Suradnja specijalno-rehabilitacijskog pedagoga i učitelja

engleskog jezika

maja_trunkelj

Maja Trunkelj

Sažetak

Učenici s disleksijom se u školi i u životu susreću s brojnim izazovima. U te ubrajamo poteškoće na području vještine čitanja i pisanja koje se često pojavljuju i pri čitanju i pisanju engleskog kao stranog jezika. Specijalni pedagog u okviru dodatne stručne pomoći nudi pomoć i potporu za nadilaženje poteškoća, a pritom je ključna suradnja s učiteljem engleskog jezika. Taj mu diferencijacijom, prilagodbama te pomoći pri učenju nudi izdašnu potporu i mogućnost za uspjeh u sklopu cjelovitog procesa učenja. Suradnja specijalnog pedagoga i učitelja engleskog jezika je ključna pri planiranju prilagodbi i ocjenjivanju znanja učenika s disleksijom.

KLJUČNE RIJEČI: disleksija, engleski jezik, suradnja, prilagodbe

Disleksija je specifična poteškoća pri učenju o kojoj je današnje društvo sve više zna. M. J. Snowling (2013) disleksiju opredjeljuje kao neurološki razvojni poremećaj koji je najvjerojatnije genetski uvjetovan te većinom pogađa više dječaka nego djevojčica. Središnji deficit kod disleksije je teškoća s dekodiranjem što dovodi do poteškoća pri čitanju i pisanju. Disleksija je trajna poteškoća pojedinca, a nalazi odraslih osoba su vrlo različiti. Neki uspješno postižu fakultetsko obrazovanje, dok drugi imaju samo osnovnoškolsku izobrazbu. Rezultati magnetne rezonancije su već pred desetljećima potvrdili drugačiju aktivnost mozga pri čitanju osoba s disleksijom u usporedbi s osobama bez disleksije. Jasno je da disleksija ima neurofiziološku podlogu koja nema jednoznačne pojave kod učenika.

Slovenski spada u transparentne jezike. Odnosi među grafemima i fonemima su vrlo jasne. Čitatelj dekodira od lijeve prema desni, vježbom usvaja tehniku te poboljšava brzinu čitanja. Uz zadovoljavajuću brzinu čitanja i automatiziranu tehniku se čitatelj može posvetiti području čitanja s razumijevanjem i sadržaja pročitanog. Učenici s disleksijom trebaju mnogo više vježbe da usvoje tehniku čitanja u usporedbu s vršnjacima. Obično, unatoč obilju treninga, čitaju sporije od vršnjaka, čak i u odraslom razdoblju. Da bi postigli uspješnost pri čitanju, služe se različitim kompenzacijskim strategijama, npr. čitaju pomoću konteksta, prilagođavaju dijelove riječi. S specijalno-pedagoškim tretmanom i radom kod kuće je moguće postići napredak na području tehnike čitanja, brzini čitanja te na području čitanja s razumijevanjem. Struka je otkrila više pedagoških strategija i metoda rada s kojima za vrijeme tretmana učenicima s disleksijom pomažemo nadilaziti deficite. Djelomično je nedorečeno područje nastave engleskog kod učenika s disleksijom.

Kod čitanja i pisanja engleskih riječi učenici s disleksijom obično imaju mnogo poteškoća. Engleski je zbog duboke ortografije zahtjevan jezik za pisanje. (Ndlovu in Geva, 2008). Usvojena tehnika čitanja slovenskih riječi je u netransparentnom jeziku, tj. engleskom manje učinkovita. Komunikacijski pristup nastave učenicima s disleksijom ne omogućava jasna pravila te strukturirano tumačenje gramatičkih pravila. Rezultati brojnih studija potvrđuju potrebu premišljanja prikladnosti metodologije nastave stranog jezika kod učenika s disleksijom (Sparks, i dr., 1991; Ganschow, Sparks i Schneider, 1995, kod Crombie, 2000). Nov sistem podudaranja među slovima, kombinacijama slova te pripadajućim simbolima te drugačija jezična struktura predstavljaju velik izazov za učenike s specifičnim deficitima (Schneider i Crombie, 2003, kod Piechurska – Kuciel, 2008).

Specijalni i rehabilitacijski pedagozi obično nude pomoć i potporu učenicima pri razvoju vještina u materinjem jeziku, a rjeđe se bave područjem stranog jezika (Helland, 2008). Učenicima s disleksijom koristi da im na jasan i strukturiran način predstavimo jezične strukture izjavnih, upitnih i niječnih rečenica. Zajedno s njima planiramo strategije učenja novih riječi te odredimo načine samostalnog rada kod kuće. Učenici moraju vježbati čitanje engleskih riječi po modelu, a pojedine dijelove riječi (slogove) možemo označiti različitim bojama te ih povezivati s odgovarajućim glasom. Za učenike s prioritetnim kinestetičnim stilom učenja omogućimo različite aktivnosti gibanja putem kojih usvoje strukturu izjavnih, upitnih i niječnih rečenica za određeno gramatičko vrijeme.

Vrlo je važno da se učitelja engleskog upozna sa specifičnim poteškoćama učenika, da ih pokuša razumjeti te potražiti različite načine za prilagođenu izvedbu nastave. Grčko istraživanje (Lemperou, Chostelidou i Griva, 2011) je pokazalo da su učitelji engleskog jezika velikom većinom svjesni poteškoća kod učenika s disleksijom, a istovremeno naglašavaju da ne znaju izabrati odgovarajući nastavni pristup. Besmisleno je očekivati da će se učitelji predmetne nastave posvećivati svakoj specifičnoj poteškoći pri učenju. Smisleno je očekivati da će prepoznati poteškoće učenika, prilagoditi nastavu, izvesti diferencijaciju nastave te planirati i izvoditi prilagodbe pri provjeri i ocjenjivanju znanja učenika. Downey, Snyder i Hill (2000) navode da učenici s disleksijom mogu doseći zadovoljavajući, odgovarajući nivo znanja i vještina na stranom jeziku ukoliko imaju prilagođenu nastavu.

Suradnja među specijalnim i rehabilitacijskim pedagogom i učiteljem engleskog je ključno te predstavlja put do uspjeha. Specijalni pedagog učitelju engleskog predstavi deficite učenika s disleksijom. Učitelj engleskog posreduje vlastita opažanja i stručne poglede. Važno je da zajedno planiraju prilagodbe za učenika (Erkan, Kızılaslan i Dogru, 2012). U članku želim ispostaviti dilemu koja na našim prostorima još nije dobila konačan odgovor. Da li učenicima s disleksijom prilagođeno ocjenjujemo zapise na engleskom jeziku? Odgovor je da jer u suprotnome ocjenjujemo izrazitost učenikova deficita. Učenici s disleksijom će zasigurno zapisivati engleske riječi fonološki. Ukoliko im za svaki pogrešan zapis oduzmemo polovicu boda (ili čak cijeli), pisat će test negativno samo zbog pravopisnih pogrešaka, iako su se naučili nove riječi i strukturu rečenica različitih gramatičkih vremena. Zbog toga je vrlo važno da s učiteljem engleskog jezika planiramo prilagodbe pri pisanom ocjenjivanju znanja te po potrebi zajedno pregledamo zapise u testu. Kao važno oruđe se pokazuju jasni kriteriji ocjenjivanja pojedinog zadatka. Dakle, ukoliko ocjenjujemo poznavanje gramatičkog vremena Present Continuous, potom je ključnog značenja da učenik pravilno upotrijebi pomoćni glagol »biti« te nastavak – ing. U tom je slučaju besmisleno brojati kao nepravilan odgovor fonološki zapis riječi ili pogrešku koja proizlazi iz učenikova deficita ( npr. ispuštanje slova – She is reding).

