  • pravila.

3. DIDAKTIČNE IGRE V 1. RAZREDU

Didaktične igre ponujajo nove možnosti za uspešneje vzgojno-izobraževalno delo. To se kaže v tem, da:

  • igra povečuje interes, motivacijo, izziva večjo pozornost in naredi učenje zanimivejše,
  • učenje in pomnjenje dejstev je enako pri igranju kot pa pri uporabi besedila in razlage,
  • lahko igro uporabimo z učenci različnih starosti in različnih sposobnosti, predvsem pa, da so primerne za otroke, ki se ne znajo izkazati, za otroke iz odrinjenega socialnega okolja in za tiste, ki imajo kakšne druge težave.

3.1 NIČ NE VIDIM

TEMA: geometrija in merjenje
clip_image002VSEBINA: geometrijske oblike
CILJ: Učenec zna prepoznati in poimenovati preproste geometrijske like (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik).
POTREBUJEMO: kartončke na katerih so narisani različni geometrijski liki (po barvi in velikosti), vrvica za okoli vratu.

POTEK IGRE:
Kartončke na katerih so narisani liki preluknjamo in čez napeljemo vrvico. Vsak otrok dobi kartonček, ki mu ga učitelj obesi za vrat, tako, da je narisana stran na hrbtu učenca.
Učenci se sprehajajo po razredu in drug drugemu čimbolj natančno opišejo kaj imajo narisano na hrbtni strani. Svojega kartončka ne smejo videti. Ko najdejo svoj par se postavijo skupaj. Kartončke obrnemo na sprednjo stran in skupaj ugotovimo ali sta lika res enaka.

3.2 BUM

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec pozna in nadaljuje zaporedje števil. Pozoren mora biti na število, ki ga določimo kot vsiljivca.
POTREBUJEMO: /
POTEK IGRE:
Učenci se postavijo v krog, ali se razporedijo tako, da je za zadnjim spet na vrsti prvi. V nadaljevanju izberemo število (lahko več) od ena do deset, ki bo prepovedano. Eden od učencev začne šteti naglas, nato nadaljuje učenec na desni strani, ter tako naprej. Ko pridemo do prepovedanega števila, mora učenec namesto števila reči »BUM«. Učenec, ki se zmoti izpade ali dobi kakšno dodatno nalogo npr. naredi 5 počepov.

3.3 MENJAJ PROSTOR

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec zna brati in prepoznati svojo števko.
POTREBUJEMO: aplikacije, igralno kocko
POTEK IGRE:
Z učenci lahko stojimo ali sedimo v krogu. Učence razdelimo na polovico in vsakemu razdelimo svojo števko, tako da imata po dva učenca, ki stojita ali sedita na sproti enako števko. Ko učitelj pove določeno števko se učenca s to števko čim hitreje zamenjate svoji mesti. Števke lahko govorimo, kažemo z aplikacijami, igralno kocko, dodamo lahko različna gibanja.

3.4 RAČUNSKA ZGODBA

clip_image004TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: računske operacije
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: kartončki z zgodbico

POTEK IGRE:
Igro lahko igramo v parih, skupinsko ali individualno. Učenci dobijo ali si izberejo tri kartončke ki se vsebinsko navezuje. S pomočjo kartončkov pripovedujejo zgodbico, zapišejo račun in izračunajo. Vsebino predstavijo drugim učencem, ki spremljajo ali je potek zgodbe pravilen.

3.5 SESTAVLJANKA

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: Računske operacije. Seštevanje in odštevanje v obsegu števil do 10.
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: Barvno sliko prijetnega motiva, razrezanega na več delov ter podlago z rešitvami.
POTEK IGRE:
Igro lahko igra več učencev, lahko pa tudi en sam učenec.
Na hrbtni strani delov slike so zapisani računi. Račun izračunaš in poiščeš rešitev na podlagi. Ko izračunaš in poiščeš rešitev pokriješ tisti del sestavljanke. Če boš pravilno reševal, bo pred teboj nastala slika.

