Webinar Sigurnost i zaštita zdravlja na radu

kristinkaL_mateS_josipF

Kristinka Lemaić, Mate Sabol i Josip Filić

Industrijska strojarska škola, Zagreb dio je CARNet-ovog pilot projekta e-Škole: Uspostava sustava razvoja digitalno zrelih škola. Strukovna smo škola u kojoj je učenje temeljeno na radu i stoga smo, potaknuti podatkom EU statistike (ESAW) da je stopa ozljeđivanja mladih radnika 25% veća nego li kada je riječ o drugim dobnim skupinama, odlučili i na digitalan način usmjeriti buduće mlade radnike na razmišljanje o važnosti sigurnosti i zaštite zdravlja na radu. Webinar Sigurnost i zaštita zdravlja na radu predviđen je za učenike prvih razrednih odjela srednjih strukovnih škola u obrazovnom području strojarstva, ali smatramo da može koristiti svim učenicima jer, bez obzira na različitosti nastavnih sadržaja pojedinih strukovnih programa, informacije o sigurnosti i zaštiti zdravlja na radu uvijek je dobro naučiti ili ponoviti. Ideja o webinaru sa zanimanjem je prihvaćena od CARNet-a, Hrvatske akademske i istraživačke mreže, a i Hrvatske radiotelevizije pa najavu našeg webinara možete vidjeti u snimci emisije Društvena mreža, emisija je to koja ugošćuje stručnjake iz svijeta obrazovanja i znanosti, i to u desetoj minuti emisije.

Webinar Sigurnost i zaštita zdravlja na radu Industrijska strojarska škola, Zagreb održala je 5. listopada 2017. godine u suradnji s Hrvatskim zavodom za zaštitu zdravlja i sigurnost na radu http://hzzzsr.hr/ središnjom ustanovom za zaštitu zdravlja i sigurnost na radu u Republici Hrvatskoj, ali i u suradnji s učenicima naše škole koji su snimili film o praktičnoj nastavi u školskoj radionici i izradili animaciju o sigurnosti. U webinaru su sudjelovali učenici iz čak 32 srednje strukovne škole obrazovnog područja strojarstva i to iz Belog Manastira, Brača, Daruvara, Dugog Sela, Đurđenovca, Ivanca, Ivanić Grada, Jastrebarskog, Karlovca, Knina, Koprivnice, Moravica, Našica, Osijeka, Rijeke, Slavonskog Broda, Splita, Šibenika, Valpova, Varaždina, Velike Gorice, Vrbovca i Zagreba. Webinar je uživo pratilo 1300 učenika prvih razreda srednjih strukovnih škola, a iznimno nam je drago istaknuti da su webinar uživo pratili i učenici s posebnih obrazovnim potrebama i teškoćama u razvoju iz Srednje škole – Centra za odgoj i obrazovanje, Zagreb. Snimka webinara poslana je svim srednjim strukovnim školama u obrazovnom području strojarstva i to u cijeloj Hrvatskoj. Još uvijek nam pristižu brojne pohvale, a jedna od najdražih je ona kolegice Klare Jasne Žagar iz Srednje škole Dragutina Stažimira u Svetom Ivanu Zelini čiji učenici nisu pratili webinar uživo, ali su pogledali snimku i „zaista uživali i učili“. U trenutku pisanja ovog teksta snimka webinara ima 472 prikaza.

Webinar Sigurnost i zaštita zdravlja na radu prvi je webinar kojeg je održala škola i u kojem su korištenjem računala i pametnih telefona aktivno sudjelovali učenici diljem Hrvatske rješavajući Kahoot kviz i odgovarajući na pitanja o sigurnosti i zaštiti zdravlja na radu korištenjem digitalnih alata Spiral i Mentimeter.

Ukoliko ovim webinarom uspijemo spriječiti samo jednu, makar i najmanju, ozljedu učenika smatrat ćemo ovaj naš mali projekt velikim uspjehom.

Učenje uz Osmo na zabavan način u I. osnovnoj školi Čakovec

ivana_ruzic

Ivana Ružić

22045785_1926557264027138_3597552590371226533_nI. osnovna škola Čakovec, najveća je i najstarija škola u Međimurju, ali i jedna od vodećih hrvatskih škola u primjeni informacijsko komunikacijske tehnologije u nastavi. Jedna je od prvih dvadeset e-škola u Hrvatskoj te među rijetkim školama u Hrvatskoj koja četvrtu godinu za redom aktivno koristi iPad lab u nastavi.

Za uspjeh na putu prema školi za 21. stoljeće najviše su zaslužni učiteljice i učitelji koji 22050154_1926422597373938_6294598536494882403_nspremno prihvaćaju nove izazove uz podršku ravnatelja Siniše Stričaka. Desetak učiteljica i učitelja kontinuiramo se usavršava u primjeni tehnologije na suvremen i inovativan način obogaćujući nastavni proces najsuvremenijim pametnim dodacima, robotima i drugim sličnim uređajima. Prethodnih dana, učiteljice i učitelji sudjelovali su na edukaciji za korištenje Osma u nastavi. Oprema i edukacija nabavlja se iz programa Europske unije u suradnji s partnerskim školama diljem Europe razmjenjujući iskustva i gradeći čvrstu suradnju sa zajedničkim ciljem: mijenjanje obrazovanja za buduća zanimanja naših učenika na čvrstim temeljima interkulturalnosti i suradnje.

Od ove školske godine iPad lab I. osnovne škole Čakovec obogaćen je pametnim dodacima 22050296_1926557257360472_218294412160000546_nOsmo. Osmo je globalno nagrađivani sustav obrazovnih igara koji mijenja načine učenja, učenicima omogućuje interakciju s iPadom i iPhoneom pomoću dodataka u obliku drvenih ili plastičnih pločica, kartica s otisnutim slovima i brojevima ili pomoću običnog papira i flomastera. Osmo se sastoji od nekoliko paketa za učenje sadržaja iz programiranja, matematike, jezika i svih drugih područja, ovisno o maštovitosti učitelja.