Prilagodbe su važne za osiguravanje jednakih mogućnosti učenika s deficitima te njihovih vršnjaka bez deficita. Spomenimo još jednom da se ne radi o privilegijama. Spomenut ću nekoliko najčešćih koje moraju biti planirane specifično s obzirom na potrebe pojedinca:

  • Učenici s disleksijom trebaju veći tisak slova te font koji se lakše čita. Među lakše čitljive fontove spadaju: Calibri, Arial, Tahoma, Verdana, Century Gothic. Važno je da su razmaci između redaka veći (1,5) te da je tisak povećan (12-14). Tisak možemo obojiti tamno zeleno te upotrijebimo nereflektirajući papir.
  • Produženo vrijeme pisanja testa.
  • Tolerancija fonoloških zapisa na engleskom te pogrešaka koje su posljedica učenikovih deficita. Tu želim još jednom naglasiti da je potrebna suradnja i usklađivanje stručnih mišljenja specijalnog pedagoga i učitelja engleskog.

Učenici s deficitima na pojedinim područjima učenja s rješenjem o usmjeravanju imaju pravo na savjetovanje, pomoć specijalno-rehabilitacijskog pedagoga, a neki i dodatne pomoći učitelja. Za učenike s disleksijom je pomoć pri učenju s učiteljem engleskog vrlo važna. Učitelj engleskog na taj način može u individualnoj situaciji upoznati učenika s deficitima, razvijati vlastito razumijevanje učenikovih specifičnosti te tako lakše planirati diferencijaciju nastave. Na satovima pomoći učeniku s disleksijom omogući više vremena za preradu informacija, ponovno objašnjenje, dodatno utvrđivanje rječnika te pripomaže učenikovoj motivaciji za učenje engleskog. U individualnoj situaciji učenik i učitelj izgrađuju odnos koji važno utječe i na unutrašnju motivaciju za učenje.

Zaključak

Disleksija prožima brojna područja funkcioniranja pojedinca. Osim najlakše prepoznatljivih poteškoća pri vještini čitanja i pisanja, izazovi za učitelje i učenike pojavljuju i kod usvajanja i učenja engleskog kako stranog jezika. Prilagodbe na nastavi i pri ocjenjivanju znanja te pomoć pri učenju učitelja engleskog su neke od mogućih intervencija. Učenici s disleksijom trebaju potporu predmetnih učitelja te njihovo razumijevanje. Ukoliko razumijemo prirodu učenikovih poteškoća, lakše ćemo potražiti načine pomoći i putove do uspješnosti svih učenika. Nitko nema sva znanja i zato su međusobna suradnja stručnih radnika te traženje zajedničkih rješenja ključnog značenja.

Bibliografija

  • Crombie, M. (2000). Dyslexia and the Learning od a Foreign Language in School: Where Are We Going? Dyslexia, 6, 112–123.
  • Downey, D. M., Snyder, L. E. in Hill, B. (2000). College Students with Dyslexia: Persistent Linguistic Deficits and Foreign Language Learning. Dyslexia, 6, 101–111.
  • Erkan E., Kızılaslan, I. in Dogru, S. Y. (2012). A Case Study of a Turkish Dyslexic Student Learning English as a Foreign Language. International Online Journal of Educational Sciences, 4(3), 529–535. Pridobljeno s http://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423904277.pdf.
  • Helland, T. U. R. I. D. (2008). Second language assessment in dyslexia: Principles and practice. Language learners with special needs. An international perspective, 63–85.
  • Lemperou, L., Chostelidou, D. in Griva, E. (2011). Identifying the training needs of EFL teachers in teaching children with dyslexia. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 15, 410–416.
  • Ndlovu, K. in Geva, E. (2008). Writing abilities in first and second language learners with and without reading disabilities. Language learners with special needs. An international perspective, 36–62.
  • Piechurska-Kuciel, E. (2008). Input, processing and output anxiety in students with symptoms of developmental dyslexia. Language Learners with Special Needs, an international perspective, 86–109.
  • Snowling, M. J. (2013). Early identification and interventions for dyslexia: a contemporary view. Journal of Research in Special Educational Needs, 13(1), 7–14.

Medgeneracijsko sodelovanje

ivica_padarsic

Ivica Padaršič

Uvod

Številne dejavnosti v tem šolskem letu so nam narekovale tesno sodelovanje z našo okolico, mi pa smo se posebej posvetili sodelovanju s starimi starši, ki so obogatili naše projektno delo. Stari starši so naša velika zakladnica znanja bližnje in daljne preteklosti. Poleg prenosa informacij pa je izrednega pomena socialna interakcija med generacijama vnukov in dedkov. Učenci z vključevanjem starih staršev v pouk lahko zelo veliko pridobijo tudi na področju razvoja socialnih veščin.

1. Skupaj smo izvedli projekt

Na podružnični šoli Orehovica smo v okviru tedna DEKD (dnevi evropske kulturne dediščine) in TKD (teden kulturne dediščine) izvedli projektni teden z naslovom Ob bistrem potoku. Skozi ves teden smo se posvečali raziskovalnim dejavnostim, s katerimi smo pri učencih skušali oblikovati odgovoren odnos do vode in vodnih virov. Mnoge od dejavnosti tega tedna smo izvedli s pomočjo dedkov in babic oz. starejših krajanov.

1. Zbiranje ljudskih pesmi in pregovorov o vodi, ki jih znajo starši in stari starši.

2. Oskrbo z vodo nekoč so nam predstavili dedki in babice. Bili smo pri njih doma na obisku, nekateri so nas obiskali v šoli.

Družili smo se z dedki in babicami, ki so nam predstavili načine, kako so se nekoč oskrbovali z vodo (studenci, vodnjaki) in prikazali način pranja perila, ko vodovoda še ni bilo v naših krajih.

Skupaj smo si ogledali ostanke perišč in ohranjene vodnjake.

Učenci so zapisali vtise o obisku, v njih so predstavili oskrbo z vodo nekoč in kako so prale naše babice.

clip_image002 clip_image004

clip_image0063. Kulturno dediščino, ki jo predstavljajo ljudske pesmi o vodi, so nam prikazale ljudske pevke, ki so nas obiskale in se predstavile s pesmijo o vodi. Prikazale so tudi pranje perila nekoč. Učenci so zapeli skupaj z njimi. Med pevkami so kar tri naše babice oz. prababice. V tem tednu smo se naučili tudi pesmi o vodi.

clip_image0084. Ustvarjali smo pisno slikovna opozorila o varčevanju z vodo in urejali in zapisovali pregovore in pesmi o vodi, kaj so se naučili o vodi,… Učenci so predstavili svoje prispevke o oskrbi z vodo nekoč. Pri likovni umetnosti so se posvetili ustvarjanju pisno slikovnih opozoril o varčevanju z vodo, oblikovanju vodnjakov iz gline,…

Svoje izdelke in zbrano gradivo smo predstavili s priložnostno razstavo v šoli in izdali šolski bilten, v katerem smo predstavili dejavnosti skozi prispevke učencev.

clip_image010 clip_image012

Mentorji, ki smo z učenci izvajali projekt, smo prepričani, da smo z dejavnostmi v projektu prispevali k oblikovanju odgovornega odnosa učencev do vode in vodnih virov.

2. Pekli smo skupaj z babico

Četrtošolci smo raziskovali našo preteklost in se v predprazničnem času posvetili raziskovanju slovenskih šeg in navad ob božiču in novem letu v okviru vsebine o praznikih.

Spoštovanje do kruha je bilo vedno eden od temeljnih nepisanih zakonov v naši deželi. Kruh je bil vedno temelj življenjskih in letnih praznikov: krstna pogača, lectov kruh, božični kruh,… Posebej smo se posvetili prazničemu kruhu, ki ga poznamo v našem okolišu. V literaturi, ki sta jo zbrali Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, smo zasledili, da so na Dolenjskem gospodinje krasile božične kruhe z rožicami in pticami. Izdelovale so testene ptičke – »tičke«, ki so otrokom prinašale zdravje in moč. Prav pri nas je bil znan tudi praznični kruh iz »taboljše« – bele moke, praznični hlebec, na katerem je sedela testena ptičica. Temu kruhu so rekli tudi kruh »poprtnik«.