3.6 KAJ BO NASTALO

TEMA: aritmetika in algebra
clip_image006VSEBINA: računske operacije, seštevanje v obsegu do 10, nekateri do 12
CILJ: Učenec zna seštevati v množici naravnih števil do 10, nekateri do 12.
POTEBUJEMO: razrezano sliko, dve igralni kocki

POTEK IGRE:
Igra se igra v dvojicah ali manjših skupinah. Imamo razrezano sliko na 12 delov, ki so na hrbtni strani označeni od 1 do 12. Najprej mečemo eno igralno kocko, v smeri urinega kazalca, dokler ne uporabimo vseh 6 delov. Te delčke poizkušamo sproti sestavljati v smiselno celoto. Nato dodamo še eno igralno kocko in števila seštevamo, dokler ne porabimo vseh koščkov in sliko sestavimo v smiselno celoto. Na koncu ugotovimo za katero zgodbico gre. O njej lahko tudi pripovedujemo.

3. 7 PARI

TEMA: geomclip_image008etrija
VSEBINA: črte
CILJ: Učenec zna prepoznati ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene črte.
POTREBUJEMO: Karte iz kartona, na katerih so narisane različne črte, različnih barv (po dve in dve karti sta enaki in tvorita ustrezen par).

POTEK IGRE:
Igro lahko igrata najmanj dva in največ pet učencev.
Učenci si razdelijo enako število kart med seboj. Če ima učenec že ob delitvi kart dve enaki karti, ju postavi na mizo in ostalim učencem pove, kakšna para črt ima. Nato po vrstnem redu vsak učenec postavi eno karto na mizo in pove, kakšne barve je in kakšne črte so na njej. Učenec, ki ima karto enake barve in enakih črt, postavi karto poleg zadnje na mizo. Zmaga učenec, ki prvi ostane brez kart.

5. ZAKLJUČEK

Vse zbrane in izdelane didaktične igre sem preizkusila. Igre sem vključevala v dejavnosti načrtno, spontano ali ko so otroci sami izražali željo. Za samo izvedbo ima velik pomen tudi podajanje navodil učencem. Predvsem morajo biti navodila jasno, natančno in nazorno prikazana da nimajo učenci težave z izvajanjem in da ne pride do kakšnega nesporazuma.

»DOBER TEK« dan dejavnosti v prvem razredu

marinka_kozlevcar

Marinka Kozlevčar

Koncept dni dejavnosti sta sprejela Nacionalni kurikularni svet na svoji 22. seji dne 23. junija 1998 in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji dne 15. oktobra 1998.

Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Namenjeni so vsem učenkam in učencem in so vsebinsko pestri. (Povzeto tukaj.)

Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole, poudarek je na medpredmetnem povezovanju. Učenkam in učencem omogočajo utrjevanje in povezovanje znanja ter uporabo tega znanja. Najpomembnejše je praktično učenje in medsebojno sodelovanje. Učenci in učenke so na svoj način aktivni, ustvarjalni in samostojni. Posamezni dan dejavnosti traja pet pedagoških ur. Eden izmed dni dejavnosti je tudi naravoslovni dan.

V današnjem času je pomemben dejavnik pri načrtovanju in izvedbi dneva dejavnosti tudi strošek, ki ga imajo pri tem starši. Na naši šoli se trudimo, da bi bil čim manjši, zato veliko dejavnosti izvedemo v šoli pod vodstvom naših učiteljev in učiteljic.

Želim vam prikazati primer dobre prakse – naravoslovni dan v prvem razredu, ki se vsako leto izkaže kot zanimiv, poučen in pri učencih ter starših dobro sprejet.

V letošnjem šolskem letu imamo tri razrede prvošolcev. Naravoslovni dan smo zasnovali tako, da so bili učenci vseh razredov pri dejavnostih med seboj pomešani. Tako vzpodbujamo sodelovanje med učenci v razredu in tudi med oddelki. Nemalokrat se razvijejo nova prijateljstva. K naravoslovnemu dnevu smo povabili tudi učiteljico gospodinjstva z namenom, da učenci spoznavajo delavce šole in dejavnost še dodatno popestrimo.