Set Coding Awbie koristi praktične fizičke blokove za kontrolu Awbiea, razigranog lika koji voli ukusne jagode. Svaki blok je naredba za kodiranje koja usmjerava Awbie na čudesnu avanturu s jagodom, a kod učenika razvija algoritamski način razmišljanja, logiku i vještine rješavanja problema. Numbers je set koji omogućava učenje matematičkih vještina na način da učenici dodaju, broje i množe pločice s otisnutim brojevima kako bi pogađali 22050332_1926500450699486_363299043879835186_nbrojeve u mjehurićima. Pogađanjem broja u mjehuriću učenik će osloboditi ribu i dozvoliti joj ulazak u more. Uz aplikaciju Masterpiece učenicima je omogućen razvoj vještina crtanja i umjetničkog izražavanja. Odabranu sliku Masterpiece pretvara u linije koje treba slijediti, pomažući u stvaranju prekrasnih crteža. Također, Masterpiece omogućava pravilno učenje pisanja i oblikovanja slova kod najmlađih učenika. Aplikacija Newton potiče vještine kreativnog rješavanja problema koristeći bilo koji predmet iz okoline ili pomoću papira i flomastera, jednostavno postavljanjem objekta/crteža ispred zaslona učenik upravlja sadržajem na tablet uređaju i vodi određene kuglice u ciljane zone. Tangram je aplikacija koja potiče prostorne relacijske sposobnosti, navodeći učenika da uz pomoć drvenih kockica slaže zadane oblike, a popularno se naziva i «brain fitness». Uz aplikaciju Words učenici uče pravopis i kritičke sposobnosti razmišljanja.

22089724_1926557260693805_5889148124980012314_nKoja je odgojna vrijednost svake aplikacije/igre? Osmo potiče učenje u ključnim područjima kao što su: kreativno rješavanje problema, umjetnost, STEM (znanost, tehnologija, inženjering i matematika) i razvoj suradničkog učenja. Učenicima je omogućen razvoj digitalnih vještina ali i usvajanje znanja, vještina, razvoj sposobnosti i stavova iz gotovo svih područja koristeći metode istraživanja, stvaranja i suradnje.

Ustvarjalni gib pri obravnavi pravljice moj dežnik je lahko balon

lidija_abramic

Lidija Abramič

1. Pomen ustvarjalnega giba

Učenje različnega gibanja ni samo pridobitev različnih motoričnih spretnosti in s tem razvijanje gibalnih sposobnosti, temveč tudi način, kako pri otrocih spodbujamo njihov intelektualni, čustveni in socialni razvoj. V zadnjem času se v svetu in pri nas vse bolj uporablja ustvarjalni gib, ki je umetniško izražanje in pri otrocih deluje kot terapija. Združuje elemente umetnosti in estetike, psihologije in psihiatrije ter vzgoje in sociologije. Pri pouku smo elemente ustvarjalnega giba vnesli v obravnavo pravljice Ele Peroci: Moj dežnik je lahko balon.

2. Ustvarjalni gib pri slovenskem jeziku

Pri obravnavi pravljice smo sledili naslednjim učnim ciljem:

  • Prepoznavajo govorni položaj poslušanja umetnostnih besedil.
  • Dopolnijo in povezujejo besedilo v mislih ob poslušanju s svojimi domišljijskimi podobami ter s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom.
  • V mislih oblikujejo svojo domišljijsko-čutno podobo književne osebe.
  • Primerjajo podobnost med seboj in književno osebo.
  • Zaznavajo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.

2.1 Prva dejavnost: Potovanje v najlepši kraj

Za uvodno motivacijo so se učenci ulegli na hrbet, zaprli oči, globoko vdihnili in izdihnili ter se poglobili v bitje svojega srca. Poslušali so nežno učiteljičino pripovedovanje in se prepustili njenim besedam: »Počasi se dvigaš nad šolo in poletiš nad domačim krajem. V laseh začutiš sapico vetra, na ličkih žgečkanje sončnih žarkov in pristaneš v najlepšem kraju. Pazljivo se ozri naokrog in si dobro oglej pokrajino. Sedaj pa odpri oči in mi tiho povej, kje si pristal?«

Odziv: Učenci so se sprostili in umirili. V pripovedovanje so clip_image002se zelo vživeli. Ko so prispeli v najlepši kraj, so odprli oči in strpno počakali, da so vsi opisali najlepši kraj. Veliko učencev je v mislih odpotovalo na morje, drugi so odšli k babici, nekaj otrok pa je odpotovalo v tujino. Deček, ki je izgubil očeta, je odpotoval v nebesa.

clip_image004Slika 1 Potovanje v najlepši kraj

Po uvodni motivaciji smo prebrali pravljico in takoj dognali, da je tudi Jelka odpotovala v novo deželo. Naslednjo uro smo po ustni obnovi sodobno pravljico še enkrat podoživeli. Pri likovnem pouku smo s kaširanjem izdelali prave klobuke.

Slika 2. Kaširanje klobukov

2.2 Druga dejavnost: Potovanje v deželo Klobučarijo

Učenci so se ulegli na hrbet in zaprli oči. Ob pripovedovanju zgodbe so v mislih ob nežni glasbi odšli v deželo Klobučarijo.

“Uleži se na hrbet, čim bolj sproščeno in pazi, da se ne dotikaš sošolca. Pozorno prisluhni svojemu dihanju. Predstavljaj si, da stojiš na travniku ob potoku blizu Jelkine hiše. Jelka ti poda ročaj svojega čarobnega dežnika in skupaj se dvigneta nad njeno hišo. Z vrha opazujeta travnik in potok, ki se vedno bolj oddaljujeta in postajata vse manjša in manjša. Letita in kar naenkrat se znajdeta nad Ljubljano. Zapiha šibak vetrič in vaju odnese nad čarobni vrt. Počasi se z dežnikom spustita na prelepe gredice, kjer rastejo pisani klobuki. Sprehodita se po čarobnem vrtu in si ga natančno ogledata. Odkrijeta veliko različnih klobukov. Eden je lepši od drugega. Vsak od vaju utrga nekaj klobukov za svojo družino. Dobro razmisli, kakšen klobuk bi podaril svojim staršem, bratu, sestri, babici, dedku, teti ali stricu.«

Učenci se potopijo v svoje misli in se sprehodijo po čarobnem vrtu. V mislih natrgajo klobuke, nato spet sledijo mojim besedam in zapustijo čarobni vrt. Vsi skupaj trikrat zaploskamo: “Ena, dva, tri, spet smo tukaj vsi!”