Skupaj z babico Stanko smo spekli praznični kruh in »tičke« in tako obudili delček ljudskega izročila.

clip_image014 clip_image016

3. Ko zazvenijo piščali in rog izpod dedkovih rok

Posvetili smo se ljudski glasbi in predvsem ljudskim glasbilom, ki so jih uporabljali že naši pradedje. Material za glasbila je bil seveda v naravi. V svoje raziskovalno delo smo vključili naše starše, stare starše in starejše krajane, ki so obogatili naše delo.

Učenci so se posvetili raziskovanju preteklosti preko ustnega izročila in zbiranja pisnih virov. V okviru tega projekta smo z medgeneracijskim sodelovanjem odkrivali delčke naše preteklosti, dedki in babice so s svojimi pripovedmi in prikazi obogatili naš vzgojno izobraževalni proces.

Ljudska glasbila smo obravnavali v skladu z njihovim namenom. Ljudska glasbila namreč nikoli niso bila sama sebi namen ampak imajo tako kot ljudska pesem neke »naloge« in se uporabljajo kot:

  • otroška zvočna igrača,
  • magično sredstvo in zvočno znamenje,
  • spremljava za pesmi in plese,
  • sredstvo za samostojno muziciranje,… (vir gls)

Viri navajajo, da so otroške zvočne igrače med ljudskimi glasbili najmanj raziskane. So dediščina že zdavnaj opuščenih glasbil ali del zelo starega izročila. (vir gls)

Med otroške zvočne igrače na našem območju zagotovo lahko prištevamo vse vrste piščali, ki so jih iz vrbovih ali leskovih vejic, ki se spomladi napolnijo z življenjskimi sokovi, izdelovali otokom očetje, dedki, strici, morda starejši bratje.

Seznanili smo se s postopkom izdelave piščalke iz leskove veje. Najprej smo se seznanili z natančnim navodilom kot ga predstavlja Grega Krže v Pri babici na kmetiji.

  1. Za izdelavo je potreben le oster nožič in za prst debela, približno petnajst centimetrov dolga veja brez stranskih vejic.
  2. Na ožji strani odrežemo vejo pod kotom in ustvarimo ustnik.
  3. Na vrhu debelejše strani izrežemo luknjico. Za prst nad njo zarežemo okoli cele vejice, da se lubje lažje loči od lesa.
  4. Z noževim ročajem močno potolčemo po lubju, da se loči od lesa, lubje zasukamo in potegnemo z vejice.
  5. Na mestu, kjer je luknja v lubju, iz lesa izrežemo luknjo do polovice veje in rahlo zbrusimo les do ustnika.
  6. Vejico oslinimo in čeznjo potegnemo lubje.

Seveda je bila izdelava precej bolj zanimiva, ko nam jo je nazorno predstavil naš dedek Marjan, ki nas je obiskal v razredu. Poleg piščali smo si ogledali tudi nastanek roga iz kostanjevega lubja. V rezljanju piščali smo se poizkusili tudi sami in ugotovili, da je izdelovanje zahtevno.

Izvedeli smo, da so otroci v naših krajih piščali izdelovali predvsem na paši, ko se je živina mirno pasla. Takrat so lahko na pašniku ob potoku ali na robu gozda našli primeren les in si izdelali piščal. Seveda v tistem času skorajda ni bilo pastirčka, ki bi mu v žepu manjkal oster nožič. Nožič je bil v preteklost posebna dragocenost, ki so jo predvsem fantje prejeli v dar morda od strica, botra, očeta,…

clip_image018 clip_image020

Vsak učenec v razredu je ob koncu ustvarjalne delavnice igral na svoje glasbilo, piščal oz. rog, ki so nastali pod vodstvom našega dedka.

Zaključek

Temelj spoznavanja naše preteklosti smo naslonili na ljudsko izročilo, ki smo ga ob opravilih naših dedov, praznovanjih in običajih povezali s spoznavanjem šeg in navad na Slovenskem. Učenci so s tako celostno spoznali delček preteklosti, v katerega sodijo način življenja nekoč/opravila, praznovanja ter ljudska glasbila, ki si podajajo roke. Za poglobljeno raziskovanje preteklosti in z njim ljudske dediščine smo se v tem šolskem letu odločili, ker ne moremo niti ne smemo prezreti dejstva, da je leto 2018 leto kulturne dediščine. Prav gotovo so nam jo najbolj približali naši stari starši. Tako znanje je bogatejše in trajnejše. To so učenci dokazali z odličnim znanjem, ki so ga pridobili v sodelovanju z dedki in babicami.

Literatura

  1. https://eucbeniki.sio.si/gls/3257/index4.html.
  2. Kunaver D. in Lipovšek B. Lipovšek, Slovenske šege … / ustno izročilo
  3. Krže, G. (2013). Pri babici na kmetiji. Bled: Arsov tisk belin Grafika.
  4. Voglar, M. (1981). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS
  5. Učni načrt za 4. razred

Naravni didaktični material v raziskovalnih škatlah

mojca_kruh 

Mojca Kruh

Uvod

Velik izziv učiteljem v prvem razredu je najti načine, kako otrokom približati šolo. Učenci imajo radi spremembe, zato je privlačen in velik učni pripomoček prav naravno okolje, ki se z letnimi časi spreminja. Raziskovalna škatla je dober motivacijsko didaktični pripomoček, ki ga v praksi v prvem razredu običajno uporabljam pri pouku (SPO, MAT), vendar pa lahko učenci z njimi delajo tudi med odmorom, v jutranjem varstvu ali podaljšanem imagebivanju. Didaktični pripomoček omogoča samostojno, skupinsko delo ali delo v paru, ki časovno ni omejeno in omogoča seznanjanje z vsebinami v učenčevem lastnem tempu. Poleg omenjenega, je prednost raziskovalnih škatel tudi ta, da je didaktični material bolj pregledno urejen.

Škatle ustvarjajo radovedno, raziskovalno vzdušje med učenci in pri pouku. Različne naravoslovne dejavnosti, ki temeljijo na aktivni vlogi otroka so ena izmed organiziranih oblik dela.

Pri naravoslovju je pomembno, kako zastavljamo vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil.

Otroke spodbujamo in navajamo na zastavljanje vprašanj, ki naj bodo takšna, da jih bodo usmerjala in vodila v samostojne dejavnosti. Narediti morajo nekaj, da dobijo odgovor. Tovrstna vprašanja so akcijska, saj zahtevajo neko dejanje, akcijo, oziroma produktivna, saj dajejo nek rezultat, produkt. Jos Elstgeest je ta vprašanja razdelil na šest podskupin, ki si sledijo v zaporedju po zahtevnosti (Skribe Dimec, 2007a).

Z raziskovalnimi škatlami lahko otroke in mladostnike navajamo na različne naravoslovne

postopke. Spoznavanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo ob dejavnostih, ki omogočajo pridobivanje informacij preko lastnih izkušenj. Ob takšnih dejavnostih učenci razvijajo sposobnosti in spretnosti – naravoslovne postopke.

Skribe Dimec (2007a) navaja naslednje naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in urejanje po kriterijih, sporočanje o zamislih ali ugotovitvah, sklepanje, oblikovanje domnev, ločevanje.

Pri takem delu je naloga učitelja:

  • imagepripraviti motivacijsko učno okolje,
  • pripraviti ustrezne učne pripomočke,
  • spodbujati učence k uporabi,
  • spodbujati upoštevanje drugačne zamisli,
  • preverjati in vrednotiti dela otrok ter zapisovanje dosežkov in napredovanje vsakega učenca.

Ugotovila sem, da so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, manjši

zaboji ali lesene škatle, ki morajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme.

