Primjena Slikovnice o medijima

Kristina Varžić

Sažetak

Dan sigurnijeg interneta manifestacija je kojoj je cilj podizanje svijesti o važnosti odgovornog ponašanja na internetu i posljedičnog podizanja razine osobne sigurnosti na internetu. To je međunarodna manifestacija čije se obilježavanje upriličuje jednom godišnje, a vrlo je vjerojatno da se ona u većini osnovnih škola organizira kao višednevno događanje (zbog školskog rasporeda i obuhvata većeg broja razreda). Za nastavne satove o sigurnosti na internetu se u radu s prvim razredima u osnovnoškolskom sustavu kao vrlo korisna pokazala „Slikovnica o medijima“ (autorica Alma Čakmazović). Ona služi razvijanju medijske pismenosti za najmlađe, a sigurnost na internetu dio je ove vrste pismenosti kojom se bave knjižničari, informatičari i svi ostali sudionici odgojno-obrazovnog procesa u osnovnim školama. Ovaj članak donosi prikaz slikovnice i mogući način njene primjene na nastavnome satu kao primjer dobre prakse.

Ključne riječi: osnovna škola, prvi razred, medijska pismenost, slikovnica o medijima.

Uvod

Dan sigurnijeg interneta u svijetu se obilježava od 2004. godine. Svijest o važnosti njegovog obilježavanja u Hrvatskoj se intenzivnije razvila koju godinu kasnije. U knjižničarskim krugovima se ta spoznaja zasigurno počela pravovremeno razvijati zbog prirode posla školskih knjižničara. Važnost i potreba provođenja ove manifestacije je do ostatka odgojno-obrazovne zajednice (uz izuzimanje informatičara) najviše doprla preko sustava Loomen i edukacija u sklopu Škole za život. Za školske knjižničare je, jednako kao i za ostale učitelje, 2020. godine na spomenutom sustavu ponuđena edukacija o istraživanju izvora informacija i planiranja aktivnosti vezanih uz Dane sigurnije interneta u trajanju od četiri sata. U našoj školi je to pobudilo interes brojnih učitelja za ovu temu.

Središnji dio

U OŠ Sveti križ Začretje su se Dani sigurnijeg interneta počeli obilježavati u sklopu neposredno odgojno-obrazovnog rada školske knjižnice i, naravno, na satovima informatike. U to vrijeme je izborna nastava informatike bila organizirana samo za predmetnu nastavu pa se glavnina aktivnosti o sigurnosti na internetu za razrednu nastavu provodila u knjižnici. Uvođenjem izborne nastave informatike u razrednoj nastavi, učenicima su ove teme postale zastupljenije u školskom programu.

Na poveznici https://www.powtoon.com/s/gotzRUYNoSk/1/m zorno su prikazane aktivnosti koje je knjižničarka te godine provela na Dan(e) sigurnijeg interneta. Nastavnička priprema za prve razrede u kojoj se koristi „Slikovnica o medijima“ pokazala se zbog uspješnosti vrijednom ponavljanja u narednim generacijama. Riječ je o slikovnici koja je u više primjeraka u knjižnični fond dospjela kao dar nakon aktivnog sudjelovanja knjižničarke u obilježavanju još jedne važne manifestacije za podizanje medijske pismenosti u Hrvatskoj – u Danima medijske pismenosti. Organizatori Dana medijske pismenosti darovali su školi primjerke Slikovnice o medijima i knjižice za roditelje i skrbnike djece Djeca i mediji koja je dobar izvor informacija za rad s roditeljima. Slikovnica o medijima je dostupna i u online obliku na web stranici Medijska pismenost.

Slika 2. Djeca i mediji i Slikovnica o medijima

Slikovnica o medijima nosi podnaslov „medijska pismenost za najmlađe“ i izvrstan je materijal za rad s djecom u prvim razredima ili s vrtićkim skupinama. Autorica slikovnice je Alma Čakmazović. Sam pojam interneta je jednako kao i sigurnost na internetu djeci te dobi vrlo apstraktan i kao takav težak za shvaćanje. Djeca često jesu prekomjerni nekritički korisnici interneta, ali ne razmišljaju o njegovom teorijskom uporištu kao ni o svojoj sigurnosti na njemu (ili njima prihvatljivijim rječnikom – o opasnostima koje na njemu vrebaju). Osobito je o toj temi otežano pričati s najmlađim školskim uzrastima. Iz tog razloga je Slikovnica o medijima izvrsno pomagalo u planiranju ovakve vrste rada s djecom. S učenicima se o medijima više govori u kasnijim razredima, ali je to pojam s kojim se učenici neminovno susreću svakodnevno. Ova slikovnica na vrlo jednostavan način uvodi učenike u svijet medija jer na djeci shvatljiv način objašnjava razliku između stvarnog i nestvarnog u obliku znakova i simbola. Nadalje ih upućuje u činjenicu da im mediji nude samo slike, znakove i simbole, a ne i stvarna iskustva. Učenici se jednostavnim jezikom upućuju na radnje kojima na sebi dokazuju razliku između stvarnog/doživljajnog i slikovnog/znakovnog ili simboličnog (opipavanje nosića, osvješćivanje strujanja zraka kroz nos, osluškivanje vlastitih otkucaja srca). Nakon doživljajnog nude im se paralelne aktivnosti za simboličko kao što su opipavanje simbola srca i nacrtanog nosića koji se ne može zacrvenjeti na hladnoći ili strujati zrak. Predlaže se i dodirivanje fotografije nosića na fotografiji na zaslonu mobitela. Na taj način djeca na vrlo zoran način spoznaju „nestvarnost“ medija i potrebu za kritičkim pristupom istima. Slikovnica završava poučnom i jasnom porukom „Zapamti: u stvarnom svijetu žive tvoja stvarna iskustva. U medijskom svijetu žive simboli.“ Slikovnica je vrlo jednostavno ilustrirana i dizajnirana (ilustratorica Petra Zlonoga, dizajn Branimir Lazanja) te time djeci budi interes. Planski raspoređene aktivnosti održavaju koncentraciju i kod manje zainteresirane djece.

Slika 1. Slikovnica o medijima

Na nastavnome satu u kojem je planirano korištenje Slikovnice o medijima, njeno čitanje je predviđeno u glavnome dijelu sata. Preporučena uvodna aktivnost je tenis riječima (međusobno „dobacivanje ili slanje“ riječi vezanih uz zadanu temu, od jednog učenika do drugog učenika kojeg on odabere, dok djeca stoje u krugu) ili neka slična aktivnost. Nakon čitanja slikovnice učenici ispunjavaju listiće na kojima u zadani krug trebaju nacrtati neki simbol, a to može biti slika, riječ ili neki zvuk. Ako ostane dovoljno vremena uz predviđeno učeničko vrednovanje, djeca mogu interpretirati nacrtano. Ispunjeni radni listići ostavljaju mogućnost postavljanja izložbe dječjih radova povodom Dana sigurnijeg interneta. Za realizaciju sata je osim radnih listića potrebno pripremiti manje ogledalo i jedan mobilni aparat te osigurati mogućnost sjedenja na jastučićima u krugu.

Zaključak

Osnovnoškolski obrazovni proces razvija kod učenika brojne vrste pismenosti, a medijska je samo jedna od njih. Osobit naglasak na tu vrstu pismenosti svojim radom stavljaju knjižničari koji kod učenika potiču i informacijsku pismenost, uz informatičare koji razvijaju kompetencije informatičke pismenosti. Sigurnost na internetu je prisutna u svim navedenim vrstama pismenosti, a obilježavanje Dana sigurnijeg interneta je međunarodni poticaj za planiranje aktivnosti s tim ciljem. Slikovnica o medijima vrlo je koristan materijal za osmišljanje kreativnog sata o opasnostima koja na internetu prijete učenicima.

Literatura

1. Čakmazovič, A. (2018.) Slikovnica o medijima. Zagreb: Agencija za elektroničke medije.
2. Čakmazovič, A. (2024., 21. siječnja). Slikovnica o medijima.
3. https://www.medijskapismenost.hr/wp-content/uploads/2018/04/Slikovnica-o-medijima.pdf
4. Djeca i mediji: knjižica za roditelje i skrbnike djece. (2018.) Zagreb: Agencija za elektroničke medije, 2018.
5. Hrvatsko knjižničarsko društvo. (2024., 21. siječnja). Dan sigurnijeg interneta
6. https://izdanja.hkdrustvo.hr/drustvena/di/catalog/view/32/4/344

Slušam, pričam, razmišljam

Ivanica Beg i Petra Večerić

Sažetak

U članku  je opisan primjer dobre prakse kojim se željelo utjecati na povećanje aktivnog učenikovog rječnika čitajući bajke koje nisu lektirni naslovi Kurikuluma Hrvatskoga jezika. Provedeno je istraživanje čiji je cilj bio vidjeti utječe li čitanje bajki na bogaćenje rječnika učenika prvoga razreda te na koji način.

Ključne riječi: prvi razred, rječnik, bajka.

Uvod

Suradnja između učiteljica razredne nastave i stručne suradnice knjižničarke od presudne  je važnosti za poticaj i razvoj čitalačkih sposobnosti učenika prvoga razreda. Početkom formalnog školovanja učenici su posebno osjetljivi na poticaj i utjecaj iz okoline kojim im se približava slikovnica, priča ili bajka kao dobar temelj za razvoj čitalačkih vještina. Prema Bilić (2016) moguće je da se pojedine osobine neće moći više razviti ukoliko je poticaj zakasnio.

Promjena paradigme učenja u kojoj se važnost daje  ishodovnom  poučavanju otvorila je nove mogućnosti za suradnju knjižničarke i učiteljica. Osmišljeno formativno vrednovanje i odabir aktivnosti za ciljanu skupinu vezano je za ishode propisane kurikulumima.

Ideja

Ideja za  provedbu ovog  istraživanja nametnula se iz činjenice da  učitelji iz godine u godinu primjećuju oskudan svakodnevni govor  učenika prvoga razreda, smanjenu koncentraciju u rješavanju zadanih problema, teško zadržavanje fokusa na zadatku bez adekvatnog audio-vizualnog podražaja te brzo odustajanje od rješavanja problema što utječe na izgovor glasova te stvaranje konstrukcije rečenica u skladu s gramatikom i pravopisom hrvatskoga jezika.

Učenicima jednoga prvoga razreda jednom tjedno tijekom nastavne godine čitale su se bajke braće Grimm te ih se izložilo pojačanoj slušnoj percepciji, poticao se razvoj jezičnih i komunikacijskih vještina te razumijevanje i primjena riječi koje se spominju u bajkama, a koje učenici nisu aktivno koristili u svom rječniku prije samog čitanja.

Ishodi za rad na ovom istraživanju nalaze se u Kurikulumu Hrvatskoga jezika (OŠ HJ A1.2, OŠ HJ A1.5) i očekivanjima međupredmetnih tema Osobni i socijalni razvoj (OSR A1.2 i OSR B1.2) te Učiti kako učiti (UKU A1.2 i UKU A1.3). Formativno vrednovanje imalo je  naglasak na samoregulaciji učenja i samoostvarenju učenika. Metode i aktivnosti su bile osmišljene posebno za svaki scenarij poučavanja uz zajedničku nit vodilju: procjena riječi učenici ne razumiju, učenici pokušavaju objasniti riječ na osnovu svog predznanja i prisjećanja, čitanje bajke, uočavanje nepoznatih riječi i njeno smještanje u kontekst, učeničko objašnjavanje riječi, davanje objašnjenja riječi iz Školskog rječnika, prepoznavanje riječi kroz osmišljenu didaktičku igru, proučavanje plakata s riječima i njihovim značenjima. Sadržaj za rad su bile bajke Jacoba i Wilhelma Grimma: Pepeljuga, Hrabri krojač, Mačak u čizmama, Palčić, Zlatna guska, Vuk i sedam kozlića, Bremenski gradski svirači, Ivica i Marica, Stoliću, prostri se. Evaluacija je provedena tijekom svibnja i lipnja upotrebljavanjem dostupnih besplatnih digitalnih alata te na osobnom izražavanju mišljenja učenika o ovoj aktivnosti tijekom godine.