Odziv: Vsak učenec je pripovedoval o deželi, ki jo je obiskal in povedal, kakšne klobuke je nabral za svoje starše in ostale sorodnike. Učenci, ki so se v pripovedovanje res vživeli, so bili pri nabiranju klobukov zelo domiselni. Učenec, ki ima učne težave, je povedal, da je utrgal klobuk, ki mu bo pomagal, da bo pri pouku vse znal. Deklica, ki ima težave s kožo, si je utrgala klobuk z velikimi krajci. Povedali so še: »Tata bo dobil novo policijsko kapo!« in »Mami bom dala klobuk za v gledališče, da bo še lepša!«. Ena deklica je nabrala klobuk za učiteljico, večina učencev pa je nabrala podobne klobuke kot Jelka.

2.3 Tretja dejavnost: Diamant

Učenci so se razdelili v skupine po štiri. Postavili so se v obliko diamanta. Dobili so kartončke, na katerih so bili narisani klobuki iz pravljice, ki prclip_image006edstavljajo določeno osebo ali poklic. Z gibanjem so prikazovali poklic ali značilnosti določene osebe, ki nosi tak klobuk. En učenec je začel s prikazovanjem, nato so si vodilno vlogo podajali. Učenci so usklajeno ponavljali gibe za vodjo. Učenci ostalih skupin so ugibali imena štirih klobukov, ki jih je skupina prikazovala.

Slika 3. Gibno prikazovanje poklica.

Odziv: Učenci so navodila za igro diamant razumeli. Na začetku so bili nekoliko zadržani, ko pa so ugotovili, da jih morajo sošolci v vsem posnemati, so se bolj razživeli. Vojaki so se valjali po tleh, policisti so lovili »lopove« in piloti so se ponosno dvignili med oblake. Fantje so plesali balet in se zabavali kot deklice.

3. Sklepna misel

Spoznali smo, da je ustvarjalni gib možno vključiti k različnim dejavnostim pri pouku. Učenci so učno snov utrjevali preko ustvarjalnega giba in v resnici pozabili, da se učijo. Bili so bolj strpni in umirjeni. Z gibanjem smo razvijali miselne sposobnosti in lastno ustvarjalnost.

Literatura

  1. Borota, B., Geršak,V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta Koper.
  2. Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra–gib–ustvarjanje–učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
  3. http://www.gersak.com/ustvarjalni-gib.info/

Mehke veščine pri pouku turizma

marija_kuster_kortnik

Marija Kuster Kortnik

Povzetek

V novem tisočletju napovedujejo, da bo turizem vodilna svetovna industrija. Kot pomembna gospodarska panoga potrebuje za svoje uspešno delovanje dobro izobražen kader, zato je zelo pomembno, kakšna znanja in veščine osvojijo dijaki gostinskih šol v času šolanja. Učitelji se lahko za posredovanje obsežnih vsebin poslužijo tudi drugačnih metod poučevanja.

Opisan je primer obravnavanja učnih vsebin v povezavi z učenjem mehkih veščin in značilnostmi posameznih skupin gostov pri strokovnem modulu Hotelska in receptorska dela. Dijaki so tak način dela dobro sprejeli in si ga želijo tudi v prihodnje.

Klučne besede: turizem, dijaki, pouk, gostje, značilnosti

Uvod

Novo stoletje prinaša številne družbene in ekonomske spremembe, ki jih do sedaj nismo poznali oziroma niso bile prisotne v tako intenzivni obliki (Ovsenik, 2015). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‒2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017) ugotavlja, da v svetovnem turizmu Evropa ohranja svoj prednostni položaj kot najbolj obiskana turistična regija na svetu. Turizem ima pomembno vlogo v gospodarstvih evropskih držav in tudi v Sloveniji predstavlja zelo pomembno in eno izmed najhitreje rastočih panog gospodarstva.

K temu bistveno prispevajo politične napetosti in grožnja terorizma, kar vpliva na svetovne turistične tokove.

Prav tako so za prihodnost turizma zelo pomembni učinki podnebnih razmer, saj leži Slovenija na ranljivem alpskem prostoru. Za ublažitve teh dejavnikov je potrebno zastaviti cilje razvoja in uporabiti prilagoditvene strategije (Alber, 2011).

Kot zasledimo v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‒2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017), ima Slovenija močno gastronomsko ponudbo z mnogimi gurmanskimi posebnostmi, veliko prestižnih in nagrajenih restavracij ter čisto in pitno vodo. Prav tako je bogata s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi, ima številne izjemne krajine, štiri območja svetovne dediščine UNESCO, mnogo termalnih virov ter pohodniške in kolesarske poti.

Poleg teh dejavnikov igrajo pomembno vlogo pri zadovoljstvu gostov tudi zaposleni v gostinstvu. Z izobraževanjem se bodoči turistični delavci najbolje pripravijo na kasnejše delo, zato je potrebno tudi pri izobraževanju posvetiti pozornost stalnim spremembam na turističnem trgu.

Zaradi naraščajoče globalizacije in s tem pogostejših potovanj so potniki dobro seznanjeni z možnostmi oskrbe, nočitev in bivanja v različnih deželah. Na splošno je potrebno zadovoljiti vse goste, lahko pa gostom iz vsega sveta polepšamo bivanje pri nas z različnimi malenkostmi ali posebnimi pozornostmi in storitvami. Tako lahko goste pričaka sporočilo v njihovem maternem jeziku, s čemer jim pokažemo, da nam zanje ni vseeno (Slaček in Penko, 2008).