Skribe Dimčeva (2007a) meni, da začnemo raziskovalno škatlo pripravljati tako, da zbiramo najrazličnejše predmete, ki so zanimivi zaradi oblike ali površine, gibljive predmete, predmete, ki se lahko razstavijo in sestavljajo, stvari, ki se spreminjajo, oddajajo zvoke in vonje, fosile, živalske ostanke, različne druge stvari iz narave. Že med zbiranjem razmišljamo, kaj je skupnega stvarem, ki jih bomo dali v škatlo, in kakšen bo namen zbirke. Škatle poimenujemo in na njih napišemo naslov, ki je odvisen od vsebine škatle in pojasnjuje temo, ki ji je namenjena. Pripravimo lahko več škatel z enako vsebino in navodili za delo, lahko je vsebina enaka, pa so naloge različno zahtevne. Lahko pripravimo za vsako temo eno škatlo, pa imamo veliko tem. Škatle so lahko pripravljene tudi tako, da so različne teme namenjene različno sposobnim učencem, pri čemer zahtevnost označimo na zunanji strani škatle. V škatlo damo poleg premetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo. Kartice v raziskovalni škatli so lahko različnih barv, s tem pa ponazarjajo njihove različne namene.

Vsebina naših raziskovalnih škatel

V raziskovalnih škatlah, ki sem jih pripravila, je konkretni naravni material, igralna kocka in kartonček s šestimi nalogami, s katerim lahko učenci delajo in raziskujejo. Učenec si izbere poljubno škatlo in vrže igralno kocko. Dokler učenci še ne znajo brati jim delovne kartice prebere učitelj. Če učenec že bere si lahko sam prebere nalogo iz delovne kartice.

Vsako šolsko leto posebej učence navdušim, da prinesejo naravni material iz katerega izdelamo, dopolnimo, obnovimo raziskovalne škatle. V škatle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da stvari zamenjamo, dopolnimo, sproti pregledujemo …

Raziskovalne škatle smo skupaj okrasili in jih poimenovali glede na njeno vsebino: Drevesni listi, Gozdni plodovi, Morje, Zelišča/Začimbe in Semena. Pri uporabi tega didaktičnega pripomočka učenci razvijajo različne veščine: zaznavanje z različnimi čutili, iskanje podobnosti in razlik, štetje, primerjanje, razvrščanje, zaporedje, raziskovanje, razvijajo sposobnosti sodelovanja, komuniciranja, skrbi za lastnino…

Vsebino delovnih kartic po potrebi spremenim, dopolnim ali popravim tako, da škatle na nek način »dihajo« z učenci.

Vsebina raziskovalnih škatel:

slika1

imageimage

slika2

image

slika3

Zaključek

Za izdelavo raziskovalnih škatel sem se odločila, ker je bilo to zame nekaj novega, imageprivlačnega in zanimivega. Ko sem se z njimi prvič srečala pri študiju, sem takoj dobila idejo, da bi jih lahko vnesla v svoje delo.

V škatlah so lahko poleg naravnih materialov tudi zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, ključi; stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mavčni odlitki odtisov nog; stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehurčke, električni krog, s katerim preizkušamo električno prevodnost; stvari, ki so povezane z določeno temo, na primer zvokom, zrakom…

Raziskovalne škatle uporabljam za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Prav tako lahko raziskovalne škatle uporabimo za naravoslovni dan. V razredu jih imamo na posebnem mestu. Glede na pozitivne rezultate in na velik interes učencev, sem se odločila, da bom raziskovalne škatle ponudila za uporabo tudi učiteljem ostalih razredov.

Literatura

  1. Skribe Dimec, D. (2007 a). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.
  2. Skribe Dimec, D. (2007 b). Raziskovalne škatle v prenovljenih učnih načrtih.
  3. Naravoslovna solnica, letnik11, št. 3, str. 22-23.
  4. Učni načrt za 1. razred.
  5. Fotografije Mojca Kruh.

IKT (izobraževalno komunikacijska tehnologija) in glasba

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

V prispevku bom predstavila načine dela in vsebino dejavnosti pri pevskem zboru in Orffovem krožku s pomočjo IKT.

Obiskovanje pevskega zbora je zelo koristno za življenje pevcev. Sodelovanje v pevskem zboru daje posamezniku občutek povezanosti z ostalimi pevci in pripadnost skupini. Vpliva na čustva, domišljijo in razum. Pomaga k izboljšanju kakovosti življenja, saj omogoča skrb za telo, razvoj pevskih sposobnosti, krepi samozavest, omogoča učenje ustrezne komunikacije in širitev socialnih mrež. Otroci v pevskem zboru lahko zadovoljujejo svojo potrebo po povezanosti, pripadnosti, zabavi in učenju. Izrednega pomena pa je tudi medgeneracijsko sodelovanje učencev.

Pomemben del pri pevskem zboru odigra tudi zborovodja. Zborovodja se pri svojem delu poleg različnih vidikov strokovnega glasbenega dela srečuje tudi z različnimi problemi. Tako mora poleg glasbene stroke obvladati tudi skupinsko dinamiko, imeti mora čut za ljudi, jih razumeti ter jim znati svetovati pri različnih težavah in preizkušnjah ter obvladovati stresne situacije. Vse to pripelje do vzdušja, ki omogoča kakovost, zaupanje in razumevanje, obenem pa spodbuja delo ter individualizacijo.

image

Poleg vodenja pevskega zbora na šoli vodim tudi interesno dejavnost Orffov krožek, ki tesno sodeluje s pevskim zborom.

Preko izkušnje petja v zboru in preko Orffovega krožka spoznavajo glasbo, jo vzljubijo in do nje oblikujejo nov odnos. Vse to vpliva na njihovo vsakdanje življenje in na nek način s tem petje prenašajo v prihodnost.

Pri svojem delu sem pri učencih zasledila različne posledice petja in igranja na glasbila:

  • sprostitev;
  • ustvarjalnost;
  • razvijanje glasovne in muzikalne sposobnosti;
  • urjenje glasbenega spomina, besednega zaklada;
  • pravilno dihanje, ki je osnova za pravilen in zdrav način govora;
  • izkušnja posebnega socialnega okolja;
  • občutek uspešnosti slehernega posameznika;
  • medgeneracijsko povezovanje;
  • dobro počutje in varnost v skupini.

Zelo pogosto se pri samem pouku in interesnih dejavnostih na šoli srečujem s socialno in čustveno neprilagojenimi in nemirnimi učenci, pogosto tudi z učenci z učnimi in drugimi težavami. V zbor pridejo z različnimi sposobnostmi, pričakovanji in razlogi. Nekateri iz ljubezni do petja, drugi zaradi druženja, tretji zaradi kakovostnega preživljanja prostega časa … Vsem pa je skupno to, da se v skupini dobro počutijo.

Na podružnični šoli že več let vodim pevski zbor in Orffov krožek, kamor se vključujejo različni učenci. Interesni dejavnosti obiskuje 35 učencev (od prvega do petega razreda), kar je polovica vseh učencev na šoli. Učenci imajo dve uri na teden pevski zbor in dve uri na teden Orffov krožek. Da delo poteka optimalno, nemoteno, čim bolj sproščeno in varno, jim ponudim različne aktivnosti, pri katerih je vsak posameznik pomemben, vključi pa se lahko po želji in po svojih sposobnostih. Skupaj skrbimo za dobro delo pri pevskem zboru in Orffovem krožku tako, da se učimo drug od drugega tudi s pomočjo izobraževalne komunikacijske tehnologije (IKT). V nadaljevanju bom predstavila svoje izkušnje in nekaj takih aktivnosti.

1. Na vajah se upevamo s pomočjo posnetkov, na katerih učenci izvajajo dihalne in upevalne vaje. Te vaje posnamemo z učenci različne starosti, nato si jih pri urah skupaj imagepogledamo in jih izvajamo. Za pomoč je učencem »semafor«, ki jim nakazuje, kdaj so tiho in poslušajo in kdaj ponovijo oz. zapojejo določeno vajo. Velikokrat so prav učenci, ki imajo čustvene in socialne primanjkljaje, zelo uspešni pri tej vaji, kar krepi njihov občutek uspešnosti in motiviranost za nadaljnje delo. Sčasoma se večkrat sami javijo, da si želijo posneti upevalno vajo.

