Ločevanje zmesi

Učenje z raziskovanjem v prvem razredu

marinka_kozlevcar

Marinka Kozlevčar

Uvod

Učenje z raziskovanjem postaja vse bolj priljubljena oblika pouka.

Raziskovanje je eden od načinov pridobivanja znanja, ki je otrokom zanimiv, saj temelji na njihovi aktivni vlogi.

Lahko iščejo odgovore na lastna vprašanja ali pa na vprašanja učitelja, v vsakem primeru je rezultat odvisen od njihove aktivnosti.

Iz definicije Ameriškega nacionalnega raziskovalnega sveta je nastal posplošen opis pouka z raziskovanjem: Učence vodi k razvijanju razumevanja naravoslovnih pojmov skozi neposredno izkušnjo s snovmi, predmeti, rastlinami in drugimi bitji, s pomočjo knjig in drugih virov ter strokovnjakov, ob sprotnem argumentiranju in izmenjavi mnenj. Vse to poteka pod vodstvom učitelja. Krnel, Dušan. (2007)

S pomočjo raziskovalnega pristopa sledimo dvema temeljnima ciljema izobraževanja: ohraniti radovednost otrok in trajen interes za znanje ter oblikovati sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov. Petek, D. (2012)

Prednosti raziskovalnega pouka sta večja motiviranost in večja samostojnost učencev. Znanje, pridobljeno med raziskovalnim učenjem, je običajno trajnejše od znanja, ki ga učenci pridobijo pri klasičnih oblikah pouka.

Slabost raziskovalnega pouka pa je, da načrtovanje in organizacija vzameta veliko časa. Vloga učitelja je pri usmerjanju učencev v vseh fazah raziskave izrednega pomena, zato se želimo dodatno usposabljati za raziskovalni pouk.

Priložnost usposabljanja je bila dana učiteljem, ki smo se vključili v mednarodni projekt Fibonacci. Nosilka projekta v Sloveniji je bila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Organizirane so bile brezplačne eksperimentalne delavnice, na razpolago smo imeli didaktična gradiva, ki so bila skladna z učnimi načrti za osnovno šolo. Izposodili smo si lahko eksperimentalne komplete za delo z učenci, ki so nam na voljo tudi po zaključku triletnega projekta.

Zavedamo se, da je učence potrebno postopoma voditi po poti raziskovanja, zato že šestletnikom predstavimo načine, kako se raziskave lotijo. Graditi je potrebno na učenju z razumevanjem, na razvijanju mišljenja in učenju temeljnih naravoslovnih pojmov in ne le na kopičenju podatkov.

Glavni del

En dan pred raziskavo preberemo Grimmovo pravljico Pepelka.

Raziskava

Nekdo potrka na vrata. Dobimo moder in rdeč zaboj. Polovica učencev se razvrsti k modremu, polovica k rdečemu zaboju.

Skupina pri modrem zaboju skupaj z učiteljico odide v drug prostor, kjer za Pepelko izdelajo plesno obleko.

1. Raziskovalno vprašanje (kaj želimo izvedeti)

Skupina, ki ostane, odpre rdeči zaboj. V njem so pripomočki in pismslika1o, v katerem nas Pepelka prosi za pomoč.

Želi se udeležiti plesa na gradu. Toda njena hudobna mačeha ji je dala težko nalogo. Ločiti mora velika, rjava semena od majhnih, rumenih. Zato nas sprašuje: »Kako naj najhitreje ločim velika in majhna semena. Ali s prsti ali s sitom ali z magnetom?«

Slika 1. Pepelkino pismo

Postavljanje hipotez (»Kaj mislite, s čim?«)

»S sitom.«
»Jaz tudi mislim, da s sitom.«
»S sitom, ker bodo majhna semena padla skozi.«
»Mislim, da ji sploh ne bo uspelo«
»Če je magnet zelo močan, se bo vse prijelo nanj.«
»Magnet je za kovino. S sitom bo najhitreje.«
»Ne, na magnet se ne bo nič prijelo. Najbolj hitro ji bo uspelo s prsti.«
»Poskusi naj s prsti, tako bo najhitreje.«

Predlagam, da naredimo poskus.

Vprašam jih: »Kaj nas je vprašala Pepelka? Kaj želimo izvedeti?«

Povem jim, da je to naše raziskovalno vprašanje. Zapišemo ga na tablo in na zapisovalne liste.

slika2
Slika 2. Raziskovalno vprašanje

2. Načrtovanje raziskave

Vprašam jih: Kaj za to potrebujemo?

slika3Pregledamo material in pripomočke, ki so v zaboju, jih zložimo na mizo in sproti zapisujemo oz. rišemo na tablo in na zapisovalne liste.

 

Slika 3. Ogled pripomočkov

slika4Slika 4. Pripomočki za raziskavo

Ponovno povedo, kaj je raziskovalno vprašanje.

Vprašam jih: »Kako bomo to storili?«

slika5Skupaj izdelamo načrt dela in ga zapišemo na tablo ter zapisovalne liste.

Slika 5. Načrt raziskave

slika63. Razdelitev vlog

Učenci so se razdelili v tri skupine po tri učence. Vsak je dobil svojo zadolžitev in temu primerno oznako.

Slika 6. Vloge

4. Raziskovanje

Vsaka skupina gre k eni mizi. Dela lahko samo raziskovalec, ostala dva opazujeta. Ko se zasliši zvonček, lahko začnejo. Skupina, ki konča, pride na dogovorjeno mesto in dvigne znak za prvo, drugo ali tretje mesto, odvisno od tega, kateri po vrsti končajo z delom.