Dijaki v obsežni raziskavi ugotavljajo, da šolski programi v turizmu vsebujejo premalo praktičnih znanj in spretnosti in da premalo pozornosti posvečajo znanju tujih jezikov in uskladitvi teoretičnih in praktičnih vsebin v programih. Prav tako kažejo analize, da se izobraževalni programi ne prilagajajo učinkovito in uspešno potrebam okolja, globalnim trgom in potrebam gospodarstva. Kot predlog za izboljšanje predlagajo aktivni projektni pristop k učenju in uporabo učnih metod, ki spodbujajo vključenost v učni proces in timsko delo (Ovsenik, Bukovec in Ovsenik, 2015).

Pri pripravi dijakov na njihovo kasnejše zahtevno delo se lahko učitelj posluži številnih novih načinov poučevanja. Enega od sodobnih načinov osvajanja konceptualno širšega in kompleksnejšega znanja predstavlja implementacija učenja mehkih veščin v pouk in šolsko delo. Takšno učenje je zasnovano na teoriji izkustvenega učenja in je bilo v slovenski srednješolski prostor vpeljano skozi mednarodni projekt Cl@ss- Competences Learning at Secondary Schools. Z uvajanjem mehih veščin s pomočjo Kolbovega cikla učenja dosežemo dinamično in privlačno posredovanje znanj dijakom. Prav tako pozitivno vplivamo na dijakovo negativno naravnanost do šole in posledično zmanjšamo osip.

Več o projektu, kjer so brezplačno dostopne vsebine vsem učiteljem.

Mehke veščine pri pouku turizma

V nadaljevanju predstavljamo vajo, ki smo jo izvedli v programu Gastronomija in turizem. Pri strokovnem modulu Hotelska in receptorska dela so dijaki v manjših skupinah spoznavali značilnosti gostov iz različnih delov sveta in na tak način krepili svoja poklicna znanja. Tako bodo dijaki znali prepoznati značilnosti gostov glede na njihovo narodno pripadnost, prav tako pa bodo znali upoštevati pričakovanja gostov in njihove želje pri gostinskih in turističnih storitveh.

Svet smo razdelili na skupine ali države glede na velikost in sorodne značilnosti gostov. Dijaki so izžrebali del sveta, za katerega so morali preučiti splošne značilne lastnosti gostov in ugotoviti, kakšne so njihove posebnosti pri pijači in hrani. Raziskati so tudi morali, koliko gostov iz tega območja pride po statističnih podatkih v Slovenijo. Skupina je nato predlagala načine, kako lahko v gostinstvu posamezne značilnosti in navade upoštevamo. Dodatna vrednost je tudi, če goste pozdravimo v njihovem jeziku. Tako so predstavili pozdrave v posameznih jezikih, od koder prihajajo gostje.

Vsaka skupina je s pomočjo vodje predstavila države in pripadajoče značilnosti gostov. Predstavnik skupine je opisal potek dela v skupini in kako simageo usklajevali in organizirali delo. Prav tako so skupine predlagale načine, kako lahko v gostinstvu posamezne značilnosti in navade upoštevamo. Predstavitve so bile zelo zanimive in tudi slikovno bogate.

Slika 1. Primer prosojnice za goste iz severne Evrope

Dijaki so pri tem načinu delu razvijali razmišljanje in medpredmetno povezovanje, saj so potrebovali znanja IKT za iskanje informacij po spletu in oblikovanje predstavitve, zemljepisa za iskanje držav na zemljevidu sveta, slovenščine za pripravo predstavitve za sošolce in tujih jezikov za iskanje informacij. Pri samem delu imagev skupinah so razvijali komunikacijske spretnosti in se učili potrpežljivosti in metodičnih pristopov pri iskanju rešitev. Poleg timskega učenja je takšen način dela popestril učne ure.

Slika 2. Primer prosojnice za goste iz Indije

Pri naslednjih urah praktičnega pouka so dijaki utrjevali pridobljeno znanje. Spet smo se poslužili metode izkustvenega učenja in hkratnega učenja mehkih veščin.

Dijaki so se razdelili v skupine, ki so bile tokrat drugačne. Vsaka skupina je dobila kuverto, v kateri so bile na listkih napisane države ali območja sveta in na drugih listkih dve značilni lastnosti posamezne skupine gostov. Naloga dijakov je bila, da so pravilno združili imena držav in lastnosti. K posameznim državam so lahko dodajali tudi pozdrave. Obravnavane države so poiskali na zemljevidu sveta in na koncu svoje delo prekontrolirali z listom pravilnih rešitev.

clip_image006Slika 3. Primer sestavljanja rešitev

Ta način dela je omogočil dijakom utrjevanje na zanimiv in drugačen način, hkrati pa so se krepile poklicne spretnosti dijakov na različnih predmetnih področij.

Zaključek

Edina gotovost, ki jo na področju turizma pričakujemo, so spremembe. Spreminjajo se motivi za potovanja in pričakovanja turistov, kar zahteva spremembo odzivanja zaposlenih. Potrebno je ustvariti kulturo zavedanja, ki bo pravilno odreagirala na izzive časa, ki prihaja. Učitelji igramo pri tem veliko vlogo, saj moramo bodoče gostinske delavce pripraviti na izzive prihodnosti. Mehke veščine predstavljajo eno izmed odličnih poti k iskanju in povezovanju različnih informacij, ki jih potem uporabimo pri svojem delu.

Kot je pokazala evalvacija, so dijaki takšen način dela zelo dobro sprejeli in si ga želijo tudi v prihodnje. Tudi s strani učiteljev je dobro sprejet.

Literatura

  1. Alber, K. (2011). Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah. Ljubljana: Založba ZRC.
  2. http://www.mc-celje.si/sl/Class/CLSS_projekt/. (brez datuma).
  3. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (oktober 2017). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Pridobljeno iz http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf
  4. Ovsenik, R. (2015). Sodobni trendi v turizmu. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
  5. Ovsenik, R., Bukovec, B. in Ovsenik, M. (2015). Izobraževanje za turizem v Sloveniji. Novo mesto: Fakultata za organizacijske študije.
  6. Slaček, T. in Penko, B. (2008). Hotelska in receptorska dela. Linz: TRAUNER Verlag.