2. Na podoben način starejši učenci (iz četrtega in petega razreda) posnamejo tudi melodijo in petje nove pesmi. Ob posnetku se nato skupaj učimo. Učenci se prostovoljno javijo za izvajanje in snemanje posamezne vaje. Pri tem se nikogar ne izpostavlja. Opažam, da se učenci, ki se pri rednem pouku težje vključijo v delo, tukaj lažje sprostijo in bolj samozavestno nastopijo.

3. Delo na vajah si popestrimo tudi z glasbenimi kartončki. Na začetku vsake ure razdelim kartončke z notami, samo na enem pa je tudi mikrofon. Kdor dobi ta kartonček, si izbere imagekaterokoli pesem, ki jo vsi zapojemo na začetku in na koncu vaj. Učencem zelo veliko pomeni, da lahko »vodijo« celo skupino in ji določijo, katero pesem bo pela. Hkrati ob tem čutijo pripadnost skupini in dobijo izkušnjo, da jih skupina sprejema ne glede na to, katero pesem izberejo.

4. Veliko nastopamo v šoli in kraju. Z nastopi si učenci krepijo samozavest, premagujejo strah pred javnim nastopanjem … Poleg tega je posebne vrste doživetje tudi čas pred in po nastopu. Vse nastope snemamo in si jih kasneje na vajah pogledamo in analiziramo. To nam je v pomoč pri nadaljnjem delu. Na posnetkih opazujemo vedenje nastopajočih, držo, mimiko, petje … Učenci imajo tako tudi priložnost, da se na nek nov način srečujejo s samimi seboj.

5. Zelo pomemben del pevskih vaj so tudi rojstni dnevi učencev. Vsak, ki ima v tekočem tednu rojstni dan, si lahko izbere svojo glasbeno didaktično igro, jo vodi in postavlja svoja pravila. Na tak način izrazimo pomembnost tega člana in mu izkažemo pozornost. Član pa dobi priložnost, da krepi svoje odzivanje in vodenje, ko je izpostavljen.

6. Pevski zbor in Orffov krožek se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Pri Orffovem krožku uporabljamo računalniški program Sibelius 7 za pisanje enostavnih spremljav za pesmi, ki jih pojemo pri pevskem zboru. Le malo učencev obiskuje glasbeno šolo ali ima doma kakšen instrument, zato delo poteka počasi, ker se učimo tudi osnov glasbene teorije. Učenci so ob takem načinu dela veliko bolj zbrani, učinkoviti, motivirani in pripravljeni za delo. Delo je dinamično, zahteva razmišljanje in aktivno sodelovanje vseh učencev. Tako učenje nima prostorskih in časovnih omejitev in se ne konča s šolskim letom, ampak se leto za letom dopolnjuje in utrjuje. S temi spremljavami spremljamo potem tudi pevski zbor.

imageimage

7. Učenci tudi veliko ustvarjajo in improvizirajo na glasbilih ob slikah, kjer se lahko popolnoma sprostijo in preko tega izražajo svoje počutje oziroma čustva, tako pozitivna kot tudi stiske in negativna čustva. Instrumente si vedno izberejo po svojih željah. Na voljo imamo zelo veliko ritmičnih in melodičnih Orffovih instrumentov, da z izbiro ni težav. Pri takem delu oziroma pri uporabi različnih ustvarjalnih pristopov je važen proces dejavnosti in ne le njen končni rezultat. Vse aktivnosti so zelo uporabne kot didaktični material pri samem pouku glasbe.

Zaključek

Z glasbo si učenci utrjujejo delovne navade, učijo se discipline in ustvarjalnega sobivanja. Spodbuja veselje do življenja in daje izkušnjo osebne rasti znotraj skupnosti. Učencem omogoči, da si, znotraj varne, interesno oblikovane skupine, pridobijo veščine in znanja, ki jim bodo v pomoč v različnih situacijah v vsakdanjem življenju. Oblikuje pa tudi tiste drže in navade, ki so potrebne za odgovorno prevzemanje nalog v življenju. S takimi interesnimi dejavnostmi učencem pomagamo k celostnemu čustvenemu, kognitivnemu, psihomotoričnemu, socialnemu in duhovnemu razvoju. Menim, da sistematična glasbena in pevska vzgoja pomembno prispeva k etičnemu in duhovnemu, posredno pa tudi k socialnemu in gospodarskemu napredku družbe.

Učencem, ki obiskujejo pevski zbor in Orffov krožek, sem zastavila pet vprašanj. Odgovori, ki sem jih dobila, so potrditev, da je taka interesna dejavnost zelo dobrodošla in pozitivno vpliva na učence. Tudi učenci, ki se socialno ali čustveno težje vključijo v delo, so mi dali pozitivno povratno informacijo. Spodaj so na kratko zapisane oziroma povzete njihove misli.

1. Kaj ti predstavlja petje?
Metuljčke, srečo, umiritev, veselje, zbranost, postati zvezda; je kot najboljši prijatelj, je nekaj, kar je nebeško lepo …

2. Na kaj se spomniš ob besedah „pevski zbor“?
Na predstave, oder, uživanje, sonce, učenje novih pesmi, posluh, prijatelje.

3. Kako se počutiš, ko poješ?
Kot da bi letela na svojih sanjah, neučakano, odlično, super, svobodno, uspešno, sproščeno.

4. Kako se počutiš, ko igraš na Orffova glasbila?
Takrat pozabim na ocene in šolsko leto; kot da bi se mi uresničila želja; sproščeno, čarobno, odlično, prijetno, zabavno.

5. Kako bi po tvojem mnenju moral vaditi, da bi lepše pel?
Moral bi stopiti na stol in se prepustiti užitku ter peti, vaditi pred starši, pred televizijo, visoko in nizko, s knjigo z besedili, vaditi bi moral solmizacijske zloge.

Literatura

  1. Kolar, M. (2008). Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Učni načrt za glasbeno vzgojo, 2001.
  3. Žvar, D. (2003). Koncept. Razširjeni program: program osnovnošolskega izobraževanja. Pevski zbor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Igranje na Orffova glasbila 2. del

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila v drugem delu so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz petih zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo tako, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo.

V članku sem napisala potek učenja ritmičnih spremljav – kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala v računalniškem programu Sibelius 7. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

  • izvajajo tujo ljudsko pesem,
  • spremljajo petje pesmi z lastnimi glasbili (ploskanje, topotanje z nogami, udarjanje po kolenih),
  • spremljajo petje pesmi z malimi ritmičnimi glasbili (boben, triangel, tamburin, marakas, guiro, činele, paličice),
  • izvajajo ritmična ostinata v dvodobnem, tridobnem in štiridobnem taktovskem načinu.

1. DING-DONG (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Učenci poslušajo različne posnetke zvokov živali. Ob zvokih živali se gibljejo po prostoru.

Učenje ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: ploskanje, DING, ploskanje, DING. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: DONG, topotanje z nogami, DONG, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: MUC BO—LAN JE ter udarjamo po kolenih.

Doživeto zapojemo pesem Ding-dong. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi instrumenti. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image002

2. KMETJE IN MEDVED (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Pripovedujemo zgodbo, učenci sedijo v krogu. Sedimo ob robu gozda in ugibamo. Vemo, da bo nekdo prišel iz gozda, lahko da bo to medved, lovec ali kukavica. Prisluhnimo, že kdo prihaja? Igramo na zbrana ritmična glasbila ritmična ostinata. Učenci ugotavljajo kdo prihaja. Ritmična ostinata lahko pozneje izvajajo tudi trije učenci, ostali ugotavljajo. Vloge menjamo po interesu učencev.

Učimo ritmična ostinata na lastn glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za kukavico si učenci pomagajo z izgovorjavo: KU, KU, ploskanje. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za lovca si učenci pomagajo z izgovorjavo: POK, udarjanje po kolenih, udarjanje po kolenih. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za medveda si učenci pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, COP, COP.