Cilj istraživanja

Cilj istraživanja bio je utvrditi utječe li čitanje Grimmovih bajki na primjenu novonaučenih riječi u svakodnevnom govoru, postaje li rječnik učenika bogatiji te koja je vrsta riječi najzastupljenija u govoru učenika prvoga razreda.

Metode rada

Uzorak istraživanja

Istraživanje je provedeno na uzorku od 38 učenika prvih razreda osnovne škole. Formirane su kontrolna (N=18) i eksperimentalna (N=20) skupina.

Mjerni instrumenti

Kao mjerni instrument korištena je slika kao poticaj za govorenje. Prvo mjerenje napravljeno je u rujnu, a drugo u lipnju na obje skupine u približno jednakim uvjetima.

Način provođenja istraživanja

Prije početka istraživanja, učenici kontrolne i eksperimentalne skupine dobili su sliku o kojoj su trebali govoriti jednu minutu. Mjerenje se provodilo individualno u školskoj knjižnici. Snimljeni su audio zapisi govorenja učenika. Tekstualni zapis služio je za daljnju analizu. Mjerio se broj izgovorenih riječi te se radila podjela tih riječi prema vrsti (imenice, glagoli, pridjevi).

S eksperimentalnom skupinom se jednom tjedno, od listopada do lipnja, radilo na postupnom  uvođenju nepoznatih riječi u rječnik učenika kroz čitanje i analizu  navedenih bajki (Slika 1). U kontrolnoj skupini tijekom školske godine nisu čitane prethodno navedene bajke braće Grimm.

Slika 1. Postupno uvođenje novih riječi u rječnik učenika.

Prije čitanja bajke, učenici su pokušavali objasniti zadane riječi. Nakon slušanja bajke, odnosno stavljanja tih riječi u kontekst, učenici su ponovno objašnjavali njihovo značenje i iskazivali njihovo razumijevanje. Uslijedila je primjena u kojoj su učenici osmišljavali rečenice o pročitanoj bajci koristeći zadane riječi. Analiza se provodila pomoću raznih didaktičkih materijala poput sličica i riječi koje su učenici trebali proučiti te pravilno spojiti. U sintezi su osmišljavali rečenice o svakodnevnim situacijama zasićene novonaučenim riječima. Vrednovanje, kao najviša razina, provodila se primjenom novonaučenih riječi u svakodnevnim situacijama u razredu.

Slika 2. Aktivnosti bogaćenja rječnika.

Rezultati

Tablica 1. Usporedba prosjeka riječi po učeniku u inicijalnom i finalnom mjerenjuBudući da između  izgovorenih riječi kod inicijalnog i finalnog mjerenja nema značajne razlike u obje skupine (Tablica 1), izmjerena je zastupljenost novonaučenih riječi kojima su učenici bili intenzivno izloženi tijekom školske godine u eksperimentalnoj skupini. Rezultati su vidljivi u Grafikonu 1.

Grafikon 1. Zastupljenost novonaučenih riječi

Trajna izloženost i primjena novonaučenih riječi rezultirala je povećanim korištenjem tih riječi u svakodnevnom rječniku učenika eksperimentalne skupine. Također, vidljivo je da se neke novonaučene riječi pojavljuju i kod kontrolne skupine. Možemo zaključiti da su se one pojavile spontano kroz rad na nastavnim sadržajima kroz godinu.

Grafikon 2. Zastupljenost vrsta riječi prilikom inicijalnog i finalnog mjerenja kod kontrolne skupine

Grafikon 3. Zastupljenost vrsta riječi prilikom inicijalnog i finalnog mjerenja kod eksperimentalne skupine.

Kod eksperimentalne skupine vidljiv je značajan porast uporabe imenica u svakodnevnom govoru te pad uporabe  glagola i pridjeva (Grafikon 3.).

Zaključak:  Izloženost eksperimentalne skupine povećanom broju novonaučenih riječi od kojih su većina imenice (Grafikon 4), rezultiralo je porastom zastupljenosti imenica u rječniku učenika eksperimentalne skupine u odnosu na kontrolnu skupinu.

Grafikon 4. Zastupljenost vrsta riječi među novonaučenim riječima

Usporedimo li zastupljenost vrsta novonaučenih riječi u rječniku učenika eksperimentalne skupine s obzirom na spol (Grafikon 5., Grafikon 6.), možemo vidjeti da su novonaučene riječi više zaživjele u rječniku dječaka u odnosu na rječnik djevojčica.

Grafikon 5. Zastupljenost vrsta novonaučenih riječi kod dječaka

Grafikon 6. Zastupljenost vrsta novonaučenih riječi kod djevojčica

Zaključak

Izloženost riječima koje nisu karakteristične za rječnik učenika prvoga razreda kroz čitanje bajki, utjecalo je na njihovo aktivno korištenje  u svakodnevnom govoru . Prema dobivenim rezultatima vidljivo je da je najzastupljenija vrsta riječi među novonaučenim riječima ona kojoj su učenici bili najviše izloženi – imenicama. U nastavku istraživanja trebalo bi učenike izložiti podjednakom broju različitih vrsta riječi te mjeriti prihvaćaju li ih učenici podjednako u svoj rječnik.

Prema rezultatima mjerenja, sam broj riječi kojima se učenici služe tijekom jednominutnog pričanja  nije  se povećao. Autorice istraživanja smatraju da mjerenje broja riječi unutar jedne minute nije stvarni pokazatelj bogatstva rječnika učenika. Rezultati bi bili relevantniji kada bi se učenicima omogućio vremenski period govorenja koji sami procjene kao potreban. Ta spoznaja bi trebala biti jedan od važnijih segmenata za nastavak ovoga istraživanja.

Literatura

1. Matijević, M., Bilić, V., Opić, S. (2016). Pedagogija za učitelje i nastavnike. Zagreb: Školska knjiga.
2. Braća Grimm (2005). Najljepše bajke. Zagreb: Znanje

Početak opismenjavanja u 1. razredu

Neža Zakrajšek

Sažetak

Početak opismenjavanja počinje već u predškolskoj dobi, a u 1. razredu počinjemo sustavno razvijati predpismenjačke vještine do sustavnog čitanja slova i tehnika čitanja. Važno je pravovremeno identificirati dječje sposobnosti i njihove individualne potrebe te osmisliti individualizirani plan opismenjavanja.

Ključne riječi: prvi razred, opismenjavanje, grafomotorika, vizualna i slušna percepcija.

S ažuriranim nastavnim planom i programom učitelji razredne nastave susreli su se s novim izazovom, a to je individualizirati opismenjavanje za svakog učenika pojedinačno. Prije nego što sustavno čitamo slova, moramo provjeriti u kojoj su mjeri učenici razvili predpismenjačke vještine i na temelju toga pripremiti individualizirani plan opismenjavanja. Krajem rujna ili početkom listopada provjeravam sposobnosti svakog učenika prema izrađenom obrascu i potom izrađujem okvirni plan koji dijelim na nekoliko područja i potom proces opismenjavanja prilagođavam učeniku tijekom cijele godine. U siječnju i svibnju još jednom provjeravam vještine opismenjavanja koristeći isti obrazac.

Područja koja provjeravam:

• Osnove pisanja, orijentacije, grafomotorika
• Vizualno razlikovanje
• Slušno razlikovanje
• Slušno raščlanjivanje
• Tehnika čitanja i različite faze učenja tehnike čitanja

Opismenjavanje je proces koji je dugotrajan i složen, počinje i prije ulaska učenika u školu. Jako je važno da je dijete od malih nogu izloženo knjigama (papirnatim i senzornim) te da se trudimo što više djetetu čitati bajke. Roditelji ili odgajatelji čitaju djetetu bajke. Čitanje bajki možemo nadograditi vlastitim bajkama, raznim riječnim i didaktičkim igrama, dok dijete razvija vokabular i govorne vještine. Važno je saslušati dijete, njegove želje, interese i odvojiti vrijeme za to. Pozitivna iskustva već u predškolskom razdoblju pozitivno utječu na sam proces opismenjavanja. No, moramo biti svjesni da se faze opismenjavanja ne smiju preskakati.

Osnove pisanja, orijentacije, grafomotorika

Postavljanje nastavnih sredstava i pravilno držanje tijela i olovke temelj je za uspješan rad. Učenika treba naučiti razumno urediti radni prostor i da na stolu nema ometajućih stvari. Učenik treba sjediti na prikladno velikoj stolici i imati odgovarajuću visinu stola. Leđa trebaju biti oslonjena ​​na naslon, preporučeni kut između koljena je 110 stupnjeva. Ruka kojom se ne piše je na stolu i drži površinu za pisanje. Pišemo s lijeva na desno, odozgo prema dolje. Dešnjaci imaju površinu za pisanje poravnatu ravno ili blago ulijevo, dok ljevaci mogu biti blago udesno. Napisano mora biti iznad ruke. U 1. razredu sve je učestalije nepravilno držanje olovke, što nastojimo ispraviti raznim priborom. Možemo si pomoći plastelinom, kliještima, gumicom, ali možemo kupiti i držače za tu namjenu. Moramo paziti da ljevaci imaju nalivpera i škare za ljevake.

Orijentacija se kod učenika razvija u tri područja, prvo na tijelu, zatim u prostoru i na kraju na papiru. Učenik najprije mora kontrolirati svoje tijelo, odnosno znati lijevo/desno, gore/dole, iznad/ispod, ispred/otraga. Zatim to nadograđujemo na prostornu orijentaciju. Ovdje možemo igrati igrice kako bismo zatvorili oči i kretali se po sobi prema uputama, postavljajući predmet prema uputama. Orijentaciju na papiru mogu razviti učenici crtajući na papiru dok pričaju priču. Loša orijentacija može biti znak početnih problema s pismenošću. Ako učenik ima problema lijevo/desno, možemo mu staviti narukvicu na dogovorenu ruku da mu pomognemo.

Slika 1: Orijentacija na papiru (labirint)

Slika 2: Taktilna memorija

Vizualno razlikovanje

Učenici vole rješavati zadatke u kojima uspoređuju slike i traže razlike između slika ili traže sličnosti. To su zadaci, kojima je cilj da učenik vizualno razaznaje i pomno promatra. Vizualno razlikovanje može se razviti i traženjem identičnih zapisa, slaganjem slika u pravom slijedu, traženjem identičnih slova/sjena, slagalicama.

Slika 3: Pronađite razlike

Slika 4: Pronađite razlike prije i poslije

Slika5: Promatranje uzoraka

Slušno razlikovanje

Pri slušnom razlikovanju učenici se usmjeravaju da pažljivo slušaju, npr. je li zvuk ljudski ili životinjski, glasan ili tih, spor ili brz.

Ove igrice nadograđujemo tako da učenici određuju je li riječ duga ili kratka (točka – bubamara). Učenicima dajemo nekoliko riječi, koje se moraju razlikovati za najmanje dva sloga. Pri tome si mogu pomoći tako, da je jedna ruka u mirovanju, a druga se pomiče u smjeru pisanja tijekom govora. Govorimo prirodno i kada su riječi gotove, ruka staje. Zatim mogu tražiti rime na zadanu riječ (tržnica- bojica – vrećica – sjenica). Također mogu tražiti rime na svoje ime (Tina – malina).