Obrazovanje za globalnu odgovornost

martinaZ_manuelaMS_brankoR

Martina Zubčić, Manuela Mihaljević Sabljak i Branko Rumenović

Na konferenciji Ujedinjenih naroda o održivom razvoju u New Yorku koja se održala 25. rujna 2015. godine, usvojen je Program globalnog razvoja za 2030. godinu, Agenda 2030. Tada je doneseno novih 17 ciljeva održivog razvoja za razdoblje do 2030. godine koji se nadovezuju na 8 milenijskih razvojnih ciljeva do 2015. godine. Koncept održivog razvoja možemo definirati kao zadovoljavanje potreba sadašnjih generacija bez ugrožavanja mogućnosti budućih generacija da zadovolje svoje potrebe. Republika Hrvatska je prihvatila i preuzela obvezu provođenja Milenijske deklaracije te su ti ciljevi predstavljali osnovne smjerove razvojne politike. Europska unija, a time i Republika Hrvatska obvezala se provoditi Program globalnog razvoja za 2030.

Obrazovanje za globalnu odgovornost je projekt koji su razvile organizacije iz Danske, Velike Britanije, Rumunjske, Turske, Slovačke i Hrvatske uz potporu Erasmus plus programa Europske komisije. Cilj projekta je podizanje svijesti o obrazovanju i globalnoj odgovornosti u školi te među mladima diljem Europe. Kako bi se to postiglo, u sklopu projekta razvijen je nastavni plan i program koji počiva na globalnim ciljevima održivog razvoja te sustav certifikacije UN-a. Uz certifikat škola postaje globalno odgovorna te ima zajedničku viziju koliko je obrazovanje za globalnu odgovornost važno. Nakon certifikacije, škola može surađivati s drugim školama putem raznih međunarodnih projekata, razmjena, posjeta i sl.

Za provođenje projekta u Hrvatskoj, zaduženo je Hrvatsko društvo za Ujedinjene narode kojemu je glavni cilj da postane značajan izvor informacija o sustavu Ujedinjenih naroda, a ujedno i mjesto okupljanja mladih ljudi i profesionalaca, mjesto gdje se raspravlja i razmjenjuju mišljenja o pitanjima vezanim za Ujedinjene narode.

Nakon sudjelovanja u edukaciji, profesori Manuela Mihaljević Sabljak i Branko Rumenović uključili su se u projekt „Obrazovanje za globalnu odgovornost“. Edukaciju i radionice provodilo je Hrvatsko društvo za Ujedinjene narode. Na radionici su prisustvovali sudionici upoznati s globalnim ciljevima održivog razvoja, sustavom i djelovanjem Ujedinjenih naroda te ciljevima i djelatnošću Hrvatskog društva za Ujedinjene narode. U drugom dijelu radionice predstavljen je način prijave škole u projekt te sustav certifikacije. Kako bi škola dobila certifikat, mora se prijaviti putem mrežne platforme te popuniti dokumentaciju. Nakon popunjavanja dokumentacije, slijedi provođenje radionica. Škola mora provesti deset radionica na temu globalnog obrazovanja. Škola mora evidentirati provođenje radionica putem članka i fotografija te evidenciju o provedbi staviti na mrežnu platformu projekta. Svi materijali za provođenje radionica su školama dostupni na mrežnim stranicama http://globalresponsibility.eu/. Radni jezik projekta je engleski jezik.

Profesori Mihaljević Sabljak i Rumenović te ravnateljica Sanja Dubić odlučili su u projekt uključiti i profesoricu Martinu Zubčić te provesti radionice kod strukovnih zanimanja: ekonomist, prodavač i hotelijersko – turistički tehničar. Tako su u projektu sudjelovali učenici 1.c, 2.c, 3.c, 4.c, 1.e, 2.e., 3.e, 1.d i 4.d razreda. Svaki profesor odradio je temu globalnih ciljeva za održivi razvoj u sklopu nastavnog predmeta koji predaje. Sve teme su prilagođene nacionalnom kurikulumu i imaju za cilj razvijati globalne ciljeve održivog razvoja kod učenika i mladih.

Radionice:

  • Human Rights – Your Rights; cilj 16. – Mir, pravda i snažne institucije; U ovoj radionici sudjelovali su učenici 4.d razreda, Hotelijersko turistički tehničati u sklopu predmeta Gospodarsko pravo.

1. Human Rights – Your Rights; cilj 16.

  • Our point of view; cilj 12. – Održiva potrošnja i proizvodnja; U ovoj radionici sudjelovali su učenici 1.d razreda Hotelijersko turistički tehničari u sklopu predmeta Prehrana i poznavanje robe.

2. Our point of view; cilj 12.

  • Humgry Plante; cilj 12. – Održiva potrošnja i proizvodnja; Ova se radionica provela u 3. e razredu zanimanje prodavač.

3. Humgry Plante; cilj 12.

  • Let the image talk; svi globalni ciljevi održivog razvoja; Radionica je održana u 2. c razredu zanimanje ekonomist u sklopu predmeta Osnove turizma.

4. Let the image talk

  • Lunch in Uganda; cilj 2. – Svijet bez gladi; Radionica je održana u 3. c razredu zanimanje ekonomist u sklopu predmeta Upravljanje prodajom.

5. Lunch in Uganda; cilj 2

  • Consequences of Consumerism; cilj 15. – Očuvanje života na zemlji; Radionica je održana u 2. c razredu, zanimanje ekonomist u sklopu predmeta Uvod u poslovno upravljanje.

6. Consequences of Consumerism; cilj 15.

  • Child Labour in the Chocolate Industry; cilj 8. – Dostojanstven rad i ekonomski rast; Radionica je održana u 4. c razredu u sklopu predmeta Vježbenička tvrtka.

7. Child Labour in the Chocolate Industry; cilj 8.

  • Horoscope of Poverty; cilj 1. – Svijet bez siromaštva; Radionica je održana u 1.c razredu zanimanje ekonomist.