Doživeto zapojemo pesem Kmetje in medved. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis). Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image004

3. PLES (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Igrica PLESNI VLAK. Postavimo se v kolono in se primemo za ramena. Prvi, ki je lokomotiva pelje ostale vagone po prostoru. Ko pride do prve postaje se postavi v krog. Po radiu predvajam glasbo (zgoščenka: Urškine plesne igre, št. 15). Učenci se ob tej glasbi v plesnem ritmu gibljejo v krogu, vsak po svoje. Ko je glasbe konec, se učenci zopet postavijo v kolono tako, da tisti, ki je bil prej prvi gre sedaj na konec vrste in je vodja drugi učenec, ter tako lokomotiva potuje po prostoru. Na drugi postaji se zopet ustavijo in postavijo v krog, ter plešejo na ritem polke. Ko je glasbe konec, se postavijo zopet v kolono in odpotujejo naprej. Na tretji postaji učenci zaslišijo ritem rock’n’rola, na četrti ritem valčka. Vlak pripelje do končne postaje, kjer se ustavi. Tu srečajo dve čisto posebni plesalki, ki učita ritmična ostinata na lastna glasbila.

Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: VR—TI SE ter ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: NOČ, DAN ter topotajo z nogami.

Doživeto zapojemo pesem Ples. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Na koncu si skupaj še izmislimo plesno koreografijo na pesem. Upoštevamo ideje učencev.

clip_image006

4. RONDO (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Z učenci se posedemo v krog tako, da drug drugemu kažemo hrbet. Najprej na hrbtu »spečemo« pico (masaža in umiritev). Učencem pošiljamo različne ritme po hrbtu, kot električni tok. Vsak pošlje naprej kar čuti na hrbtu. Ko ritem usvojijo ga zamenjamo.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: plosk, VSAK, plosk, VSAK. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: IGRA, topotanje z nogami, IGRA, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ZVE—–NI.

Doživeto zapojemo pesem Rondo. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Ko je na vrst učenec ki ga pokličemo (zapojemo) po imenu sam zaigra na katero glasbilo želi.

clip_image008

5. ZVONOVI (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različne ure. Učenci poslušajo različno tiktakanje. Pričnem pripovedovati zgodbo o nočnem plesu ur. Ponoči, ko urarja ni v svoji delavnici, se ure po svoje zabavajo. Neko noč so se domislile, da bi plesale. Najprej jim bo za ples tiktakala majhna ročna ura, ki jo je urar zvečer popravil, so sklenile ostale ure. Urica je začela tiktakati (hitro tiktakanje).

Vse ročne ure so veselo zaplesale. Budilke, stenske ure in še posebno stolpne ure pa so se razburjale, da to ni pravo tiktakanje, ker je prehitro in tako ne morejo plesati. Zahtevale so drugačno tiktakanje. Stolpne so hotele svoje tiktakanje, stenske svoje tiktakanje in budilke svoje tiktakanje. Mala ročna urica jim je hotela ustreči, a kaj, ko ni znala tiktakati drugače kot samo hitro. To so rešile takole: najprej je tiktakala stenska ura in na njeno tiktakanje so plesale vse stenske ure, nato je tiktakala stolpna ura in plesale so stolpne ure, potem še budilke in ročne ure. Kasneje so se zamenjale in so zaplesale še tiste, ki so pri prejšnjem plesu igrale. Tako so bile vse zadovoljne.

Sledi glasbeno didaktična igra. Učence razdelimo na štiri skupine ur: stolpne, stenske, budilke in ročne ure. Vsako skupino razdelimo na plesalce in na ure, ki bodo igrale na instrumente. Imamo pripravljene slike ur. Ko pokažemo stensko uro, začnejo te igrati in plesati; prenehajo, ko sliko skrijemo. Zamenjamo sliko. Ko so vsi plesalci že nekajkrat zaplesali, z godci zamenjajo vloge. (Voglar, 1989)

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, plosk, plosk, CIN, CIN. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, BAM.

Doživeto zapojemo pesem Zvonovi. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image010

6. VODNJAK (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različno velike posode z vodo ter kamne. Ugotavljamo, kaj slišimo, ko vržemo kamen v različno velike posode. Kamne mečem v vodo z različnimi ritmi. Kar slišijo, zaploskajo kot odmev.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: KA—MEN VR—ŽEM, KA—MEN VR—ŽEM ter zraven ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, ČOF, topotanje z nogami, ČOF. Pri izvajanju trtjega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ČO—FA, ČOF.

Doživeto zapojemo pesem Vodnjak. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

clip_image012

Zaključek

Glasba je izredno pomembna sestavina človekovega življenja, zaradi česar mora tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu imeti ustrezno mesto. Orffov sistem elementarne glasbeno-plesne vzgoje je ravno za otroke v nižjih razredih izjemno primeren. Radi sodelujejo, se gibajo na dani ritem, se igrajo didaktične igre, pojejo pesmi in jih spremljajo z malimi ritmičnimi glasbili.

Menim, da pri pouku glasbene vzgoje še vedno premalo uporabljamo mala ritmična glasbila. Čeprav smo na njih veliko igrali, sem učencem vedno po končanem nastopu dovolila, da so še sami ustvarjali, ker je bila to njihova želja.

Ker delam tudi v času jutranjega varstva, jim tudi tam vsaj dvakrat tedensko ponudim mala ritmična glasbila, da lahko ustvarjajo po želji. Včasih se razvije prav čudovito ustvarjanje, tako v melodiji kot v besedilu.

Didaktične igre pri pouku matematike v prvem razredu

  mojca_kruh

Mojca Kruh

1. UVOD

Igra se pri pouku vse bolj poudarja. Ko se učenec igra in ne ve, da se uči, se največ nauči. Z igro lahko popestrimo pouk, motiviramo učence in jih aktivno zaposlimo.

Prav zaradi velikega pomena igre sem izdelala in poiskala nekaj idej s področja didaktičnih iger pri matematiki, kar mi bo tudi kasneje v praksi koristilo.

2. DIDAKTIČNE IGRE

Didaktične igrače lahko uporabljamo pri poučevanju vseh predmetov. Z vključevanjem didaktičnih iger v pouk matematike naredimo snov zanimivejšo za učence. Učenje preko didaktičnih iger in pripomočkov je potrebno vključevati predvsem v nižjih razredih OŠ, kjer učencem omogočajo lažji prehod med igro, zabavo in delom, ki ga v tem obdobju predstavlja učenje.

Pri didaktičnih igrah mora učenec najprej osvojiti in upoštevati zaporedje didaktične igre, zato ni svoboden kot pri ostalih igrah.

Didaktična igra vsebuje:

  • nalogo,
  • vsebino,
  • pravila.

3. DIDAKTIČNE IGRE V 1. RAZREDU

Didaktične igre ponujajo nove možnosti za uspešneje vzgojno-izobraževalno delo. To se kaže v tem, da:

  • igra povečuje interes, motivacijo, izziva večjo pozornost in naredi učenje zanimivejše,
  • učenje in pomnjenje dejstev je enako pri igranju kot pa pri uporabi besedila in razlage,
  • lahko igro uporabimo z učenci različnih starosti in različnih sposobnosti, predvsem pa, da so primerne za otroke, ki se ne znajo izkazati, za otroke iz odrinjenega socialnega okolja in za tiste, ki imajo kakšne druge težave.

3.1 NIČ NE VIDIM

TEMA: geometrija in merjenje
clip_image002VSEBINA: geometrijske oblike
CILJ: Učenec zna prepoznati in poimenovati preproste geometrijske like (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik).
POTREBUJEMO: kartončke na katerih so narisani različni geometrijski liki (po barvi in velikosti), vrvica za okoli vratu.

POTEK IGRE:
Kartončke na katerih so narisani liki preluknjamo in čez napeljemo vrvico. Vsak otrok dobi kartonček, ki mu ga učitelj obesi za vrat, tako, da je narisana stran na hrbtu učenca.
Učenci se sprehajajo po razredu in drug drugemu čimbolj natančno opišejo kaj imajo narisano na hrbtni strani. Svojega kartončka ne smejo videti. Ko najdejo svoj par se postavijo skupaj. Kartončke obrnemo na sprednjo stran in skupaj ugotovimo ali sta lika res enaka.