Slušno raščlanjivanje

Slušna svijest se temelji na tome da učenik postane svjestan da su riječi sastavljene od pojedinačnih slogova, glasova i da razlikuje glasove jedan od drugog. U aktivnostima koje razvijaju slušnu analizu moramo se pridržavati načela postupnosti, od lakog do teškog, te moramo pažljivo birati riječi.

Prvo se usredotočimo na slogove, prvo razlikujemo broj slogova u riječi. Mogu si pomoći pljeskanjem, koračanjem ili slaganjem kockica (jedna kocka za svaki slog).

Zatim se fokusiramo na prepoznavanje prvog sloga. Učenicima je to vrlo apstraktno, pa si možemo pomoći da naglasimo prvi slog (žaba).

Nastavljamo prepoznavati zadnji slog (ža-ba). Pritom možemo igrati igru ​​u kojoj tražimo riječi koje završavaju na jedan slog (baka, patka). A možemo igrati i lančanu igru. U lančanoj igri učenik pronalazi završni slog (ža-ba), a zatim od posljednjeg sloga tvori novu riječ (baterija). Prepoznaju završni slog (baterija) u novoj riječi i ponovno tvore novu riječ (jastog).

Primjer: BIBA – BANANA – NAMAZ – MAZALO – LOVAC

Od slušne svijesti o slogovima prelazimo na svijest o glasovima. Vrlo je važno da učenici pravilno slovkaju. Pritom je potrebno osloniti se na što više osjetila. Počinjemo s prvim glasom, naime učenici vole igrati igru ​​Vidim nešto i putujemo. U obje igre cilj je da učenici u svom okruženju traže predmete koji počinju određenim glasom.

Primjer igre Putujemo: Danas idemo na more. Ponijet ćemo puno stvari sa sobom na L.

Odgovori: lopatica, lubenica, lizalica, lak, led …

Primjer igre Vidim nešto: netko odabere predmet iz okoline (npr. sat) i zatim kaže: “Vidim nešto što počinje na s.” Ostali navode predmete iz okoline koji počinju na s. Onaj tko pronađe odabrani predmet nastavlja igru.

Od prvog glasa nastavljamo prepoznavati zadnji glas (žaba). Prema mom iskustvu, učenicima je to najteže, pa je dobro na početku naglasiti zadnji glas. Igra za učvršćivanje posljednjeg glasa, u kojoj se učenici jako zabavljaju, npr. što je stol ako uzmemo njegovo posljednji glas (sto).

Igra za učvršćivanje prvog i posljednjeg glasa je lančana igra koju učenici već poznaju kada smo riječi razlagali na slogove.

U lančanoj igri učenik pronalazi posljednji glas (ananas), a zatim tvori novu riječ (sunce) od posljednjeg glasa. Prepoznaju posljednji glas (element) u novoj riječi i ponovno formiraju novu riječ (traktor).

Primjer: ananas – sunce – element – traktor

Slovkanje je sposobnost analiziranja riječi u glasove. Vrlo je važno da učenici nauče pravilno slovkati, jer to utječe na kasniju ispravnost u pravopisu riječi.

Igre kojima možemo razbiti riječi u slova: odjek (učitelj govori riječ, učenici odjekuju), mogu staviti čep na stol za svaki glas, mogu ukloniti pojedinačni glas iz riječi (kreda – reda), zagonetka ( izgovor riječi, drugi pogađaju) .

Slika 4: Gdje čujete glas

Nakon što učenik ima dobro razvijene vještine prije opismenjavanja, možemo početi sustavno rješavati slova.

Čitanje

Po polasku u školu, dosta učenika ima već savladanu tehniku ​​čitanja. Kao što trebamo sustavno razvijati predpismenjačke vještine, tako trebamo sustavno razvijati i tehnike čitanja u određenim fazama (Grginič, 2009.). Ako učenik već prilikom polaska u školu čita pravilnom tehnikom čitanja, prilagođavamo mu individualizirani plan. Vrlo je važno osvijestiti roditelje da ne bi trebali učiti dijete čitati ako ga uče sricati.

FAZE ČITANJA

1. Čitanje pisama
S K C A L N I Č R Z

2. Čitanje slogova
MA ŠA LO ŠO ŠI LO KA VA SO

3. Čitanje riječi
ČETIRI, ŠEST, MUNJA, SEDAM, SUNCE

4. Čitanje slike
KAJA I SARA SU BILE J. OBUKLE SU KAPUTE, I RUKAVICE.

5. Pročitajte posebne značajke
PALA JE SA STOLICE. PALA JE S KONJA.

Individualiziran program opismenjavanja

“Uspjeh diferencirane i individualizirane nastave ohrabruje učenike, jer su zahtjevi prilagođeni tako da ih svaki šestogodišnjak može razumjeti i prilagođen je njihovoj dobi, vještinama, znanju. Učenik će se usredotočiti tamo gdje će biti uspješan” (Žalik, 2007., str. 40).

Zaključak

Nastavni plan i program za slovenski jezik diktira individualno, postupno i sustavno razvijanje vještina čitanja i pisanja. Pritom učitelji moraju voditi računa o znanjima, sposobnostima i vještinama pojedinca te ga uz pomoć individualnog plana sustavno voditi od predpismenih sposobnosti do željene čitalačke pismenosti.

Literatura

1. Poznanovič Jezeršek, M. … (2018). Učni načrt za slovenščino. Pridobljeno 23. 10. 2021 na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf.
2. Golli, D., Grginič, M., Kozinc, A. (1966). ABD Govorimo – poslušamo, pišemo – beremo, priročnik za učitelje. Trzin: Založba Izolit.
3. Grginič, M. (2009). Kako do pismenosti v razredu osnovne šole? Priročnik za učitelje. Mengeš: Izolit.
4. Lahovnik, J. (2010). Vpliv glasovnega zavedanja na pisanje in branje: diplomsko delo. Maribor. Pridobljeno 23. 10. 2021 na https://dk.um.si/Dokument.php?id=16365.
5. Podgoršek, S., Lamper, N. (2011). Učinkovitost izbranih področij začetnega opismenjevanja: diplomsko delo. Maribor. Pridobljeno 23. 10. 2021 na https://dk.um.si/Dokument.php?id=21541.
6. Žalik, L. (2007). Opismenjevanje v prvem triletju. Maribor: Tiskarna Tehniških fakultet Maribor.

Team cooperation in online teaching

Mateja Ivič

Summary

Online teaching forced teachers to cooperate more than ever before. The intention of this article is to research and make a point of good cooperation among co-workers. The work that takes place in the first grade has to be well planned, which can be achieved only by good and quality cooperation among teachers. Good planning and positive personal relationships can create new ideas and innovative approach to teaching.

Key words: teamwork, online teaching, teacher, kindergarten teacher, first grade.

1. Introduction

Last school year brought the teachers new challenges overnight. In March of 2020, Slovenia declared epidemic due to the spread of the new coronavirus. The educational institutions were closed and teachers had to face a new way of teaching – online teaching. The epidemic was officially declared on 12^th March 2020, and the first wave of epidemic lasted in Slovenia for 12 weeks. During this time, the teachers had to adapt not just teaching methods, but also the methods and ways of working as well as new methods of grading. Despite the long uncertainty, the school year ended for all primary pupils in school environment.

This school year, the kindergarten teacher and I welcomed a new generation of first grade pupils. Due to the increase of infected and dead, the government declared the epidemic again on 18^th October. The second wave started already during the summer with slight increase of infections, but the rapid spread caused the educational institutions to be closed again in October.

The kindergarten teacher and I were facing new challenges again, but this time we were more prepared.

2. Teamwork

Online work requires accurate and attentive planning, and that is why the kindergarten teacher and I agreed that a good mutual cooperation is needed not just among the two of us, but within the whole first grade working group.

In the Pedagoška enciklopedija (1989) teamwork is defined as a form of cooperation that is done by a group (of two or more) pedagogical experts on the basis of indirect and equal cooperation and with the intention to reach common goals.

Teachers and kindergarten teachers agreed that we will be unified in delivering the subject matter, and that we will help each other. We were aiming towards a higher effectiveness in teaching, and we also wished to cooperate well. In these uncertain times we realised how important teamwork, good communication and connection between us is. The kindergarten teacher and I were also prepared for a good mutual cooperation and it already started to show in the first two months, while still teaching in the classroom.

A successful team is a team, where the competence, knowledge and expertise of the members exceeds, because this way they work better and more successful. Individuals exceed their individual knowledge and abilities, and together develop new, more successful solutions and results. This is the only way to ensure development and successfulness. (Brajša, 1995)

Soon after we started working online, it showed how important equal cooperation is. The planning of the lessons was faster and more efficient. We also realized how important are active listening, mutual support, feedback exchange and positively accepting critique. We had group meetings on daily basis, where we talked about our work, and exchanged suggestions and ideas for the next day. We allowed each other to be creative, which is possible only if there is mutual trust. We have motivated each other and aimed towards successful cooperation since the beginning of the school year. Teaching in first grade is very diverse and versatile, and we faced this kind of teaching for the first time, so it was really important that we made each other feel emotionally safe. Without emotional safety you cannot achieve a quality relationship.

3. Preparation of lessons

Quality lessons’ preparation requires a lot of time in general. But since we faced teaching first-graders for the first time, we realized we need a good and in-depth preparation. We were aware of the fact that we cannot follow classical planning, because online work will bring us different obstacles (lower motivation, concentration and readiness to work, different pupils’ abilities and different work conditions in their home environments).

The main importance in team planning are flexibility and less-structured process of planning, because they help in achieving more relaxation in relationships and personal openness, which should strengthen innovation and effectiveness of team planning. (Polak, 2008)

A teacher has different jobs in the process of education. Beside teaching, a teacher is in a role of a person and personality. Even Novak (2000) has warned about the fact that one needs different skills by being a teacher in the first nine years of school. The teacher is not the only source of teaching any more, and teaching is not just transmission, but guiding and directing. The kindergarten teacher and I wished that the online teaching would not only consist of lessons, but that we could guide and lead the first-graders, so that they could do their work in good atmosphere and as independently as possible.

When we first started planning, we agreed that everyday contact with the pupils is needed. Because the motivation in this age group is very short, we decided to do a morning circle, which lasted one school hour.

The kindergarten teacher and I divided the tasks by subjects. We discussed daily how the work in the morning circle will run, and how we will teach the subject matter. During planning we listened to each other, and exchanged opinions and ideas.

4. Online teaching

The kindergarten teacher and I contacted the pupils through video conference every day. We called the meeting the morning circle. In the morning circle, the pupils had the possibility to regularly follow the lessons and cooperate in the educational process. First-graders have a short concentration span, so we decided to not only explain verbally, but also teach with the help of pictures and video explanations. First-graders cannot work well with reding materials, they are not so skilled in using different sources, and have problems extracting the essence without additional explanation, so we decided to dedicate 10 minutes to each subject. We tried to explain the subject matter in an interesting and attractive way with transparent and concrete work instructions. We used a lot PowerPoint presentations, and that turned out to be a great way to explain subject matter. Most of the time the first-graders were very motivated to continue working. We filmed the explanation for those that were not present in the morning circle, and they could watch it later or in the afternoon (https://www.youtube.com/channel/UC-HXlioF7YNtDXb_EQYf9cw/videos).

An important part was also good and daily cooperation with the parents, to whom we sent all the materials.