8. Horoscope of Poverty; cilj 1.

  • Beautifu fruit; cilj 2. – Svijet bez gladi; Radionica je održana u 1. e razredu, zanimanje prodavač u sklopu predmeta Nabavno poslovanje.

9. Beautifu fruit; cilj 2.

  • Let every voice be heard; cilj 4. – Kvalitetno obrazovanje; Radionica je održana u 2.e razredu, zanimanje prodavač u sklopu predmeta Osnove marketinga.

10. Let every voice be heard; cilj 4

  • Explore your school; cilj 7. – Pristupačna energija iz čistih izvora; Radionica je održana u 1. d razredu, zanimanje hotelijersko turistički tehničar u sklopu predmeta Prehrana i poznavanje robe.

11. Explore your school; cilj 7.

  • Mapping My Neigbourhood; cilj 11. – Održivi gradovi i zajednice; Radionica je provedena u 3. e razredu, zanimanje prodavač u sklopu predmeta Upravljanje prodavaonicom.

12. Mapping My Neigbourhood; cilj 11.

Sudjelovanjem u radionicama učenici su pokazali zainteresiranost za globalne ciljeve održivog razvoja. Nakon provedenih radionica, Škola je podnijela izvješće te materijale stavila na mrežnu platformu projekta. Škola će nakon cjelovite provedbe primiti certifikat o uspješnoj provedbi projekta „Obrazovanje za globalnu odgovornost“.

Izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja

nina_rijavec_ternovec

Nina Rijavec Ternovec

1. Uvod

Ljudje se največ naučimo na podlagi lastnih izkušenj. Različne teorije in definicije sprejemamo, vendar so nam veliko bolj blizu, če sami pridemo do določenih spoznanj na podlagi lastnega raziskovalnega dela oziroma izkušenj. Pri izkustvenem učenju gre za povezavo med teorijo in prakso, vendar pri tem odigrajo ključno vlogo ravno izkušnje, ki posamezniku na podlagi lastne vpletenosti v situacijo prinesejo trajnejše znanje, kjer si posameznik oblikuje in dopolnjuje lastne predstave o določeni temi. Izkustveno učenje je nadgradnja abstraktnega znanja, saj lahko povežemo konkretne izkušnje s teoretičnimi znanji. Temelji na konkretnih osebnih izkušnjah. Vsak posameznik pa v nove izkušnje vstopa z že nekim predznanjem, prejšnjimi izkušnjami, svojimi teorijami ter svojo osebnostjo.

Z izkustvenim učenjem se pri posamezniku razvijajo tudi ostale lastnosti, kot so logično razmišljanje, vztrajnost, radovednost, sposobnost sodelovanja, samozavest, odprtost, sposobnost reševanja problemov. Poleg tega se krepi tudi posameznikova pozitivna notranja samopodoba.

Za uspešno izkustveno učenje, morajo biti uspešno razvite lastnosti posameznika, ugodno pa mora biti tudi okolje, v katerem se uči.

Izkustveno učenje je v šoli zelo dobrodošlo, saj pri učencih vzpodbuja pozornost, jih motivira za učenje in krepi pozitivne odnose med učiteljem in učenci. Učiteljeva vloga je nadzor nad situacijo in usmerjanje pri učenju, pri učencih pa se krepi občutek avtonomnosti pri učenju.

2. Izkustveno učenje

Za dosego ciljev pri predmetu Spoznavanje okolja v tretjem razredu je največkrat potrebno srečanje z naravnim okoljem, ki ga učenci neposredno opazujejo in raziskujejo. Želela sem, da bi učenci na podlagi lastnih izkušenj prišli do zaključkov in da bi bilo njihovo končno znanje kvalitetno. Izbrani temi sem morala posvetiti nekaj več časa in organizirati različne dejavnosti, ki so pripomogle k realizaciji učnih ciljev.

Učno temo o rasti in razvoju rastlin smo skušali realizirati ob izkustvenem učenju. Pri tem smo sledili ciljem iz učnega načrta:

  • vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), predelujejo in v okolje oddajajo,
  • znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi.

Učenci so na podlagi izkušenj, ob sajenju fižola ter opazovanju njegove rasti ugotavljali, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da rastlina uspeva. Pri tem so ob poskusu spreminjali pogoje rasti. Nekaterim semenom niso dovajali vode, spet drugim svetlobe in pri tem prihajali do zaključkov, kateri so nujni pogoji za uspešno rast. Vmesne ugotovitve so sproti beležili. Ugotovili so, da rastline potrebujejo za rast in razvoj svetlobo, zrak, hrano, vodo, ustrezno temperaturo in primeren prostor. V kolikor ti pogoji niso zadoščeni, rastlina ne uspeva.

clip_image002 clip_image004
Slika 1, 2: Gojenje fižola – poskusi

Učno temo smo povezali in nadgradili s spoznavanjem okoljske vzgoje. 22. april je posvečen dnevu Zemlje, ki ga na naši šoli vsako leto obeležujemo na različne načine. Na podlagi izkustvenega učenja so skušali priti do zaključkov o skrbi in varovanju planeta Zemlje. Pri tem smo v naravi opazovali in razglabljali, kako pomembno je varčevanje s pitno vodo in energijo, ločevanje in recikliranje odpadkov, omejevanje izpustov ter odgovorno ravnanje z rastlinami in živalmi. V šoli smo ločevali odpadke, ogledali smo si urejen prostor za ločeno zbiranje odpadkov ter se poučili o recikliranju. V gozdu in na travniku smo opazovali različne rastline in živali ter se pogovarjali o pomenu biotske pestrosti. Na poučnem sprehodu iskali vire onesnaževanja zraka, kjer so učenci opazili, da prihajajo izpusti plinov iz gospodinjstev ter prometa. Stanje na našem planetu je zaskrbljujoče, zato smo se skušali osredotočiti in razmišljati, kaj lahko kot posamezniki storimo za ohranjanje okolja.

Pri tem smo sledili ciljem iz učnega načrta:

  • znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo,
  • znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja,
  • poznajo glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal.

