Naravni didaktični material v raziskovalnih škatlah

mojca_kruh 

Mojca Kruh

Uvod

Velik izziv učiteljem v prvem razredu je najti načine, kako otrokom približati šolo. Učenci imajo radi spremembe, zato je privlačen in velik učni pripomoček prav naravno okolje, ki se z letnimi časi spreminja. Raziskovalna škatla je dober motivacijsko didaktični pripomoček, ki ga v praksi v prvem razredu običajno uporabljam pri pouku (SPO, MAT), vendar pa lahko učenci z njimi delajo tudi med odmorom, v jutranjem varstvu ali podaljšanem imagebivanju. Didaktični pripomoček omogoča samostojno, skupinsko delo ali delo v paru, ki časovno ni omejeno in omogoča seznanjanje z vsebinami v učenčevem lastnem tempu. Poleg omenjenega, je prednost raziskovalnih škatel tudi ta, da je didaktični material bolj pregledno urejen.

Škatle ustvarjajo radovedno, raziskovalno vzdušje med učenci in pri pouku. Različne naravoslovne dejavnosti, ki temeljijo na aktivni vlogi otroka so ena izmed organiziranih oblik dela.

Pri naravoslovju je pomembno, kako zastavljamo vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil.

Otroke spodbujamo in navajamo na zastavljanje vprašanj, ki naj bodo takšna, da jih bodo usmerjala in vodila v samostojne dejavnosti. Narediti morajo nekaj, da dobijo odgovor. Tovrstna vprašanja so akcijska, saj zahtevajo neko dejanje, akcijo, oziroma produktivna, saj dajejo nek rezultat, produkt. Jos Elstgeest je ta vprašanja razdelil na šest podskupin, ki si sledijo v zaporedju po zahtevnosti (Skribe Dimec, 2007a).

Z raziskovalnimi škatlami lahko otroke in mladostnike navajamo na različne naravoslovne

postopke. Spoznavanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo ob dejavnostih, ki omogočajo pridobivanje informacij preko lastnih izkušenj. Ob takšnih dejavnostih učenci razvijajo sposobnosti in spretnosti – naravoslovne postopke.

Skribe Dimec (2007a) navaja naslednje naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in urejanje po kriterijih, sporočanje o zamislih ali ugotovitvah, sklepanje, oblikovanje domnev, ločevanje.

Pri takem delu je naloga učitelja:

  • imagepripraviti motivacijsko učno okolje,
  • pripraviti ustrezne učne pripomočke,
  • spodbujati učence k uporabi,
  • spodbujati upoštevanje drugačne zamisli,
  • preverjati in vrednotiti dela otrok ter zapisovanje dosežkov in napredovanje vsakega učenca.

Ugotovila sem, da so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, manjši

zaboji ali lesene škatle, ki morajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme.

Skribe Dimčeva (2007a) meni, da začnemo raziskovalno škatlo pripravljati tako, da zbiramo najrazličnejše predmete, ki so zanimivi zaradi oblike ali površine, gibljive predmete, predmete, ki se lahko razstavijo in sestavljajo, stvari, ki se spreminjajo, oddajajo zvoke in vonje, fosile, živalske ostanke, različne druge stvari iz narave. Že med zbiranjem razmišljamo, kaj je skupnega stvarem, ki jih bomo dali v škatlo, in kakšen bo namen zbirke. Škatle poimenujemo in na njih napišemo naslov, ki je odvisen od vsebine škatle in pojasnjuje temo, ki ji je namenjena. Pripravimo lahko več škatel z enako vsebino in navodili za delo, lahko je vsebina enaka, pa so naloge različno zahtevne. Lahko pripravimo za vsako temo eno škatlo, pa imamo veliko tem. Škatle so lahko pripravljene tudi tako, da so različne teme namenjene različno sposobnim učencem, pri čemer zahtevnost označimo na zunanji strani škatle. V škatlo damo poleg premetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo. Kartice v raziskovalni škatli so lahko različnih barv, s tem pa ponazarjajo njihove različne namene.

Vsebina naših raziskovalnih škatel

V raziskovalnih škatlah, ki sem jih pripravila, je konkretni naravni material, igralna kocka in kartonček s šestimi nalogami, s katerim lahko učenci delajo in raziskujejo. Učenec si izbere poljubno škatlo in vrže igralno kocko. Dokler učenci še ne znajo brati jim delovne kartice prebere učitelj. Če učenec že bere si lahko sam prebere nalogo iz delovne kartice.

Vsako šolsko leto posebej učence navdušim, da prinesejo naravni material iz katerega izdelamo, dopolnimo, obnovimo raziskovalne škatle. V škatle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da stvari zamenjamo, dopolnimo, sproti pregledujemo …

Raziskovalne škatle smo skupaj okrasili in jih poimenovali glede na njeno vsebino: Drevesni listi, Gozdni plodovi, Morje, Zelišča/Začimbe in Semena. Pri uporabi tega didaktičnega pripomočka učenci razvijajo različne veščine: zaznavanje z različnimi čutili, iskanje podobnosti in razlik, štetje, primerjanje, razvrščanje, zaporedje, raziskovanje, razvijajo sposobnosti sodelovanja, komuniciranja, skrbi za lastnino…

Vsebino delovnih kartic po potrebi spremenim, dopolnim ali popravim tako, da škatle na nek način »dihajo« z učenci.

Vsebina raziskovalnih škatel:

slika1

imageimage

slika2

image

slika3

Zaključek

Za izdelavo raziskovalnih škatel sem se odločila, ker je bilo to zame nekaj novega, imageprivlačnega in zanimivega. Ko sem se z njimi prvič srečala pri študiju, sem takoj dobila idejo, da bi jih lahko vnesla v svoje delo.

V škatlah so lahko poleg naravnih materialov tudi zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, ključi; stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mavčni odlitki odtisov nog; stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehurčke, električni krog, s katerim preizkušamo električno prevodnost; stvari, ki so povezane z določeno temo, na primer zvokom, zrakom…

Raziskovalne škatle uporabljam za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Prav tako lahko raziskovalne škatle uporabimo za naravoslovni dan. V razredu jih imamo na posebnem mestu. Glede na pozitivne rezultate in na velik interes učencev, sem se odločila, da bom raziskovalne škatle ponudila za uporabo tudi učiteljem ostalih razredov.

Literatura

  1. Skribe Dimec, D. (2007 a). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.
  2. Skribe Dimec, D. (2007 b). Raziskovalne škatle v prenovljenih učnih načrtih.
  3. Naravoslovna solnica, letnik11, št. 3, str. 22-23.
  4. Učni načrt za 1. razred.
  5. Fotografije Mojca Kruh.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.