We also agreed that we have to encourage the physical development of pupils, so we performed daily sport tasks, and also included some relaxing activities during the lessons. Mostly it was important to us that the pupils feel that they are improving, gaining success and keep the feeling of belonging to the group. It showed quickly how independent they are becoming and how skilful in using the technology.

We wanted the pupils to also get to know some contents experimentally, so we included, mostly when learning about environment, some activities that they had to do directly in nature, and they reported about it during the morning circle. With these we also achieved that they spontaneously, in a child’s manner, explored the world around them. The main idea of experimental learning is that we learn the most, when we do something by ourselves, and are active while learning. (Marentič Požarnik, 1987, p. 66)

Picture 1. An example of teaching a capital letter    Picture 2. Instructions for working in notebooks

Picture 3. Learning numer seven.

5. Conclusion

In the 2020/2021 school year the kindergarten teacher and I faced new challenges – online teaching. During this time, it became clear how important is a good cooperation among all people involved in the educational process. Online teaching can show good results and develop positive climate only with teachers that mutually support and encourage each other, that exchange knowledge, plan together and help each other with work. Online studies cannot replace classical teaching in the classroom. But I also believe that future will bring us unexpected challenges, that is why mutual connection and collective encouragement is even more important.

Literature

1. Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba.
2. Marentič Požarnik, B. (1987). Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
3. Novak, M. (2005). Vloga učitelja v devetletni osnovni šoli. Nova Gorica: Educa.
4. Pedagoška enciklopedija (1989). Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
5. Polak, A. (2008). Učitelji, učenci in starši o prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Prvi i osmi razred na daljinu

Ivana Norac i Dunja Kufner

Sažetak

Ovaj rad donosi usporedbu rada u prvom i u osmom razredu osnovne škole s naglaskom na komunikaciju, motivaciju, vrednovanje i aktivnosti i povratne informacije. Metodom strukturiranog grupnog intervjua provedenim s razrednicama prvih i osmih razreda Osnovne škole Kneževi Vinogradi željelo se saznati kako se komuniciralo u njihovim razredima, na koje načine su motivirale učenike za obavljanje zadataka i ostvarivanje ishoda, vrednovale radove učenika, je li bilo poteškoća u vrednovanju te kako se može usporediti dobivanje povratnih informacija u školi na daljinu i u klasičnoj školi.

Ključne riječi: prvi razred, osmi razred, škola na daljinu, komunikacija, motivacija, vrednovanje.

Uvod

Djeca u prvom razredu uče što znači pohađati školu (Phelan. Schonour, 2006.). Dijete tada dobiva prve velike obveze, susreće se s novim ljudima, stječe nove prijatelje i nove spoznaje o svijetu. Također, dobiva nove spoznaje o sebi i počinje prihvaćati obveze koje donosi škola (Barbir, [s.a]). Preduvjet prihvaćanju obveza koje donosi škola je sigurnost. Dijete, odnosno učenik, mora se u razredu osjećati sigurno, mora imati osjećaj važnosti, da je učenje zabavno i da je sposobno donositi odluke (Kljajič, [s.a.]). Dijete u prvom razredu nadograđuje vještine čitanja i pisanja stečene u predškolskoj dobi. U osmom razredu učenici se pripremaju za polazak u srednju školu te uče nove i kompleksnije vještine. Od učenika se očekuje da sami znaju donositi zaključke te verbalno i napismeno objasniti što i kako uče. Njihove vještine čitanja i pisanja se u osmom razredu nadograđuju i usavršavaju (Scholastic, 2020.).

Nastava na daljinu nametnula je nove načine učenja i poučavanja. Učenici osmih razreda OŠ Kneževi Vinogradi poučeni su uporabi tabletnih računala i snalaženju u aplikaciji za uspostavu nastave na daljinu Microsoft Teams. Učenici prvog razreda u početku nastave na daljinu povezali su se putem aplikacije Rakuten Viber, te su se nakon kratkog vremena uključili u MS Teams.

Hipoteze

Ovaj rad temelji se na četirima hipotezama:

1. Komunikacija s prvim razredom teže je ostvariva nego s osmim razredom.
2. Učenici prvog razreda motiviraju se pohvalama i opomenama više nego učenici osmog razreda.
3. Vrednovanje rada učenika osmih razreda više je ostvarivo nego u prvom razredu.
4. Učenici osmog razreda aktivniji su u nastavi na daljinu nego učenici prvog razreda.

Metodologija

Metodom strukturiranog grupnog intervjua provedenim s razrednicama prvih i osmih razreda OŠ Kneževi Vinogradi željelo se saznati u kojoj su mjeri komunicirale s učenicima, roditeljima i ostalim učiteljima, na koje načine su motivirale učenike za obavljanje zadataka i ostvarivanje ishoda, vrednovale radove učenika, je li bilo poteškoća u vrednovanju te kako se može usporediti dobivanje povratnih informacija u školi na daljinu i u klasičnoj školi.

Intervju je bio postavljen u aplikaciji Microsoft Forms s unaprijed postavljenim pitanjima. Sve su ispitanice odgovorile su na sva pitanja. Prvo pitanje intervjua odnosilo se na razred, te su intervjuirane tri ispitanice razrednice prvih razreda i dvije razrednice osmih razreda.

Drugo pitanje odnosilo se na komunikaciju i glasilo je: „U kojoj ste mjeri komunicirali sa učiteljima, roditeljima i učenicima te je li bilo poteškoća u komunikaciji i kako ste poteškoće riješili?“. Sve ispitanice odgovorile su da se komuniciralo svakodnevno, putem MS Teams-a, putem grupa na Viber-u, telefonskih poziva i e-pošte. Razrednice osmog razreda navode da se komunikacija ostvarivala putem Facebook grupe koja postoji otprije, a kao poteškoću navode da se neki pojedinci uopće nisu javljali, dok razrednice prvih razreda navode da su poteškoće bile tehničke prirode.

Treće pitanje odnosilo se na motivaciju i ishode, i glasilo je: „Na koje ste načine motivirali učenike za obavljanje zadataka i ostvarivanje ishoda učenja?“. I u prvim i u osmim razredima na prvom mjestu motivacije su pohvala i poticaji na rad. Igrifikacija, prezentacije i videozapisi se navode kao motivacija u prvom razredu. U osmim razredima kao motivaciju za rad navodi se i javna opomena u Teams-u kao krajnja metoda, a manji broj učenika osmog razreda nije reagirao na pohvale, poticaje, ni prijetnje, a kako navodi razrednica, tako je i u razredu u klasičnoj školi.

Četvrto pitanje se odnosilo na vrednovanje: „Na koje ste načine vrednovali radove učenika te je li bilo poteškoća u vrednovanju? Kako biste usporedili vrednovanje u školi na daljinu i u klasičnoj školi?“ Sve ispitanice navode kako vrednovanje u školi na daljinu nije realno, objektivno, kompletno. Vrednovanje u oba ispitana razreda se temeljilo na aktivnosti u virtualnoj učionici i izvršavanju zadataka. U oba ispitana razreda navodi se da su učenici imali pomoć sa strane, na što se nije moglo utjecati. Ispitanice navode da je vrednovanje u klasičnoj školi realnije, poštenije, kompletnije i objektivnije.

Peto pitanje se odnosilo na povratne informacije i aktivnost učenika. Sve ispitanice navode da su učenici aktivniji u klasičnoj školi, te u oba ispitana razreda postoji pomoć sa strane. U osmim razredima su učenici koji su aktivni u klasičnoj školi, bili su aktivni i u virtualnoj učionici, te učenici koji nisu pokazivali interes za nastavu su se snašli u virtualnoj učionici i vrlo savjesno odrađivali svoje zadaće. U osmim razredima aktivnost ovisi o učenikovoj informatičkoj pismenosti te koja mu vrsta rada više odgovara.

Rasprava

Nakon provedenog intervjua, izrađena je tablica koja prikazuje usporedbu prvog i osmog razreda.

Tablica 1. Usporedba komunikacije, motivacije, vrednovanja, aktivnosti i povratnih informacija u prvom i osmom razredu

U tablici je vidljivo da prilikom komunikacije u nastavi na daljinu najveće poteškoće su u prvom razredu tehničke prirode. U osmom razredu najveća je poteškoća nejavljanje. Prva se hipoteza: Komunikacija s prvim razredom teže je ostvariva nego s osmim razredom., djelomično prihvaća.

Učenici prvog razreda motivirani su pohvalama, igricama, prezentacijama i videozapisima, dok je učenicima osmog razreda motivacija pohvala i javna opomena, na koje neki učenici nisu uopće reagirali. Druga hipoteza: Učenici prvog razreda motiviraju se pohvalama i opomenama više nego učenici osmog razreda., se prihvaća.

Iz tablice se vidi da je vrednovanje u oba razreda temeljeno na aktivnosti, te je nerealno, neobjektivno, nekompletno, u oba promatrana razreda učenici dobivaju pomoć sa strane. Time se treća hipoteza: Vrednovanje rada učenika osmih razreda više je ostvarivo nego u prvom razredu., odbija.

Aktivnost učenika i povratne informacije u prvom razredu je veća u klasičnoj školi, dok su im u nastavi na daljinu potrebne dodatne upute i individualna objašnjenja. U osmom razredu učenici koji su bili aktivni u klasičnoj školi, aktivni su i u školi na daljinu, a aktivnost je ovisila o informatičkoj pismenosti učenika. Time se četvrta hipoteza: Učenici osmog razreda aktivniji su u nastavi na daljinu nego učenici prvog razreda., prihvaća.

Zaključak

Rad u nastavi na daljinu je izazovan. Dvosmjerna komunikacija, pronalazak prave motivacije, pravedno vrednovanje i učenikova aktivnost preduvjeti su za uspješan rad i u prvom i u osmom razredu. Izazovi koji stavljeni pred učenike zahtjevni za učenika oba promatrana razreda. Na izazove se nadovezuje vrednovanje koje je u nastavi na daljinu u oba slučaja nerealno i neobjektivno. Analiza i sinteza vlastitog rada, poznavanje sposobnosti učenika kao individue pokretači su uspješnosti nastave u svakom njezinom obliku.

Literatura

1. Barbir, D. [s.a.]. Polazak djeteta u prvi razred. dostupno na: https://www.harfa.hr/polazak-djeteta-u-prvi-razred/
2. Phelan, Thomas W.. Schonour, Sarah Jane. (2006.). 1-2-3 uspjeh: za odgojitelje i učitelje. Lekenik: Ostvarenje.
3. Kljajič, A. [s.a.]. Samoprocjena u prvom razredu osnovne škole. dostupno na: http://www.ssmb.hr/libraries/0000/7031/Andreja_Kljajic_%C4%8Dlanak__samoprocjena.pdf

Naravni didaktični material v raziskovalnih škatlah

 

Mojca Kruh

Uvod

Velik izziv učiteljem v prvem razredu je najti načine, kako otrokom približati šolo. Učenci imajo radi spremembe, zato je privlačen in velik učni pripomoček prav naravno okolje, ki se z letnimi časi spreminja. Raziskovalna škatla je dober motivacijsko didaktični pripomoček, ki ga v praksi v prvem razredu običajno uporabljam pri pouku (SPO, MAT), vendar pa lahko učenci z njimi delajo tudi med odmorom, v jutranjem varstvu ali podaljšanem bivanju. Didaktični pripomoček omogoča samostojno, skupinsko delo ali delo v paru, ki časovno ni omejeno in omogoča seznanjanje z vsebinami v učenčevem lastnem tempu. Poleg omenjenega, je prednost raziskovalnih škatel tudi ta, da je didaktični material bolj pregledno urejen.

Škatle ustvarjajo radovedno, raziskovalno vzdušje med učenci in pri pouku. Različne naravoslovne dejavnosti, ki temeljijo na aktivni vlogi otroka so ena izmed organiziranih oblik dela.