Ob izkustvenem učenju o pomembnosti skrbi za okolje so nastali zanimivi plakati.

clip_image006 clip_image008
Slika 3, 4: Skrb za naš planet

Učna tema okoljske vzgoje je zelo pomembna, zato sem v učni proces vključila tudi starše, saj le-ti pripomorejo k ozaveščanju lastnih otrok o pomembnosti pozitivnega odnosa do narave in okolja, ki je še kako bistven za življenje in obstoj. S tem ohranjamo primerne pogoje za življenje prihodnjih generacij. Izvedli smo delavnico, na kateri smo pred vhodom v šolo uredili vrtiček. Starši so z veseljem priskočili na pomoč z materiali za izdelavo vrtička, rastlinami, idejami ter fizičnim delom. Skupaj z otroki so zasadili različne cvetlice, grmovnice, dišavnice in zelišča ter s tem na simboličen način pripomogli k ozaveščanju pomembnosti ohranjanja pestrosti rastlinskih vrst za naš planet.

clip_image010 clip_image012
Slika 5, 6: Ureditev vrtička pred šolo

3. Zaključek

Izkustveno učenje je pripomoglo k večji motiviranosti učencev za delo ob spoznavanju tem o rasti in razvoju rastlin ter okoljski vzgoji. Pridobljeno znanje je bilo kvalitetno in ga bodo učenci s pridom lahko prenašali v nove situacije.

Literatura

  1. Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://url.sio.si/d7x.
  2. Grošelj, N. (2014) Lili in Bine 3. Učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

Razvoj digitalnih građana putem etwinning projekata

iva_naranđa

Iva Naranđa

Tijekom školske godine 2016./2017. digitalno građanstvo bila je istaknuta tema za Digital_Citizen_How_and_WhyeTwinning zajednicu, tema raznih aktivnosti, radionica, konferencija, publikacija, kampanja i projekata. U konceptu digitalnog građanstva naglasak je na pripadnosti, angažmanu i zaštiti. Digitalni građani članovi su digitalnog društva, redovito koriste internet i informacijske tehnologije za aktivno sudjelovanje u društvu. Obrazovanje o digitalnom građanstvu potiče osviještenost o važnosti odgovorne uporabe digitalnih alata i omogućuje učenicima da iskoriste prednosti digitalne tehnologije na siguran i učinkovit način.

Središnja služba za podršku eTwinningu iz Brisela organizirala je Tjedne eTwinninga od 10. do 27. listopada 2016. tijekom kojih je provedena kampanja „Digital Citizenship“ kojom su eTwinnerima ponuđene razne aktivnosti i materijali s temama o digitalnom građanstvu. Prateći kampanju i sudjelujući na webinaru „Online Seminar 2016: Inspiration for new projects on digital citizenship“ i dva sajma projektnih ideja na kojima su učitelji mogli razmijeniti mišljenja i ideje za projekte na temu digitalnoga građanstva uključila sam Osnovnu školu Vladimira Nazora Pribislavec u dva eTwinning projekta koja se bave ovom temom. U eTwinning projektu pod nazivom „Digital Citizen – How and Why“ sudjelovali su učenici petih i šestih razreda koji polaze izbornu nastavu informatike. U ovom projektu sudjelovale su škole iz Rumunjske, Grčke i Turske. U eTwinning projektu pod nazivom „Digital Citizenship“ sudjelovale su škole iz Cipra, Italije, Španjolske i Turske. Iz naše škole u projektu su sudjelovali učenici osmog razreda koji polaze izbornu nastavu informatike.

Radom na ovim projektima učenici i učitelji iz europskih država surađivali su na aktivnostima koje obuhvaćaju razna područja koncepta digitalnoga građanstva. U provođenju projekta vrlo korisne bile su smjernice i ideje iz publikacije koju je objavila Središnja služba za podršku eTwinningu Kako odgojiti digitalne građane, a koja govori o utjecaju eTwinningovih projekata na razvoj aktivnog građanstva, objašnjava pojmove digitalni građanin, te kako je uključenost u eTwinningove projekte pomogla učenicima i učiteljima u osvještavanju njihove uloge u digitalnom svijetu.

Tijekom rada na ovim projektima učenici su razvijali ključne kompetencije prema Digital_Citizenship_8rpublikaciji Razvoj kompetencija učenika putem eTwinninga koju je izdala Središnja služba za podršku eTwinningu iz Brisela, naročito društvene i građanske kompetencije, digitalne kompetencije i komunikaciju na stranim jezicima. Učenici su stjecali znanja, iskustva, vještine i stavove prema pet ključnih područja iz Europskog okvira za digitalne kompetencije za građane (The European Digital Competence Framework for Citizens – DigComp).

Učenici su stjecali vještine uporabe digitalne tehnologije na kritičan, suradnički i kreativan način. Osim glavne teme projekata, tijekom projektnih aktivnosti nastojalo se među učenicima podizati svijest o važnosti prijateljstva i suradnje između različitih država i kultura. Tijekom cijele školske godine radilo se i na diseminaciji projekata putem više kanala, predstavljanja u školi, školskih mrežnih stranica, internetskih portala i tiska.

U listopadu 2017. godine Središnja služba za podršku eTwinningu iz Brisela nagradila je Europskom oznakom kvalitete projekte „Digital Citizen – How and Why“ i „Digital Citizenship“. U nastavku slijedi kratak opis najznačajnijih projektnih aktivnosti, a više o provedenim projektima može se pronaći na mrežnim stranicama škole i na TwinSpaceu.

eTwinning projekt Digital Citizen – How and Why

Projekt Digital Citizen – How and Why integriran je u kurikulum izborne nastave informatike. U godišnje planove i programe za peti i šesti razred uvršteni su projektni zadaci i obilježavanje Dana sigurnijeg interneta, a dio aktivnosti proveden je u sklopu cjelina Osnove crtanja, Multimedija, Izrada prezentacija i Internet. Na jednostavan način prilagođen dobi učenika, učenici su upoznali devet osnovnih komponenata koje nas prema M. Ribbleu čine digitalnim građanima: digitalni pristup, digitalna trgovina, digitalna komunikacija, digitalna pismenost, digitalni bonton, digitalni propisi, digitalna prava i odgovornosti, digitalno zdravlje i digitalna sigurnost. Surađujući s partnerima iz drugih država, učeći kroz igru i razne zabavne aktivnosti, učenici su usvajali pravila ponašanja digitalnih građana.