Naravoslovni dan smo poimenovali Dober tek, vključeval pa je štiri različne delavnice:

  1. peka piškotov,
  2. sadna kupa,
  3. sadni napitek,
  4. zdrava prehrana (raziskava).

Učenci so bili razdeljeni v manjše skupine, kot so sicer v razredu. To nam je olajšalo delo, saj smo se lažje posvetili posameznikom.

Osnovna tematika je bila hrana, prehrana in spodbujanje učencev k zdravim načinom prehranjevanja. Pomembno je, da se učenci čimbolj zgodaj začnejo zavedati pomena varovanja zdravja.

Načrtovanje je potekalo v okviru strokovnega aktiva prvih razredov in učiteljice gospodinjstva.

Naš namen je bil uresničiti cilje predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

  • vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje,
  • spoznavajo pomen zdravja za človeka in načine za ohranjanje zdravja,
  • ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo,
  • vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
  • vedo, da se je potrebno na delo pripraviti in po njem pospraviti,
  • spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
  • vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost,
  • poznajo osnovna šolska pravila,
  • znajo pojasniti kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja (ločevanje odpadkov),
  • grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
  • oblikujejo in izpolnjujejo tabele,
  • razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
  • delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri,
  • predstavijo podatke z dano preglednico in s figurnim prikazom (vrstičnim ali stolpčnim),
  • preberejo preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz,
  • utrjujejo vrstilne števnike,
  • ugotavljajo kaj se je zgodilo prej in kaj potem (sosledje dogodkov),
  • poznajo imena in priimke učiteljev in vzgojiteljev, ki jih učijo,
  • poznajo prostore in delavce v šoli.

Priprava na dejavnost

Teden dni pred dogodkom smo staršem poslali e-obvestilo o prihajajočem naravoslovnem dnevu:

Spoštovani starši,

v sredo, 29.3.2017, bomo imeli naravoslovni dan z naslovom Dober tek (zdrava prehrana). Naravoslovni dan bo potekal v šoli. Vsak otrok naj prinese:

1 pomarančo ali 1 limono,
predpasnik.

Deklice z dolgimi lasmi naj imajo lase spete.

Učencem in učenkam smo dan pred dejavnostjo povedali, kaj se bo naslednji dan v šoli dogajalo in jim dali navodila. Dobili pa so še nalogo: do naslednjega dne naj prinesejo vsaj pet sličic razne hrane, izrezanih iz reklamnih letakov. Na ta način učenec dobi zadolžitev, učiteljice pa lahko preverimo, kdo od njih je sposoben opraviti nalogo, ki je starši ne poznajo.

Kolegica, ki je bila koordinatorica, je pripravila podroben načrt skupin, čas trajanja posamezne delavnice ter prostor, kjer bo posamezna delavnica potekala.

slika

Potek dela

Učence smo razdelili v štiri skupine, vsaka skupina si je izbrala svoje ime (kuharji, kuharski šefi, mojstri, peki).

Vsaka učiteljica je v svoj razred odpeljala določeno skupino učencev, ki se je lotila svojega dela.

Prva skupina (kuharji) – peka piškotov

clip_image001Učenci so spoznali učiteljico gospodinjstva.

1.Pred delom so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Prebrali so recept, spoznali osnovne sestavine za testo in ga s pomočjo učiteljice zamesili.

 

clip_image003 clip_image005

clip_image007 clip_image009

3. Testo so razvaljali in z modelčki oblikovali piškote.

clip_image011 clip_image013

4. Piškote so položili na pekač, ga potisnili v ogreto pečico ter opazovali postopek pečenja. Navdušeni so bili nad vonjavami.

clip_image015

5. Veselili so se pečenih piškotov. Pojedli so jih kasneje, ko so se ohladili.

Druga skupina (kuharski šefi) – sadna kupa

Na mizi je bilo v krožnikih pripravljenega več vrst sadja.

clip_image016

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Na mizo so si pripravili desko za rezanje, nož in posodico.

3. Poimenovali so sadje in pripovedovali o izkušnjah s sadno kupo (jo že poznajo ali ne, kaj vsebuje, kako izgleda).

4. Povedali so, da je na sadni kupi običajno smetana. Pripravljeno sem imela tudi smetano v tekoči obliki. Dodali smo malo sladkorja in smetano stepli z mešalcem.