Pri naravoslovju je pomembno, kako zastavljamo vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil.

Otroke spodbujamo in navajamo na zastavljanje vprašanj, ki naj bodo takšna, da jih bodo usmerjala in vodila v samostojne dejavnosti. Narediti morajo nekaj, da dobijo odgovor. Tovrstna vprašanja so akcijska, saj zahtevajo neko dejanje, akcijo, oziroma produktivna, saj dajejo nek rezultat, produkt. Jos Elstgeest je ta vprašanja razdelil na šest podskupin, ki si sledijo v zaporedju po zahtevnosti (Skribe Dimec, 2007a).

Z raziskovalnimi škatlami lahko otroke in mladostnike navajamo na različne naravoslovne

postopke. Spoznavanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo ob dejavnostih, ki omogočajo pridobivanje informacij preko lastnih izkušenj. Ob takšnih dejavnostih učenci razvijajo sposobnosti in spretnosti – naravoslovne postopke.

Skribe Dimec (2007a) navaja naslednje naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in urejanje po kriterijih, sporočanje o zamislih ali ugotovitvah, sklepanje, oblikovanje domnev, ločevanje.

Pri takem delu je naloga učitelja:

• pripraviti motivacijsko učno okolje,
• pripraviti ustrezne učne pripomočke,
• spodbujati učence k uporabi,
• spodbujati upoštevanje drugačne zamisli,
• preverjati in vrednotiti dela otrok ter zapisovanje dosežkov in napredovanje vsakega učenca.

Ugotovila sem, da so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, manjši

zaboji ali lesene škatle, ki morajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme.

Skribe Dimčeva (2007a) meni, da začnemo raziskovalno škatlo pripravljati tako, da zbiramo najrazličnejše predmete, ki so zanimivi zaradi oblike ali površine, gibljive predmete, predmete, ki se lahko razstavijo in sestavljajo, stvari, ki se spreminjajo, oddajajo zvoke in vonje, fosile, živalske ostanke, različne druge stvari iz narave. Že med zbiranjem razmišljamo, kaj je skupnega stvarem, ki jih bomo dali v škatlo, in kakšen bo namen zbirke. Škatle poimenujemo in na njih napišemo naslov, ki je odvisen od vsebine škatle in pojasnjuje temo, ki ji je namenjena. Pripravimo lahko več škatel z enako vsebino in navodili za delo, lahko je vsebina enaka, pa so naloge različno zahtevne. Lahko pripravimo za vsako temo eno škatlo, pa imamo veliko tem. Škatle so lahko pripravljene tudi tako, da so različne teme namenjene različno sposobnim učencem, pri čemer zahtevnost označimo na zunanji strani škatle. V škatlo damo poleg premetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo. Kartice v raziskovalni škatli so lahko različnih barv, s tem pa ponazarjajo njihove različne namene.

Vsebina naših raziskovalnih škatel

V raziskovalnih škatlah, ki sem jih pripravila, je konkretni naravni material, igralna kocka in kartonček s šestimi nalogami, s katerim lahko učenci delajo in raziskujejo. Učenec si izbere poljubno škatlo in vrže igralno kocko. Dokler učenci še ne znajo brati jim delovne kartice prebere učitelj. Če učenec že bere si lahko sam prebere nalogo iz delovne kartice.

Vsako šolsko leto posebej učence navdušim, da prinesejo naravni material iz katerega izdelamo, dopolnimo, obnovimo raziskovalne škatle. V škatle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da stvari zamenjamo, dopolnimo, sproti pregledujemo …

Raziskovalne škatle smo skupaj okrasili in jih poimenovali glede na njeno vsebino: Drevesni listi, Gozdni plodovi, Morje, Zelišča/Začimbe in Semena. Pri uporabi tega didaktičnega pripomočka učenci razvijajo različne veščine: zaznavanje z različnimi čutili, iskanje podobnosti in razlik, štetje, primerjanje, razvrščanje, zaporedje, raziskovanje, razvijajo sposobnosti sodelovanja, komuniciranja, skrbi za lastnino…

Vsebino delovnih kartic po potrebi spremenim, dopolnim ali popravim tako, da škatle na nek način »dihajo« z učenci.

Vsebina raziskovalnih škatel:

Zaključek

Za izdelavo raziskovalnih škatel sem se odločila, ker je bilo to zame nekaj novega, privlačnega in zanimivega. Ko sem se z njimi prvič srečala pri študiju, sem takoj dobila idejo, da bi jih lahko vnesla v svoje delo.

V škatlah so lahko poleg naravnih materialov tudi zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, ključi; stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mavčni odlitki odtisov nog; stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehurčke, električni krog, s katerim preizkušamo električno prevodnost; stvari, ki so povezane z določeno temo, na primer zvokom, zrakom…

Raziskovalne škatle uporabljam za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Prav tako lahko raziskovalne škatle uporabimo za naravoslovni dan. V razredu jih imamo na posebnem mestu. Glede na pozitivne rezultate in na velik interes učencev, sem se odločila, da bom raziskovalne škatle ponudila za uporabo tudi učiteljem ostalih razredov.

Literatura

1. Skribe Dimec, D. (2007 a). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.
2. Skribe Dimec, D. (2007 b). Raziskovalne škatle v prenovljenih učnih načrtih.
3. Naravoslovna solnica, letnik11, št. 3, str. 22-23.
4. Učni načrt za 1. razred.
5. Fotografije Mojca Kruh.

Pri prvih korakih v branju je pomoč staršev nujna

Marjeta Dorning

V prvem razredu se prične opismenjevanje in z njim branje. Ker je učenje branja proces, ki traja pri večini učencev celo prvo triletje ali več, v tem procesu zavzemajo pomembno vlogo tudi starši. Starši namreč otroka spodbujajo k branju, mu pomagajo, da bo branje za otroka prijetno opravilo, ne pa neka nezanimiva in mučna stvar, ki jo mora opravljati vsak dan in to ure dolgo.

Branje veliko učencem dela precej preglavic, prav tako pa tudi staršem, saj ne vedo kako bi otroku pomagali.

Ko učiteljica staršem na roditeljskem sestanku ali govorilnih urah pove, da morajo doma branje vaditi, se prične doma boj. Povečini se ta boj prične ali konča z jokom otroka, z nezadovoljstvom in jezo starša in ta konflikt vezan na branje se tako nadaljuje iz dneva v dan in branje postane velika muka za otroka in za starša. Kako naj bi na ta način otrok vzljubil branje? Nasprotno, branje zasovraži in to neprijetno prvo doživljanje v zvezi z branjem se vleče z njim dostikrat celo življenje. Zato je zelo pomembno, da staršem poleg tega, da jim naložimo pomoč pri branju, tudi svetujemo kako naj to storijo.

To lahko naredimo na govorilnih urah, še bolje pa je, da je del prvega ali drugega roditeljskega sestanka namenjen tej temi, pomoči pri branju. V kratkem predavanju, ki je del roditeljskega sestanka, staršem svetujemo, kako naj se lotijo pomoči otroku.

Roditeljski sestanek začnemo s kratko predstavitvijo šolskega koledarja, predmetnika, učne snovi v prvem razredu in pri tem poudarimo pomemben cilj, ki ga imamo pred sabo – otroke naučiti brati in pisati. Pri tem imajo veliko vlogo tudi starši, saj bodo v tem procesu otrokom in učitelju v pomoč. Kako pomagati pri branju, ki je osnova za učenje?

Za učenje branja je pomemben užitek, ki ga bralci dobijo z branjem in motivacija, ki jih spodbudi, da se naučijo brati in del svojega prostega časa namenijo branju. Veliko vlogo pri razvoju pozitivnega odnosa do branja, ko otrok spozna, da je branje prijetno in koristno, odigra otrokova družina. Že v predšolski dobi na otroka vpliva vzor staršev, ki radi berejo. Branje otrokom pa je ena učinkovitejših metod ustvarjanja dobrega bralca, ki bo bral celo življenje.

Kaj torej starši lahko naredijo za branje otroka še preden otrok prične brati? To, da jim berejo.

In branje otroku naj se nadaljuje tudi še potem, ko se otrok že sam uči brati in tudi ko se je že naučil brati. Še posebno je to branje staršev pomembno za slabšega bralca.

Zakaj je branje sploh pomembno

Branje je osnova nadaljnjemu učenju. Ker ima branje še posebej v prvem triletju velik pomen, v veliki meri tudi vpliva na samopodobo in samozavest otroka.

Kako otroke motiviramo ali navdušimo za branje

Otroci se za branje odločajo zaradi različnih motivov (različne motivacije):

• ker se radi zatopijo v knjigo,
• ker so radovedni in bi radi izvedeli še več,
• branje jim predstavlja izziv, radi imajo zapletene stvari,
• da se o vsebini pogovarjajo s prijatelji in izmenjujejo mnenja,
• da ustrežejo učiteljici,
• da se prilagodijo razredu,
• želijo doseči nagrado ali priznanje – pohvalo, boljšo oceno.

Vsak posameznik potrebuje svojo motivacijo. Starši morajo ugotoviti, kaj njihovega otroka navduši za branje.

Notranje motiviran otrok: Če ima otrok notranjo željo po branju, bo sam izbral knjige in jih bral v prostem času v šoli ali doma. Tak otrok pogosto izgubi občutek za čas, ker je tako zatopljen v knjige. Takšno vedenje vznikne iz posameznikovega interesa in ne potrebuje nobene nagrade. Že sam užitek, ki ga doživlja pri branju, je nagrada sama po sebi. Tak otrok ne bo imel težav pri branju v šoli.

Zunanje motiviran otrok: Otrok bere zaradi neke zunanje vzpodbude ali zato, ker pričakuje nagrado. Otrok, ki bere zato, da bo dobil zvezdice, točke ali bralno značko, je motiviran z vzpodbudo, ki mu jo da učiteljica. Priznanja, pohvale, želja ustreči odraslim in dobivanje dobrih ocen so primeri zunanjih spodbud za branje. Ti cilji so močni, toda kratkoročni. Po doseženem cilju otroci prenehajo z branjem. Potrebno je postaviti nov cilj, če hočemo, da se branje nadaljuje.

Nujno je, da otrok dobi notranjo željo po branju, torej je za branje notranje motiviran. In to je naš cilj, vzgojiti za branje notranje motiviranega otroka. Da otrok sam seže po knjigi in bere.

Pomoč pri usvojitvi tehnike branja

Prvi korak je usvojitev tehnike branja. Ta korak je izredno pomemben, saj šele z usvojitvijo tehnike branja lahko učenec doživlja užitek v branju. Ta del je najtežji, najbolj potreben motivacije in najbolj občutljiv. Kako se bomo tega lotili v veliki meri odloča o tem ali bo otrok rad bral ali bo bral z odporom.

Pri tem je zelo pomemben izbor gradiva za branje. Ta izbor mora biti v skladu z otrokovimi interesi in željami, ki jih morajo starši pri svojem otroku ugotoviti in ki so od otroka do otroka različni. Nekdo je zelo radoveden in ga zanimajo živali. Pri takšnem otroku bomo izbrali knjigo o živalih in mu jo ponudili. Na začetku bomo poskrbeli, da ne bo preobširna. Velike količine besedila se otroci ustrašijo, imajo občutek, da ne bodo zmogli. Za otroka, ki ga zanima nogomet, bomo izbrali enciklopedijo, v kateri piše kaj o nogometu, različnih žogah, časopis v katerem je poročilo s kakšne nogometne tekme. Prav tako bomo pazili na obseg besedila.