Tijekom projekta provedene su mnogobrojne aktivnosti, a u nastavku slijedi kratak opis onih u kojima je ostvarena najbolja suradnja između partnerskih škola. Uvodna aktivnost bila je izrada zajedničke prezentacije „Analog to Digital devices“ koju su škole podijelile putem Google diska i u kojoj je svaka škola uredila dio. Kako bi učenike pripremili za ovaj zadatak, organiziran je posjet Muzeju uredskih uređaja i strojeva u Ivanovcu. Aktivno smo sudjelovali u Danu sigurnijeg interneta, učenici petih razreda bavili su se temom digitalni tragovi, a učenici šestih razreda proučili su dobre i loše strane digitalnoga doba. Tijekom ožujka 2017. partnerske škole surađivale su na pripremi zajedničke prezentacije o prednostima i nedostacima online i offline aktivnosti, koju smo također podijelili putem Google diska. Nadalje, škole su surađivale na pripremi pitanja za zajedničku online anketu o digitalnim navikama učenika. O realizaciji ovog zadatka dogovarali smo se na forumu TwinSpacea i koristili dijeljeni Google dokument. U pripremi pitanja sudjelovale su škole iz sve četiri države koje sudjeluju u projektu, a online anketa provedena je pomoću alata SurveyMonkey. Još jedna aktivnost u kojoj je jasno vidljiva suradnja partnerskih škola bila je izrada loga projekta. Učenici su napravili logo projekta, a zatim smo organizirali online glasovanje za izbor najboljeg loga putem alata Tricider.

Svjesni činjenice da većina učenika voli učiti pomoću tehnologije i kroz igru, sljedeća aktivnost koju smo organizirali bila je izrada edukativnih aplikacija pomoću web alata LearningApps koji podržava učenje i podučavanje pomoću malih interaktivnih modula. Učenici su izradili online igre i samostalno ih objavili na projektnom dnevniku i na taj način svoje radove podijelili s partnerima. Odigrali su igre koje su izradili partneri i komentirali na projektnom dnevniku.

Učenici su sudjelovali na TwinSpace forumu „Let’s meet. Let’s talk about digital citizenship“ i u videokonferenciji „Let’s talk about our project” za čiju realizaciju smo koristili TwinSpace live event i Adobe Connect. Videokonferencija je održana u svibnju, a sudjelovale su četiri škole. Naša učenica na početku susreta predstavila je našu školu, a zatim su se predstavili i drugi učenici. Slijedilo je predstavljanje partnera iz Grčke, Rumunjske i Turske. Učenici su rekli nešto o sebi i svojim hobijima. U drugom dijelu videokonferencije učenici su razgovarali o tome što im se najviše svidjelo na ovom projektu i koje aktivnosti su im bile najzanimljivije.

Osim opisanih aktivnosti, učenici su izradili postere, crteže i filmove koji opisuju devet sastavnica digitalnoga građanina. Pred kraj nastavne godine objavili smo završnu prezentaciju svih projektnih aktivnosti i proveli evaluaciju projekta.

eTwinning projekt Digital Citizenship

Projekt Digital Citizenship također je integriran u kurikulum izborne nastave informatike. U godišnje planove i programe za osmi razred uvršteni su projektni zadaci i obilježavanje Dana sigurnijeg interneta, a dio aktivnosti proveden je u sklopu cjelina Multimedija, Izrada prezentacija i Internet. Rad na projektu podijeljen je na pet tema: online sigurnost, nasilje preko interneta, poštivanje sebe i drugih kada sam online, ispravno korištenje mojeg osobnog uređaja i autorska prava. Tijekom projekta učenici i učitelji iz raznih država surađivali su kako bi proučili i otkrili pravila koja nas čine korektnim građanima u digitalnom svijetu. Cilj projekta bio je pripremiti učenike za život u društvu punom tehnologije, kao i za odgovorno korištenje tehnologije. Učenici su upoznali digitalnu etiku i kako se trebaju ponašati kada su online. Učenici su izradili postere, kratke filmove i prezentacije o pet glavnih tema projekta. Tijekom ovog projekta učenici su koristili alate Canva, Tagxedo, Symbaloo i Biteable te program MS PowerPoint. Povodom Dana sigurnijeg interneta upoznali su poželjna ponašanja i vrijednosti koje treba imati digitalni građanin, ispunili upitnik i osvijestili svoje navike pri upotrebi digitalnih tehnologija.

Tijekom ovog projekta učenici su sudjelovali u tri TwinSpace foruma gdje su s vršnjacima iz partnerskih škola razmijenili svoja mišljenja o digitalnim građanima, nasilju preko interneta i sigurnosti na internetu. Učenici su upoznati s Creative Commons licencama, njihovim osnovnim simbolima i vrstama. Povodom završetka projekta uredili smo pano u holu škole na kojem su prikazane najvažnije projektne aktivnosti i neki radovi učenika iz partnerskih škola.

Na samom kraju projekta učenici iz svih partnerskih škola ispunili su evaluacijski upitnik kreiran pomoću Google obrasca u kojem su predložili i pravila koja treba slijediti digitalni građanin. Kao završni uradak kreirali smo dokument u kojem su prikupljena pravila koja su predložili učenici.

Zaključak

eTwinning projekti imaju važnu ulogu u razvoju digitalnih vještina učenika i u promicanju temeljnih vrijednosti društva, omogućuju učiteljima i učenicima da razmjenjuju iskustva i uče jedni od drugih te predstavljaju izvrsni splet temeljnih elemenata digitalnog građanstva. Surađujući sa školama iz raznih država učitelji i učenici razvijaju uzajamno poštovanje, međukulturno razumijevanje, a pritom se aktivno koriste tehnologijom na siguran i odgovoran način.