3.2 BUM

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec pozna in nadaljuje zaporedje števil. Pozoren mora biti na število, ki ga določimo kot vsiljivca.
POTREBUJEMO: /
POTEK IGRE:
Učenci se postavijo v krog, ali se razporedijo tako, da je za zadnjim spet na vrsti prvi. V nadaljevanju izberemo število (lahko več) od ena do deset, ki bo prepovedano. Eden od učencev začne šteti naglas, nato nadaljuje učenec na desni strani, ter tako naprej. Ko pridemo do prepovedanega števila, mora učenec namesto števila reči »BUM«. Učenec, ki se zmoti izpade ali dobi kakšno dodatno nalogo npr. naredi 5 počepov.

3.3 MENJAJ PROSTOR

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec zna brati in prepoznati svojo števko.
POTREBUJEMO: aplikacije, igralno kocko
POTEK IGRE:
Z učenci lahko stojimo ali sedimo v krogu. Učence razdelimo na polovico in vsakemu razdelimo svojo števko, tako da imata po dva učenca, ki stojita ali sedita na sproti enako števko. Ko učitelj pove določeno števko se učenca s to števko čim hitreje zamenjate svoji mesti. Števke lahko govorimo, kažemo z aplikacijami, igralno kocko, dodamo lahko različna gibanja.

3.4 RAČUNSKA ZGODBA

clip_image004TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: računske operacije
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: kartončki z zgodbico

POTEK IGRE:
Igro lahko igramo v parih, skupinsko ali individualno. Učenci dobijo ali si izberejo tri kartončke ki se vsebinsko navezuje. S pomočjo kartončkov pripovedujejo zgodbico, zapišejo račun in izračunajo. Vsebino predstavijo drugim učencem, ki spremljajo ali je potek zgodbe pravilen.

3.5 SESTAVLJANKA

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: Računske operacije. Seštevanje in odštevanje v obsegu števil do 10.
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: Barvno sliko prijetnega motiva, razrezanega na več delov ter podlago z rešitvami.
POTEK IGRE:
Igro lahko igra več učencev, lahko pa tudi en sam učenec.
Na hrbtni strani delov slike so zapisani računi. Račun izračunaš in poiščeš rešitev na podlagi. Ko izračunaš in poiščeš rešitev pokriješ tisti del sestavljanke. Če boš pravilno reševal, bo pred teboj nastala slika.

3.6 KAJ BO NASTALO

TEMA: aritmetika in algebra
clip_image006VSEBINA: računske operacije, seštevanje v obsegu do 10, nekateri do 12
CILJ: Učenec zna seštevati v množici naravnih števil do 10, nekateri do 12.
POTEBUJEMO: razrezano sliko, dve igralni kocki

POTEK IGRE:
Igra se igra v dvojicah ali manjših skupinah. Imamo razrezano sliko na 12 delov, ki so na hrbtni strani označeni od 1 do 12. Najprej mečemo eno igralno kocko, v smeri urinega kazalca, dokler ne uporabimo vseh 6 delov. Te delčke poizkušamo sproti sestavljati v smiselno celoto. Nato dodamo še eno igralno kocko in števila seštevamo, dokler ne porabimo vseh koščkov in sliko sestavimo v smiselno celoto. Na koncu ugotovimo za katero zgodbico gre. O njej lahko tudi pripovedujemo.

3. 7 PARI

TEMA: geomclip_image008etrija
VSEBINA: črte
CILJ: Učenec zna prepoznati ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene črte.
POTREBUJEMO: Karte iz kartona, na katerih so narisane različne črte, različnih barv (po dve in dve karti sta enaki in tvorita ustrezen par).

POTEK IGRE:
Igro lahko igrata najmanj dva in največ pet učencev.
Učenci si razdelijo enako število kart med seboj. Če ima učenec že ob delitvi kart dve enaki karti, ju postavi na mizo in ostalim učencem pove, kakšna para črt ima. Nato po vrstnem redu vsak učenec postavi eno karto na mizo in pove, kakšne barve je in kakšne črte so na njej. Učenec, ki ima karto enake barve in enakih črt, postavi karto poleg zadnje na mizo. Zmaga učenec, ki prvi ostane brez kart.

5. ZAKLJUČEK

Vse zbrane in izdelane didaktične igre sem preizkusila. Igre sem vključevala v dejavnosti načrtno, spontano ali ko so otroci sami izražali željo. Za samo izvedbo ima velik pomen tudi podajanje navodil učencem. Predvsem morajo biti navodila jasno, natančno in nazorno prikazana da nimajo učenci težave z izvajanjem in da ne pride do kakšnega nesporazuma.

Učilnica na prostem

mojca_kruh

Mojca Kruh

UVOD

Vodstvo šole in zaposleni se zavedamo, da je potrebno skrb za okolje, uporabna znanja in naravoslovne kompetence, ki od posameznika zahtevajo odgovoren odnos do narave, vzgajati že pri najmlajših. Da bi otrokom približali naravo, smo ob šoli nedavno postavili učilnico na prostem. Učilnico dopolnjuje tudi pet visokih gred. S tem smo pridobili zanimiv inovativni izkustveni učni prostor na prostem, hkrati pa smo izvirno popestrili šolsko okolico.

Učilnico na prostem poskušamo čim bolj vplesti v učni vsakdan. Z občasnim izvajanjem pouka in drugih aktivnosti v učilnici na prostem učencem omogočamo izkustveno učenje in bolj kakovostni pedagoški proces, hkrati pa še popestrimo pouk. Tak način dela lahko predstavlja pomembno dopolnitev poučevanja na vseh predmetnih področjih, predvsem pa nadgrajuje pouk pri naravoslovnih predmetih, saj nudi možnost spoznavanja rastlin, pridelkov, zelišč, vrtnin, procesov v naravi kot tudi priložnost za delo z orodjem in zemljo. Poleg učenja in raziskovanja narave učilnica nudi tudi možnost za izvajanje kulturnih dejavnosti in športnih aktivnosti, predvsem iger.

OSREDNJI DEL

Pouk na prostem je organizirano učenje zunaj šolskih stavb, ki lahko poteka na najrazličnejših lokacijah v okolici šole. Sklicuje se na filozofijo, teorijo in prakso izkustvenega učenja in okoljske vzgoje ter omogoča učenje na svežem zraku (Skribe-Dimec, 2016). Glede na to, da današnji učenci veliko časa preživijo v zaprtih prostorih tako v šoli kot doma, je pomembna vloga učitelja, da v čim večji meri izkoristi učilnico na prostem. Prav to je bil povod, da sem pričela izvajati aktivne odmore na prostem. Učenci imajo v šoli čedalje bolj obremenjen urnik obveznih predmetov in po mojih izkušnjah koncentracija po tretji šolski uri močno upada.

Prednosti in pozitivni učinki za dejavnosti na prostem:

  • omogočajo učencem realno, pozitivno izkušnjo,
  • izboljšajo fizično in mentalno zdravje učencev,
  • povečajo motivacijo, navdušenje, samozavest; manj je težav z motnjami pozornosti,
  • izboljšajo vedenje učencev v razredu (timsko delo, povezanost skupine itd.),
  • povečajo ročne spretnosti, koordinacijo, ravnotežje; manj je poškodb,
  • izboljšajo učne dosežke,
  • omogočajo socialni razvoj (sodelovanje, zaupanje itd.),
  • spodbujajo individualne učne metode,
  • povečajo skrb in odgovornost za okolje (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj),
  • omogočajo medpredmetno povezovanje (Skribe-Dimec, 2016).

Vsako okolje lahko izkoristimo za učenje, če le znamo učencem pomagati in jih pravilno usmerjati. Usmerjamo jih pri opazovanju, jih spodbujamo, da prisluhnejo, vidijo, otipajo, povohajo in mogoče tudi okusijo predmete oziroma pojme okoli sebe.