Na začetnih stopnjah branja otroku veliko pomenijo ilustracije, ki ga pritegnejo. Zelo zanimive zanj so knjige, kjer je veliko ilustracij in malo napisanega, mogoče posamezne besede.

Zaželeno je, da je v otrokovem okolju dovolj knjig, da ima izbiro za branje. V velikih primerih pa je ta izbira bolj skromna, zato je zelo dobro, če otroka peljemo v knjižnico. V knjižnici poskrbimo, da se bo imel lepo, da si bo ogledoval knjige, jih prelistal. Pri izbiri mu pomagajmo, lahko pa se kaj bo bral odloči tudi sam. Ta čas lahko izkoristimo tudi z branjem v bralnem kotičku.

Otrok naj bere postopoma. Na začetku naj le posluša starša, ki mu bo bral. Potem naj bereta s staršem menjaje, vsak eno besedo, čez čas vsak eno poved. Otrok lahko bere tudi tiho. Potem pa pove kaj je prebral.

Paziti moramo, da ne naredimo branje neprijetno. Poskušajmo ustvariti prijetno vzdušje. To je bistvenega pomena.

Otroka pri branju ne popravljajmo ves čas. Starši naj pazijo predvsem na to, da otrok ne bo imel občutek, da ga k branju silijo. Branje mora biti neka prijetna dejavnost, ki jo bo z veseljem izvajal ali si jo bo še celo želel.

Ko opazimo, da je otrok že preutrujen, prenehajmo. Nadaljujemo lahko zvečer, preden gre otrok spat, mogoče v postelji. Takrat, ko otroku beremo pravljico za lahko noč.

Če branje otroku ne steče

Starši otrok, ki jim branje ne steče, naj otroku veliko berejo. Zelo primerna za to je »pravljica za lahko noč«. Te pravljice utrjujejo in bogatijo odnos med staršem in otrokom ter otroku dajejo občutek varnosti in sprejetosti.

Otroka najprej motiviramo za branje ali poslušanje besedil. Motivacija je lahko že knjiga sama ali kakšna ilustracija iz nje. Med branjem poteka razumevanje besedila in poglabljanje doživetja. Dejavnosti po branju pa utrjujejo in poglabljajo doživetje besedila. Branje ali pripovedovanje nekaterih besedil (npr. pravljic) naj bo namenjeno le užitku. Pomemben je čaroben, osupljiv, nepozaben doživljaj ob pravljični urici, ki ga bo otrok želel vedno znova doživljati. Zelo pomembno je, da odrasli tudi sam uživa ob umetnostnem besedilu, ki ga pripoveduje ali bere otrokom. Navdušenje in očaranost se prenaša na otroka.

Naslednji dan se lahko pravljico tudi igramo ali spodbudimo otroka, da jo igra. Tako postane princ, kraljična, …postane aktivni soustvarjalec pravljice. S tem se mu razvijajo govorne sposobnosti, on zgodbo podoživlja, lahko jo spreminja, če še sam izdela lutke se mu razvijajo ročne spretnosti, koordinacija gibov…

Skupna igra otroka in odraslega pa poglablja njuno medsebojno razumevanje in odnos.

Nekaj nasvetov za pomoč otroku pri branju

Otrok naj izbere prostor kjer bo bral. Na balkonu, na vrtu, pod mizo, v postelji…

Zgodbice naj bodo zanimive, v obliki stripov, ugank.

Bralni čas naj bo kratek. Kasneje si ga bo sam podaljševal.

Otroka pohvalimo za najmanjši napredek in ga spodbujamo. Z njim se pogovarjajmo o vsebini, o junakih, o ilustracijah…

Razložimo mu neznane besede.

Vsebino lahko razkrije tudi z ilustracijo.

Če se mu zatika, mu pomagamo prebrati, še posebno velja to za daljše in neznane besede.

Beremo izmenično. Vsak eno poved ali več, kakor se dogovoriva. To povečuje njegov interes za branje.

S pogovorom preverimo ali je vsebino razumel. Pomembno je namreč razumevanje prebranega.

Za prebrane knjige uvedemo zvezek, v katerega napiše naslov knjige, po želji nariše ilustracijo in doda žig ali nalepko.

Pomembno je, da ga nikoli ne silimo k pretiranemu branju. Če je utrujen, mu beremo mi. Za težave, ki jih ima ni kriv sam, zato ga nikoli ne kaznujmo, temveč mu pomagajmo.

Otrok mora usvojiti tehniko branja in to s krajšimi, a doslednimi vajami. Po šolskem delu pa potrebuje tudi čas za sprostitev, počitek in igro.

Staršem med pripovedovanjem tudi predstavimo nekaj knjig, ki smo jih prinesli iz šolske knjižnice in so primerne za učence, ki se šele spoprijemajo z branjem. Izbrane knjige naj bodo umetnostne in tudi neumetnostne. Med njimi naj bodo tudi take, ki imajo veliko ilustracij in malo besedila (Filip, Piki…), staršem kot primerno gradivo za branje predstavimo tudi strip in pesniške zbirke.

Pomembno je, da staršem predstavimo problematiko na tak način, da bodo imeli občutek, da jih želimo informirati, jim pomagati in ne, da jim nalagamo dodatno delo.

Predavanje mora biti kratko, izbrane besede jasne, ne preveč strokovne, prilagojene znanju staršev. Predavanje mora ponuditi staršem konkretne dejavnosti za pomoč in ne sme biti samo sebi namen.

Ko zaključimo staršem ponudimo še možnost, da nas kaj vprašajo.

Literatura

Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja / (avtorice prispevkov Meta Grosman…(et al.); avtorica nagovora Manca Košir; ilustracije Damijan Stepančič; fotografije Dina B. Hennin; urednica Marina Blatnik Mohar). – Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003

Bralno društvo Slovenije. Strokovno posvetovanje. Branje – skrb vseh : 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 21. in 22. november 1997. ( prispevke so napisale Meta Grosman…(et al.); uredila Silva Novljan). – Ljubljana : Bralno društvo Slovenije, 1998

Alenka Mirtič Dolenec, OŠ Toneta Čufarja, Jesenice. Raziskovalna naloga: Dobra komunikacija med starši, učenci in učitelji prinaša uspehe. Revija Didakta, januar/februar 2006.

Igranje na Orffova glasbila 2. del

Mojca Kruh

Uvod

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila v drugem delu so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz petih zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo tako, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo.

V članku sem napisala potek učenja ritmičnih spremljav – kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala v računalniškem programu Sibelius 7. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

• izvajajo tujo ljudsko pesem,
• spremljajo petje pesmi z lastnimi glasbili (ploskanje, topotanje z nogami, udarjanje po kolenih),
• spremljajo petje pesmi z malimi ritmičnimi glasbili (boben, triangel, tamburin, marakas, guiro, činele, paličice),
• izvajajo ritmična ostinata v dvodobnem, tridobnem in štiridobnem taktovskem načinu.

1. DING-DONG (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Učenci poslušajo različne posnetke zvokov živali. Ob zvokih živali se gibljejo po prostoru.

Učenje ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: ploskanje, DING, ploskanje, DING. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: DONG, topotanje z nogami, DONG, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: MUC BO—LAN JE ter udarjamo po kolenih.

Doživeto zapojemo pesem Ding-dong. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi instrumenti. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

2. KMETJE IN MEDVED (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Pripovedujemo zgodbo, učenci sedijo v krogu. Sedimo ob robu gozda in ugibamo. Vemo, da bo nekdo prišel iz gozda, lahko da bo to medved, lovec ali kukavica. Prisluhnimo, že kdo prihaja? Igramo na zbrana ritmična glasbila ritmična ostinata. Učenci ugotavljajo kdo prihaja. Ritmična ostinata lahko pozneje izvajajo tudi trije učenci, ostali ugotavljajo. Vloge menjamo po interesu učencev.

Učimo ritmična ostinata na lastn glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za kukavico si učenci pomagajo z izgovorjavo: KU, KU, ploskanje. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za lovca si učenci pomagajo z izgovorjavo: POK, udarjanje po kolenih, udarjanje po kolenih. Pri izvajanju ritmičnega ostinata za medveda si učenci pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, COP, COP.

Doživeto zapojemo pesem Kmetje in medved. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Sledi učenje ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis). Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

3. PLES (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Igrica PLESNI VLAK. Postavimo se v kolono in se primemo za ramena. Prvi, ki je lokomotiva pelje ostale vagone po prostoru. Ko pride do prve postaje se postavi v krog. Po radiu predvajam glasbo (zgoščenka: Urškine plesne igre, št. 15). Učenci se ob tej glasbi v plesnem ritmu gibljejo v krogu, vsak po svoje. Ko je glasbe konec, se učenci zopet postavijo v kolono tako, da tisti, ki je bil prej prvi gre sedaj na konec vrste in je vodja drugi učenec, ter tako lokomotiva potuje po prostoru. Na drugi postaji se zopet ustavijo in postavijo v krog, ter plešejo na ritem polke. Ko je glasbe konec, se postavijo zopet v kolono in odpotujejo naprej. Na tretji postaji učenci zaslišijo ritem rock’n’rola, na četrti ritem valčka. Vlak pripelje do končne postaje, kjer se ustavi. Tu srečajo dve čisto posebni plesalki, ki učita ritmična ostinata na lastna glasbila.

Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: VR—TI SE ter ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: NOČ, DAN ter topotajo z nogami.

Doživeto zapojemo pesem Ples. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbujamo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Na koncu si skupaj še izmislimo plesno koreografijo na pesem. Upoštevamo ideje učencev.

4. RONDO (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST:

Z učenci se posedemo v krog tako, da drug drugemu kažemo hrbet. Najprej na hrbtu »spečemo« pico (masaža in umiritev). Učencem pošiljamo različne ritme po hrbtu, kot električni tok. Vsak pošlje naprej kar čuti na hrbtu. Ko ritem usvojijo ga zamenjamo.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: plosk, VSAK, plosk, VSAK. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: IGRA, topotanje z nogami, IGRA, topotanje z nogami. Pri izvajanju tretjega ritmičnega ostinata si učenci pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ZVE—–NI.

Doživeto zapojemo pesem Rondo. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Glej prilogo (notni zapis).

Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo. Ko je na vrst učenec ki ga pokličemo (zapojemo) po imenu sam zaigra na katero glasbilo želi.

5. ZVONOVI (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različne ure. Učenci poslušajo različno tiktakanje. Pričnem pripovedovati zgodbo o nočnem plesu ur. Ponoči, ko urarja ni v svoji delavnici, se ure po svoje zabavajo. Neko noč so se domislile, da bi plesale. Najprej jim bo za ples tiktakala majhna ročna ura, ki jo je urar zvečer popravil, so sklenile ostale ure. Urica je začela tiktakati (hitro tiktakanje).

Vse ročne ure so veselo zaplesale. Budilke, stenske ure in še posebno stolpne ure pa so se razburjale, da to ni pravo tiktakanje, ker je prehitro in tako ne morejo plesati. Zahtevale so drugačno tiktakanje. Stolpne so hotele svoje tiktakanje, stenske svoje tiktakanje in budilke svoje tiktakanje. Mala ročna urica jim je hotela ustreči, a kaj, ko ni znala tiktakati drugače kot samo hitro. To so rešile takole: najprej je tiktakala stenska ura in na njeno tiktakanje so plesale vse stenske ure, nato je tiktakala stolpna ura in plesale so stolpne ure, potem še budilke in ročne ure. Kasneje so se zamenjale in so zaplesale še tiste, ki so pri prejšnjem plesu igrale. Tako so bile vse zadovoljne.