5. Dobili so navodila za izdelavo sadne kupe:

  • izberi si sadje, ga nareži na majhne koščke in daj v posodico,
  • izberi tisto sadje, ki ti je všeč,
  • vzemi čisto žličko in narezanemu sadju dodaj smetano (1 žličko),
  • na vrh lahko dodaš dekoracijo.

clip_image017

Nekaj navodil sem še posebej poudarila:

  • naredi toliko sadne kupe, da jo boš lahko pojedel,
  • z žličko, ki si jo že uporabil, NIKOLI ne zajemaj smetane v posodi, ampak vzemi čisto.

6. Lotili so se dela.

clip_image019 clip_image021

7. Dober tek.

clip_image022

8. Po delu je bilo potrebno pospraviti.

clip_image024 clip_image025

Svoje delo so vzeli zelo resno in se natanko držali navodil in dogovorov. Všeč jim je bilo, da so si lahko izbrali sadje, ki ga imajo radi. Nekateri so izbrali le dve ali tri vrste, nekateri vse. Od 60 učencev le dva nista mogla pojesti svoje sadne kupe, ker sta si je naredila preveč. Kar nekaj učencev si je večkrat naredilo različne sadne kupe.

Tretja skupina (mojstri) – zdrava hrana (raziskava)

Učenci in učenke so zbirali podatke, oblikovali ugotovitve in predstavljali rezultate. Ogledali so si primer prehranske piramide in z lepljenjem sličic izdelali svojo.

Kolegica, ki je vodila to dejavnost, je pri svojem delu uporabila i-tablo. Tako je bilo delo hitro, učinkovito in zanimivo. Izogibala se je poimenovanju zdrava oz. nezdrava hrana, saj je nekaj v zmernih količinah lahko zdravo, v prevelikih pa nezdravo. Namesto tega je uporabljala besede: lahko ješ večkrat, vsak dan, samo včasih, bolj poredko…

1. Prehranska piramida, projicirana na i-tabli.

Pogovorili so se o:

  • obliki piramide (spodaj več prostora – te stvari lahko ješ večkrat, zgoraj manj prostora – te stvari jej čim manjkrat),
  • barvi piramide (barve semaforja: zelena – lahko ješ pogosto, oranžna – premisli –jej manjkrat, rdeča – stop, zelo dobro premisli – jej samo včasih).

·Sličice hrane so uvrščali na pravo mesto in tako izdelali prehransko piramido. V pomoč jim je bila piramida na tabli.

clip_image027 clip_image029

2. Raziskava

Učiteljica je učence z vprašanji vodila skozi pogovor:

  • Kaj je raziskava?
  • Kako jo naredimo?
  • Kaj bomo izvedeli?

Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Kateri napitek je med učenci prvega razreda najbolj priljubljen?

  • Kaj moramo narediti, da bomo to izvedeli?

Spremenili so se v novinarje. Par je dobil listek s petimi imeni prisotnih učencev. Izvedli so intervju. V tabeli so s križcem označili, kateri napitek ima vprašani najraje. Izbirali so lahko med štirimi napitki.

Podatke so zbrali, oblikovali ugotovitve in predstavili rezultate. Podatke so preko računalnika vnesli v preglednico, ki je bila vsem vidna na i-tabli.

clip_image030 clip_image032

Odgovorili so na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je z vprašanji preverila razumevanje rezultatov (kateri napitek je najbolj priljubljen, kateri najmanj, ali se je za katerega izmed napitkov odločilo enako število učencev).

Podatke so prikazali še s stolpičnim prikazom.

3. Novo raziskovalno vprašanje

Dobili so nalogo, naj ugotovijo, katero sadje imajo učenci 1. razreda najraje.

Vsak učenec je lahko izbral 3 sličice sadežev in jih uvrstil v tabelo z vrstičnim prikazom.