Aktivni odmor izvajam vsak dan po tretji šolski uri. Opažam, da učence zelo motivira in da ga vsak dan z veseljem pričakujejo. V nadaljevanju predstavljam nekaj praktičnih dejavnosti, ki jih izvajam v tem času. Ponudim jim čim bolj zanimive in raznolike aktivnosti. Pri tem so ves čas fizično in miselno aktivni prav vsi učenci. Hkrati jih te dejavnosti tudi sprostijo in razvedrijo. Potekajo skupinsko, individualno ali v parih. Pozorna sem tudi na to, da dejavnost poteka na različnih mestih okoli šole in učilnice na prostem. Načrtujem dejavnosti, pri katerih so učenci lahko samostojni in aktivni. Pripomočki, ki jih uporabljam, so poceni, vsakdanji predmeti in tisti, ki jih imamo v šoli ali njeni neposredni okolici.

1. DEJAVNOST – UGANKE

Učenci se postavijo v krog okoli zabojnikov z visokimi gredami. V vrečki so pripravljeni kartončki z ugankami. Vsak izžreba listek, ga glasno prebere ter pove rešitev uganke. Če rešitve ne ve ali če ne pove pravilne, imajo ostali učenci priložnost, da povedo pravilno rešitev. Uganke se pogosto nanašajo na obravnavano učno snov.

clip_image001clip_image002
Sliki 1, 2.
Fotografiji učencev pri branju in reševanju ugank (Kruh, 2016).

2. DEJAVNOST – MANDRILA KUKUDRILA

Učenci stojijo v krogu, na levi odprti dlani držijo odprto dlan desne roke levega soseda, desno odprto dlan pa imajo na levi dlani desnega soseda. Roke potujejo tako, da nekdo začne in z desno roko udari na roko levega soseda. Tako potuje pozdrav naprej. Na besedicah »kri kri kri« in »kra kra kra« se malo požgečkamo po dlani.

Besedilo pesmi: Mandrila kukudrila kuku drilula e kri kri kri e kra kra kra, madrila kukudrila kuku drilula naslednji svoj gib izda. Zaključek pesmi je lahko tudi: »… naslednji clip_image004naj gre ven, ha ha!«, »… naslednji svoj pozdrav izda«, »… naslednji naj ime izda« ali kaj podobnega.

Slika 3. Notni zapis pesmi.

clip_image005clip_image006
Sliki 4,5.
Fotografiji učencev pri petju in kazanju gibov (Kruh, 2016).

3. DEJAVNOST – KAJ BI BIL, ČE BI BIL …

Vsak učenec si izbere eno izmed števil, ki so zapisana na kartončku. Na kartončku je zapisano vprašanje. Učenec ga prebere ter odgovori nanj. Primeri vprašanj: Kaj bi bil, če bi bil zelenjava/sadje/igrača/vreme/rastlina/pravljični junak/avto/barva/šolski prostor/roža/pokrivalo/športni rekvizit/obuvalo/pohištvo/praznik …

 clip_image007clip_image008
Slika 5.
Fotografija učencev pri razmišljanju o tem, kaj bi bil, če bi bil … (Kruh, 2016)
Slika 6. Fotografija listkov z vprašanjem Kaj bi bil, če bi bil …? (Kruh, 2016)

4. DEJAVNOST – BALONI

Učence po barvah (lahko tudi po velikosti, številkah, živalih …) razdelim v skupine. V skupini so 3 ali 4 učenci. Vsaka skupina dobi napihnjen balon. Naloga skupine je, da čim prej varno pripelje balon po označeni betonski poti okoli posajene lipe. Med potovanjem balon ne sme pasti na tla. Lahko ga premikajo samo z odbojem telesa (rok, nog, glave, ramen …). Če balon pade na tla, ga poberejo in nadaljujejo.

clip_image009clip_image010
Sliki 8, 9.
Fotografiji učencev pri igri z balonom (Kruh, 2016).

5. DEJAVNOST – PARI

Na hrbet vsakega učenca prilepim besedo. Učenci se ne smejo pogovarjati, lahko samo drugega učenca vprašajo, kaj imajo napisano na hrbtu. Potem vsak učenec pri drugih išče svoj par (Janko – Metka, vilice – nož, raca – racman, torta – rojstni dan, frizer – frizerka, učenka – učenec …).

 clip_image011clip_image012Ž
Sliki 10, 11
: Fotografiji učencev pri iskanju parov (Kruh, 2016).

6. DEJAVNOST – HITRO SPREMENI GIBE

Učenci se postavijo v krog. Z izštevanko izberemo učenca, ki se nekoliko umakne iz kroga. Med ostalimi učenci določimo nekoga, ki bo na skrivaj spreminjal gibe. Vsi ostali njegove gibe skrivaj ponavljajo. Učenec, ki smo ga izbrali z izštevanko, stopi v sredino kroga in mora čim prej ugotoviti, kdo je tisti, ki spreminja gibe.

Besedilo pesmi: »Hitro spremeni gibe, pazi, da te ne vidim, ti pa ugani, kdo je, kdo je spremenil gibe.«

clip_image013clip_image014
Sliki 12, 13.
Fotografiji učencev pri spreminjanju gibov (Kruh, 2016).

7. DEJAVNOST – POTNI LIST

Učence razdelim v pare. Vsak par dobi mapo in listek z obrazcem, ki ga mora izpolniti. En v paru je opazovalec/izpraševalec, drugi pa slika. Opazovalec mora zapisati odgovore na pripravljena vprašanja, ki so napisana na listu, npr.: kakšne barve oči ima, katera je njegova najljubša barva, kateri hobi ima, koliko ima številko noge, koliko je stara ta oseba, iz katere države je, kako mu je ime itd. Vlogi potem zamenjata.

clip_image015clip_image016
Sliki 14, 15.
Fotografiji učencev pri reševanju »potnih listov« (Kruh, 2016).

Dejavnosti na prostem so zelo pomembne zaradi doživljajske vrednosti. Učenci si učne izkušnje v naravi bolj zapomnijo, to pomeni, da pridobljene informacije v spominu ostanejo dlje in pomagajo razviti občutek za svet okrog nas s povezovanjem čustev in učenja (Council for Learning Outside the Classroom, 2016).

Učenci začnejo pri pouku na prostem naravo doživljati sami, preko čutil, in se začnejo bolj zavedati dogajanja okoli sebe. Pri načrtovanju dejavnosti sem pozorna na to, da učenci pridobijo izkušnje preko izkustvenega učenja. Spodbujam jih, da poslušajo, vohajo, gledajo in se dotikajo. Izkustveno usmerjen pouk učencem omogoča, da so v neposrednem učnem kontaktu z učno stvarnostjo in tako pridobivajo lastne individualizirane izkušnje. Te učenci lažje vključujejo v svoje razumevanje, razlago sveta, pojavov, pojmov, vedenja ter navsezadnje razumevanje sebe.

ZAKLJUČEK

Aktivni odmor od učitelja zahteva v prvi vrsti dobro poznavanje učencev, ciljev pedagoškega dela in učnega načrta ter veliko mero fleksibilnosti in zaupanja vase. Zdi se mi pomembno, da učitelj učencem omogoči take vrste popestritve vsakdanjega pouka. Velikokrat lahko učenci izberejo svojo dejavnost, ki jo izvajamo med aktivnim odmorom.

Moja opažanja, ki sem jih zasledila pri izvajanju aktivnega odmora, so naslednja:

  • učenci so pri naslednji uri bolj motivirani za delo,
  • pri izvajanju teh dejavnosti so sproščeni,
  • aktivni odmor jim pomeni neke vrste nagrado,
  • podružnična šola ima veliko prednosti,
  • učenci se družijo in zabavajo,
  • spodbujanje komunikacije,
  • učenci so vedno v pričakovanju, kakšna bo dejavnost.

Kaj menijo učenci o aktivnem odmoru:

  • prehitro mine,
  • lepo mi je,
  • zelo se zabavam,
  • počutim se dobro, veselo,
  • rad imam aktivni odmor,
  • sem na svežem zraku,
  • se igram s sošolci,
  • super je,
  • sprostim se,
  • takrat sem dobre volje,
  • všeč so mi različne aktivnosti,
  • prijetno mi je,
  • družim in pogovarjam se s sošolci.

LITERATURA IN VIRI