Sledi glasbeno didaktična igra. Učence razdelimo na štiri skupine ur: stolpne, stenske, budilke in ročne ure. Vsako skupino razdelimo na plesalce in na ure, ki bodo igrale na instrumente. Imamo pripravljene slike ur. Ko pokažemo stensko uro, začnejo te igrati in plesati; prenehajo, ko sliko skrijemo. Zamenjamo sliko. Ko so vsi plesalci že nekajkrat zaplesali, z godci zamenjajo vloge. (Voglar, 1989)

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, plosk, plosk, CIN, CIN. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, BAM.

Doživeto zapojemo pesem Zvonovi. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

6. VODNJAK (Francoska ljudska, Carl Orff)

PREDLAGANA DEJAVNOST

V učilnico prinesemo različno velike posode z vodo ter kamne. Ugotavljamo, kaj slišimo, ko vržemo kamen v različno velike posode. Kamne mečem v vodo z različnimi ritmi. Kar slišijo, zaploskajo kot odmev.

Učimo ritmična ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju prvega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: KA—MEN VR—ŽEM, KA—MEN VR—ŽEM ter zraven ploskajo. Pri izvajanju drugega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: topotanje z nogami, ČOF, topotanje z nogami, ČOF. Pri izvajanju trtjega ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: udarjanje po kolenih, ČO—FA, ČOF.

Doživeto zapojemo pesem Vodnjak. Pesem pojemo po posameznih frazah. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z lastnimi glasbili. Učimo ritmična ostinata na mala ritmična glasbila. Ob petju spodbudimo učence k sočasnemu spremljanju z malimi ritmičnimi glasbili. Učenci si mala ritmična glasbila med seboj menjajo, tako da vsi igrajo vse in ob tem pojejo.

Zaključek

Glasba je izredno pomembna sestavina človekovega življenja, zaradi česar mora tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu imeti ustrezno mesto. Orffov sistem elementarne glasbeno-plesne vzgoje je ravno za otroke v nižjih razredih izjemno primeren. Radi sodelujejo, se gibajo na dani ritem, se igrajo didaktične igre, pojejo pesmi in jih spremljajo z malimi ritmičnimi glasbili.

Menim, da pri pouku glasbene vzgoje še vedno premalo uporabljamo mala ritmična glasbila. Čeprav smo na njih veliko igrali, sem učencem vedno po končanem nastopu dovolila, da so še sami ustvarjali, ker je bila to njihova želja.

Ker delam tudi v času jutranjega varstva, jim tudi tam vsaj dvakrat tedensko ponudim mala ritmična glasbila, da lahko ustvarjajo po želji. Včasih se razvije prav čudovito ustvarjanje, tako v melodiji kot v besedilu.

Didaktične igre pri pouku matematike v prvem razredu

 

Mojca Kruh

1. UVOD

Igra se pri pouku vse bolj poudarja. Ko se učenec igra in ne ve, da se uči, se največ nauči. Z igro lahko popestrimo pouk, motiviramo učence in jih aktivno zaposlimo.

Prav zaradi velikega pomena igre sem izdelala in poiskala nekaj idej s področja didaktičnih iger pri matematiki, kar mi bo tudi kasneje v praksi koristilo.

2. DIDAKTIČNE IGRE

Didaktične igrače lahko uporabljamo pri poučevanju vseh predmetov. Z vključevanjem didaktičnih iger v pouk matematike naredimo snov zanimivejšo za učence. Učenje preko didaktičnih iger in pripomočkov je potrebno vključevati predvsem v nižjih razredih OŠ, kjer učencem omogočajo lažji prehod med igro, zabavo in delom, ki ga v tem obdobju predstavlja učenje.

Pri didaktičnih igrah mora učenec najprej osvojiti in upoštevati zaporedje didaktične igre, zato ni svoboden kot pri ostalih igrah.

Didaktična igra vsebuje:

• nalogo,
• vsebino,
• pravila.

3. DIDAKTIČNE IGRE V 1. RAZREDU

Didaktične igre ponujajo nove možnosti za uspešneje vzgojno-izobraževalno delo. To se kaže v tem, da:

• igra povečuje interes, motivacijo, izziva večjo pozornost in naredi učenje zanimivejše,
• učenje in pomnjenje dejstev je enako pri igranju kot pa pri uporabi besedila in razlage,
• lahko igro uporabimo z učenci različnih starosti in različnih sposobnosti, predvsem pa, da so primerne za otroke, ki se ne znajo izkazati, za otroke iz odrinjenega socialnega okolja in za tiste, ki imajo kakšne druge težave.

3.1 NIČ NE VIDIM

TEMA: geometrija in merjenje
VSEBINA: geometrijske oblike
CILJ: Učenec zna prepoznati in poimenovati preproste geometrijske like (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik).
POTREBUJEMO: kartončke na katerih so narisani različni geometrijski liki (po barvi in velikosti), vrvica za okoli vratu.

POTEK IGRE:
Kartončke na katerih so narisani liki preluknjamo in čez napeljemo vrvico. Vsak otrok dobi kartonček, ki mu ga učitelj obesi za vrat, tako, da je narisana stran na hrbtu učenca.
Učenci se sprehajajo po razredu in drug drugemu čimbolj natančno opišejo kaj imajo narisano na hrbtni strani. Svojega kartončka ne smejo videti. Ko najdejo svoj par se postavijo skupaj. Kartončke obrnemo na sprednjo stran in skupaj ugotovimo ali sta lika res enaka.

3.2 BUM

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec pozna in nadaljuje zaporedje števil. Pozoren mora biti na število, ki ga določimo kot vsiljivca.
POTREBUJEMO: /
POTEK IGRE:
Učenci se postavijo v krog, ali se razporedijo tako, da je za zadnjim spet na vrsti prvi. V nadaljevanju izberemo število (lahko več) od ena do deset, ki bo prepovedano. Eden od učencev začne šteti naglas, nato nadaljuje učenec na desni strani, ter tako naprej. Ko pridemo do prepovedanega števila, mora učenec namesto števila reči »BUM«. Učenec, ki se zmoti izpade ali dobi kakšno dodatno nalogo npr. naredi 5 počepov.

3.3 MENJAJ PROSTOR

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec zna brati in prepoznati svojo števko.
POTREBUJEMO: aplikacije, igralno kocko
POTEK IGRE:
Z učenci lahko stojimo ali sedimo v krogu. Učence razdelimo na polovico in vsakemu razdelimo svojo števko, tako da imata po dva učenca, ki stojita ali sedita na sproti enako števko. Ko učitelj pove določeno števko se učenca s to števko čim hitreje zamenjate svoji mesti. Števke lahko govorimo, kažemo z aplikacijami, igralno kocko, dodamo lahko različna gibanja.

3.4 RAČUNSKA ZGODBA

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: računske operacije
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: kartončki z zgodbico

POTEK IGRE:
Igro lahko igramo v parih, skupinsko ali individualno. Učenci dobijo ali si izberejo tri kartončke ki se vsebinsko navezuje. S pomočjo kartončkov pripovedujejo zgodbico, zapišejo račun in izračunajo. Vsebino predstavijo drugim učencem, ki spremljajo ali je potek zgodbe pravilen.

3.5 SESTAVLJANKA

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: Računske operacije. Seštevanje in odštevanje v obsegu števil do 10.
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: Barvno sliko prijetnega motiva, razrezanega na več delov ter podlago z rešitvami.
POTEK IGRE:
Igro lahko igra več učencev, lahko pa tudi en sam učenec.
Na hrbtni strani delov slike so zapisani računi. Račun izračunaš in poiščeš rešitev na podlagi. Ko izračunaš in poiščeš rešitev pokriješ tisti del sestavljanke. Če boš pravilno reševal, bo pred teboj nastala slika.

3.6 KAJ BO NASTALO

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: računske operacije, seštevanje v obsegu do 10, nekateri do 12
CILJ: Učenec zna seštevati v množici naravnih števil do 10, nekateri do 12.
POTEBUJEMO: razrezano sliko, dve igralni kocki

POTEK IGRE:
Igra se igra v dvojicah ali manjših skupinah. Imamo razrezano sliko na 12 delov, ki so na hrbtni strani označeni od 1 do 12. Najprej mečemo eno igralno kocko, v smeri urinega kazalca, dokler ne uporabimo vseh 6 delov. Te delčke poizkušamo sproti sestavljati v smiselno celoto. Nato dodamo še eno igralno kocko in števila seštevamo, dokler ne porabimo vseh koščkov in sliko sestavimo v smiselno celoto. Na koncu ugotovimo za katero zgodbico gre. O njej lahko tudi pripovedujemo.

3. 7 PARI

TEMA: geometrija
VSEBINA: črte
CILJ: Učenec zna prepoznati ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene črte.
POTREBUJEMO: Karte iz kartona, na katerih so narisane različne črte, različnih barv (po dve in dve karti sta enaki in tvorita ustrezen par).

POTEK IGRE:
Igro lahko igrata najmanj dva in največ pet učencev.
Učenci si razdelijo enako število kart med seboj. Če ima učenec že ob delitvi kart dve enaki karti, ju postavi na mizo in ostalim učencem pove, kakšna para črt ima. Nato po vrstnem redu vsak učenec postavi eno karto na mizo in pove, kakšne barve je in kakšne črte so na njej. Učenec, ki ima karto enake barve in enakih črt, postavi karto poleg zadnje na mizo. Zmaga učenec, ki prvi ostane brez kart.

5. ZAKLJUČEK

Vse zbrane in izdelane didaktične igre sem preizkusila. Igre sem vključevala v dejavnosti načrtno, spontano ali ko so otroci sami izražali željo. Za samo izvedbo ima velik pomen tudi podajanje navodil učencem. Predvsem morajo biti navodila jasno, natančno in nazorno prikazana da nimajo učenci težave z izvajanjem in da ne pride do kakšnega nesporazuma.

»DOBER TEK« dan dejavnosti v prvem razredu

Marinka Kozlevčar

Koncept dni dejavnosti sta sprejela Nacionalni kurikularni svet na svoji 22. seji dne 23. junija 1998 in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji dne 15. oktobra 1998.

Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Namenjeni so vsem učenkam in učencem in so vsebinsko pestri. (Povzeto tukaj.)

Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole, poudarek je na medpredmetnem povezovanju. Učenkam in učencem omogočajo utrjevanje in povezovanje znanja ter uporabo tega znanja. Najpomembnejše je praktično učenje in medsebojno sodelovanje. Učenci in učenke so na svoj način aktivni, ustvarjalni in samostojni. Posamezni dan dejavnosti traja pet pedagoških ur. Eden izmed dni dejavnosti je tudi naravoslovni dan.

V današnjem času je pomemben dejavnik pri načrtovanju in izvedbi dneva dejavnosti tudi strošek, ki ga imajo pri tem starši. Na naši šoli se trudimo, da bi bil čim manjši, zato veliko dejavnosti izvedemo v šoli pod vodstvom naših učiteljev in učiteljic.

Želim vam prikazati primer dobre prakse – naravoslovni dan v prvem razredu, ki se vsako leto izkaže kot zanimiv, poučen in pri učencih ter starših dobro sprejet.

V letošnjem šolskem letu imamo tri razrede prvošolcev. Naravoslovni dan smo zasnovali tako, da so bili učenci vseh razredov pri dejavnostih med seboj pomešani. Tako vzpodbujamo sodelovanje med učenci v razredu in tudi med oddelki. Nemalokrat se razvijejo nova prijateljstva. K naravoslovnemu dnevu smo povabili tudi učiteljico gospodinjstva z namenom, da učenci spoznavajo delavce šole in dejavnost še dodatno popestrimo.