Ko so bili podatki zbrani, so oblikovali ugotovitve. Rezultate so vnesli v tabelo na i-tabli. Predstavili so rezultate in odgovorili na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je tudi tokrat preverila razumevanje z vprašanji.

clip_image034 clip_image036

Četrta skupina (peki) – sadni napitek

V posodi na mizi so bile pripravljene polovice limon in pomaranč, ki so jih učenci prinesli od doma. Ožemalniki, plastični lončki, slamice in papirnati podstavki za lončke so bili na mizi.

  1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.
  2. Pogovorili so se o sadnih napitkih in našteli tiste, ki jih že poznajo.
  3. Sledil je prikaz ožemanja limone in pomaranče.

4. Učenci so si potek izdelave napitka ogledali na načrtu. Pri limonadi so dodali sladkor, pri pomarančnem napitku pa ne.

clip_image037 clip_image038

5. Vsak učenec si je naredil svoj napitek in ga z velikim veseljem popil.

clip_image039

clip_image040 clip_image041

clip_image042 clip_image043

6. Po delu so za seboj pospravili.

clip_image044

7. Niso pozabili na ločevanje odpadkov.

clip_image046 clip_image047

Po 45 minutnem delu so se skupine zamenjale. V prvem delu naravoslovnega dne je vsak učenec obiskal dve delavnici, sledil je premor, nato smo izvedli še dve. Učenci so se na ta način udeležili vseh 4 delavnic.

Zaključek

Pri naravoslovnem dnevu so se prepletali cilji s področja spoznavanja okolja, matematike in slovenščine.

Kljub temu, da so bile vse dejavnosti zanimive, pestre in so bile učencem všeč, smo po dveh šolskih urah dela organizirali sprostitev – malico in igro po želji učencev. Zavedamo se namreč, da šestletniki še potrebujejo veliko igre. V tem času so si nabrali novih moči, da so lahko kasneje spet sledili našim navodilom.

Vrednotenje dela z učenci in učenkami je opravila vsaka učiteljica s posamezno skupino ob koncu delavnice. Povprašale smo jih o tem, kaj jim je bilo všeč, kaj bi lahko spremenili, dodali, na kaj bi morali biti še bolj pozorni. Večinoma učenci in učenke ne bi nič spreminjali, saj jim je bilo vse všeč. Pri sadni kupi bi dodali še kakšno vrsto sadja, pri napitkih pa več dodanega sladkorja. Piškote bi najraje pekli vsak dan, pri raziskavi pa bi ugotavljali tudi, katero sadje jim sploh ni všeč. Predlagali so, da bi rezultate raziskave lahko objavili po šolskem radiu.

Vrednotenja dela in končne analize smo se lotili tudi v strokovnem aktivu učiteljic, ki smo naravoslovni dan organizirale in izvedle.

Domačo nalogo (sličice iz reklamnih letakov) je opravilo nekaj več kot polovica vseh učencev. S tem podatkom seveda ne moremo biti zadovoljni. Zavedamo pa se, da se na domače naloge šestletniki in njihovi starši še privajajo.

Opazile smo, da so mnogi učenci, ki pri običajnem pouku težje zdržijo, ta dan blesteli.

Ugotovile smo, da je bil dan uspešen in dobro izpeljan. Ob tem se zavedamo, da se lahko vsako stvar še izboljša. Predlog: izdelati načrt skupin, dejavnosti in prostorov tudi za učence in ga izobesiti na njim dostopno mesto. Učenci bi se morali sami znajti, kam in kako. Pogosto ugotavljamo, da so učenci neiznajdljivi. V tem primeru bi učenci in učenke utrjevali orientacijo po šoli, branje načrtov, medsebojno bi sodelovali in si pomagali. Letos smo jih namreč od delavnice do delavnice pospremile učiteljice. Zanimivo pa bi bilo naravoslovni dan povezati s starejšimi učenci in učenkami, ki bi bili prvošolcem v pomoč.

Odločile smo se, da tudi naslednje šolsko leto v prvem razredu organiziramo naravoslovni dan na to temo. Le z nekaj popravki in izboljšavami.

Viri:

  1. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf, 26. 8. 2016
  2. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf, 26. 8. 2016
  3. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf, 29. 8. 2016
  4. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf, 1. 9. 2016

Fotografije:
osebni arhiv Marinka Kozlevčar