Naravoslovni dan smo poimenovali Dober tek, vključeval pa je štiri različne delavnice:

1. peka piškotov,
2. sadna kupa,
3. sadni napitek,
4. zdrava prehrana (raziskava).

Učenci so bili razdeljeni v manjše skupine, kot so sicer v razredu. To nam je olajšalo delo, saj smo se lažje posvetili posameznikom.

Osnovna tematika je bila hrana, prehrana in spodbujanje učencev k zdravim načinom prehranjevanja. Pomembno je, da se učenci čimbolj zgodaj začnejo zavedati pomena varovanja zdravja.

Načrtovanje je potekalo v okviru strokovnega aktiva prvih razredov in učiteljice gospodinjstva.

Naš namen je bil uresničiti cilje predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

• vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje,
• spoznavajo pomen zdravja za človeka in načine za ohranjanje zdravja,
• ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo,
• vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
• vedo, da se je potrebno na delo pripraviti in po njem pospraviti,
• spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
• vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost,
• poznajo osnovna šolska pravila,
• znajo pojasniti kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja (ločevanje odpadkov),
• grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
• oblikujejo in izpolnjujejo tabele,
• razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
• delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri,
• predstavijo podatke z dano preglednico in s figurnim prikazom (vrstičnim ali stolpčnim),
• preberejo preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz,
• utrjujejo vrstilne števnike,
• ugotavljajo kaj se je zgodilo prej in kaj potem (sosledje dogodkov),
• poznajo imena in priimke učiteljev in vzgojiteljev, ki jih učijo,
• poznajo prostore in delavce v šoli.

Priprava na dejavnost

Teden dni pred dogodkom smo staršem poslali e-obvestilo o prihajajočem naravoslovnem dnevu:

Spoštovani starši,

v sredo, 29.3.2017, bomo imeli naravoslovni dan z naslovom Dober tek (zdrava prehrana). Naravoslovni dan bo potekal v šoli. Vsak otrok naj prinese:

1 pomarančo ali 1 limono,
predpasnik.

Deklice z dolgimi lasmi naj imajo lase spete.

Učencem in učenkam smo dan pred dejavnostjo povedali, kaj se bo naslednji dan v šoli dogajalo in jim dali navodila. Dobili pa so še nalogo: do naslednjega dne naj prinesejo vsaj pet sličic razne hrane, izrezanih iz reklamnih letakov. Na ta način učenec dobi zadolžitev, učiteljice pa lahko preverimo, kdo od njih je sposoben opraviti nalogo, ki je starši ne poznajo.

Kolegica, ki je bila koordinatorica, je pripravila podroben načrt skupin, čas trajanja posamezne delavnice ter prostor, kjer bo posamezna delavnica potekala.

Potek dela

Učence smo razdelili v štiri skupine, vsaka skupina si je izbrala svoje ime (kuharji, kuharski šefi, mojstri, peki).

Vsaka učiteljica je v svoj razred odpeljala določeno skupino učencev, ki se je lotila svojega dela.

Prva skupina (kuharji) – peka piškotov

Učenci so spoznali učiteljico gospodinjstva.

1.Pred delom so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Prebrali so recept, spoznali osnovne sestavine za testo in ga s pomočjo učiteljice zamesili.

 

3. Testo so razvaljali in z modelčki oblikovali piškote.

4. Piškote so položili na pekač, ga potisnili v ogreto pečico ter opazovali postopek pečenja. Navdušeni so bili nad vonjavami.

5. Veselili so se pečenih piškotov. Pojedli so jih kasneje, ko so se ohladili.

Druga skupina (kuharski šefi) – sadna kupa

Na mizi je bilo v krožnikih pripravljenega več vrst sadja.

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Na mizo so si pripravili desko za rezanje, nož in posodico.

3. Poimenovali so sadje in pripovedovali o izkušnjah s sadno kupo (jo že poznajo ali ne, kaj vsebuje, kako izgleda).

4. Povedali so, da je na sadni kupi običajno smetana. Pripravljeno sem imela tudi smetano v tekoči obliki. Dodali smo malo sladkorja in smetano stepli z mešalcem.

5. Dobili so navodila za izdelavo sadne kupe:

• izberi si sadje, ga nareži na majhne koščke in daj v posodico,
• izberi tisto sadje, ki ti je všeč,
• vzemi čisto žličko in narezanemu sadju dodaj smetano (1 žličko),
• na vrh lahko dodaš dekoracijo.

Nekaj navodil sem še posebej poudarila:

• naredi toliko sadne kupe, da jo boš lahko pojedel,
• z žličko, ki si jo že uporabil, NIKOLI ne zajemaj smetane v posodi, ampak vzemi čisto.

6. Lotili so se dela.

7. Dober tek.

8. Po delu je bilo potrebno pospraviti.

Svoje delo so vzeli zelo resno in se natanko držali navodil in dogovorov. Všeč jim je bilo, da so si lahko izbrali sadje, ki ga imajo radi. Nekateri so izbrali le dve ali tri vrste, nekateri vse. Od 60 učencev le dva nista mogla pojesti svoje sadne kupe, ker sta si je naredila preveč. Kar nekaj učencev si je večkrat naredilo različne sadne kupe.

Tretja skupina (mojstri) – zdrava hrana (raziskava)

Učenci in učenke so zbirali podatke, oblikovali ugotovitve in predstavljali rezultate. Ogledali so si primer prehranske piramide in z lepljenjem sličic izdelali svojo.

Kolegica, ki je vodila to dejavnost, je pri svojem delu uporabila i-tablo. Tako je bilo delo hitro, učinkovito in zanimivo. Izogibala se je poimenovanju zdrava oz. nezdrava hrana, saj je nekaj v zmernih količinah lahko zdravo, v prevelikih pa nezdravo. Namesto tega je uporabljala besede: lahko ješ večkrat, vsak dan, samo včasih, bolj poredko…

1. Prehranska piramida, projicirana na i-tabli.

Pogovorili so se o:

• obliki piramide (spodaj več prostora – te stvari lahko ješ večkrat, zgoraj manj prostora – te stvari jej čim manjkrat),
• barvi piramide (barve semaforja: zelena – lahko ješ pogosto, oranžna – premisli –jej manjkrat, rdeča – stop, zelo dobro premisli – jej samo včasih).

·Sličice hrane so uvrščali na pravo mesto in tako izdelali prehransko piramido. V pomoč jim je bila piramida na tabli.

2. Raziskava

Učiteljica je učence z vprašanji vodila skozi pogovor:

• Kaj je raziskava?
• Kako jo naredimo?
• Kaj bomo izvedeli?

Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Kateri napitek je med učenci prvega razreda najbolj priljubljen?

• Kaj moramo narediti, da bomo to izvedeli?

Spremenili so se v novinarje. Par je dobil listek s petimi imeni prisotnih učencev. Izvedli so intervju. V tabeli so s križcem označili, kateri napitek ima vprašani najraje. Izbirali so lahko med štirimi napitki.

Podatke so zbrali, oblikovali ugotovitve in predstavili rezultate. Podatke so preko računalnika vnesli v preglednico, ki je bila vsem vidna na i-tabli.

Odgovorili so na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je z vprašanji preverila razumevanje rezultatov (kateri napitek je najbolj priljubljen, kateri najmanj, ali se je za katerega izmed napitkov odločilo enako število učencev).

Podatke so prikazali še s stolpičnim prikazom.

3. Novo raziskovalno vprašanje

Dobili so nalogo, naj ugotovijo, katero sadje imajo učenci 1. razreda najraje.

Vsak učenec je lahko izbral 3 sličice sadežev in jih uvrstil v tabelo z vrstičnim prikazom.

Ko so bili podatki zbrani, so oblikovali ugotovitve. Rezultate so vnesli v tabelo na i-tabli. Predstavili so rezultate in odgovorili na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je tudi tokrat preverila razumevanje z vprašanji.

Četrta skupina (peki) – sadni napitek

V posodi na mizi so bile pripravljene polovice limon in pomaranč, ki so jih učenci prinesli od doma. Ožemalniki, plastični lončki, slamice in papirnati podstavki za lončke so bili na mizi.

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.
2. Pogovorili so se o sadnih napitkih in našteli tiste, ki jih že poznajo.
3. Sledil je prikaz ožemanja limone in pomaranče.

4. Učenci so si potek izdelave napitka ogledali na načrtu. Pri limonadi so dodali sladkor, pri pomarančnem napitku pa ne.

5. Vsak učenec si je naredil svoj napitek in ga z velikim veseljem popil.

6. Po delu so za seboj pospravili.

7. Niso pozabili na ločevanje odpadkov.

Po 45 minutnem delu so se skupine zamenjale. V prvem delu naravoslovnega dne je vsak učenec obiskal dve delavnici, sledil je premor, nato smo izvedli še dve. Učenci so se na ta način udeležili vseh 4 delavnic.

Zaključek

Pri naravoslovnem dnevu so se prepletali cilji s področja spoznavanja okolja, matematike in slovenščine.

Kljub temu, da so bile vse dejavnosti zanimive, pestre in so bile učencem všeč, smo po dveh šolskih urah dela organizirali sprostitev – malico in igro po želji učencev. Zavedamo se namreč, da šestletniki še potrebujejo veliko igre. V tem času so si nabrali novih moči, da so lahko kasneje spet sledili našim navodilom.

Vrednotenje dela z učenci in učenkami je opravila vsaka učiteljica s posamezno skupino ob koncu delavnice. Povprašale smo jih o tem, kaj jim je bilo všeč, kaj bi lahko spremenili, dodali, na kaj bi morali biti še bolj pozorni. Večinoma učenci in učenke ne bi nič spreminjali, saj jim je bilo vse všeč. Pri sadni kupi bi dodali še kakšno vrsto sadja, pri napitkih pa več dodanega sladkorja. Piškote bi najraje pekli vsak dan, pri raziskavi pa bi ugotavljali tudi, katero sadje jim sploh ni všeč. Predlagali so, da bi rezultate raziskave lahko objavili po šolskem radiu.

Vrednotenja dela in končne analize smo se lotili tudi v strokovnem aktivu učiteljic, ki smo naravoslovni dan organizirale in izvedle.

Domačo nalogo (sličice iz reklamnih letakov) je opravilo nekaj več kot polovica vseh učencev. S tem podatkom seveda ne moremo biti zadovoljni. Zavedamo pa se, da se na domače naloge šestletniki in njihovi starši še privajajo.

Opazile smo, da so mnogi učenci, ki pri običajnem pouku težje zdržijo, ta dan blesteli.

Ugotovile smo, da je bil dan uspešen in dobro izpeljan. Ob tem se zavedamo, da se lahko vsako stvar še izboljša. Predlog: izdelati načrt skupin, dejavnosti in prostorov tudi za učence in ga izobesiti na njim dostopno mesto. Učenci bi se morali sami znajti, kam in kako. Pogosto ugotavljamo, da so učenci neiznajdljivi. V tem primeru bi učenci in učenke utrjevali orientacijo po šoli, branje načrtov, medsebojno bi sodelovali in si pomagali. Letos smo jih namreč od delavnice do delavnice pospremile učiteljice. Zanimivo pa bi bilo naravoslovni dan povezati s starejšimi učenci in učenkami, ki bi bili prvošolcem v pomoč.

Odločile smo se, da tudi naslednje šolsko leto v prvem razredu organiziramo naravoslovni dan na to temo. Le z nekaj popravki in izboljšavami.

Viri:

1. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf, 26. 8. 2016
2. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf, 26. 8. 2016
3. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf, 29. 8. 2016
4. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf, 1. 9. 2016

Fotografije:
osebni arhiv Marinka Kozlevčar