Povem jim, da se mora delati točno po dogovorjenem načrtu.

Poskus naredimo trikrat. Vse tri skupine opravijo vse tri poskuse. Tako zagotovimo točnost poskusa.

slika7slika8
Slika 7. Ločevanje semen z magnetom       Slika 8. Ločevanje semen s prsti

slika9
Slika 9. Ločevanje semen s sitom

5. Zapisovanje in obdelava podatkov

Po vsakem poskusu učenci v tabelo vnesejo podatke.

slika10Slika 10. Tabela s podatki

6. Kaj se je zgodilo

Ponovno povedo, kaj je raziskovalno vprašanje.

Vprašam jih: »Kaj se je zgodilo?«

Ugotovitve zapišemo na tablo in na zapisovalne liste.

slika11Slika 11. Kaj se je zgodilo

7. Kaj smo ugotovili?

Ponovno povedo, kaj je raziskovalno vprašanje.

Vprašam jih: »Kaj smo ugotovili?«

Skupaj oblikujemo odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje in ga zapišemo na tablo, zapisovalci pa na svoje zapisovalne liste.

slika12slika13
Slika 12. Ločevanje semen s sitom je bilo najhitrejše     Slika 13. Odgovor na raziskovalno vprašanje

8. Bi naslednjič naredili kaj drugače?

Izjave otrok:

»Jaz bi bila drugič raje raziskovalka in ne zapisovalka.«
»Jaz ne bi nič spremenil.«
»Prehitro se je končalo. Bolj dolgo bi delal, ker mi je bilo všeč.«
»Naredili smo vse točno po načrtu in vse je bilo lepo.«
»Magnet bi dala kar stran, saj vsi vemo, da se na magnet prime kovina in ne semena. Samo Pepelka tega ne ve.«

Sestavimo pismo z odgovorom na raziskovalno vprašanje, priložimo zapisovalne liste in pismo pošljemo Pepelki.

Skupini (modri in rdeči zaboj) se zamenjata.

Naslednji dan prejmemo zahvalno pismo, ki ga pošilja Pepelka.

Zaključek

Glavni cilj te raziskave je bil spoznavanje postopkov za ločevanje trdnih zmesi.

Uresničevali smo še druge cilje, predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

  • načrtujejo preprost poskus,
  • grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
  • izpolnjujejo tabele,
  • se znajo za delo pripraviti in po končanem delu pospraviti,
  • utrjujejo vrstilne števnike,
  • predlagajo, kako izvedemo poskus, napovedujejo izid poskusa,
  • razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
  • prepoznajo nujnost sodelovanja med ljudmi,
  • uporabljajo preproste pripomočke, izvedejo poskus,
  • opazujejo in opazovano napišejo ali narišejo.

Otroci so se učili predvidevati, postavljali so hipoteze, opazovali, primerjali, analizirali. Ko so podatke obdelali, so jih tudi predstavili. Preko lastne aktivnosti in izredne motivacije za delo, so si pridobili novo znanje.

Delo v skupinah je potekalo umirjeno, med seboj so sodelovali in si pomagali.

To ni bila naša prva raziskava, zato so že vedeli, kako naj se raziskovanja lotijo. Potrebovali so manj navodil kot prvič.

Ugotavljam, da je za uspeh raziskave pri šestletnikih izredno pomembna dobra motivacija. Lahko je pridih skrivnostnosti ali pa prošnja za pomoč. Učenci so bili takoj pripravljeni pomagati Pepelki in so se dela lotili z veliko vnemo.

Na tablo in na zapisovalne liste smo sproti zapisovali zato, da se naučijo pravilnega postopka. Zapisovanje vzame zelo veliko časa in energije, saj šestletniki še ne pišejo oz. pišejo počasi.

Zelo si jim bile všeč njihove vloge. Čutili so se pomembne. Vsi so svoje delo opravili izredno natančno, odgovorno in točno tako, kot je bilo dogovorjeno.

Vesela sem bila, da smo nekaj hipotez ovrgli, saj so se tako prepričali o pomembnosti raziskav. Sami so ugotovili, da je najbolje narediti poskus, da se o nečem resnično prepričaš.

Na koncu pri vprašanju »Kaj smo ugotovili?«, so tisti s pravilno postavljenimi hipotezami odvrnili: »Saj sem vedel!« ali pa »Jaz sem prav povedal.«. Otroci imajo namreč zelo radi prav, ker nenehno tekmujejo med seboj. Narediti bo potrebno še veliko poskusov, da se bodo naučili, da ni pomembno tekmovanje, ampak raziskovanje oziroma odkrivanje odgovorov na »Kako bi …?, S čim bi …?«.

Povedala sem jim, da se zapisanega načrta ne sme spreminjati. V nasprotnem primeru ga je potrebno znova zapisati in se držati novega. Med raziskavo sem jih tudi večkrat vprašala, kaj je raziskovalno vprašanje.

Naučili so se, da je potrebno poskus večkrat ponoviti, da je veljaven.

Otroci so utrdili prejšnje znanje in pridobili nekaj novih izkušenj. Njihovo pozornost so pritegnili magneti, zato so predlagali novo raziskavo, pri kateri bi jih lahko uporabili.

Ponovno ugotavljam, kako je delo z manjšo skupino bolj učinkovito. Srečo imamo, da si v prvem razredu, kjer sva prisotni vzgojiteljica in učiteljica, tako delo lahko privoščimo.

Priznam, da bi se sama težje spopadla s tako raziskavo, če ne bi sodelovala v projektu Fibonacci. Tam sem dobila jasna in konkretna navodila ter postopek načrtovanja in izpeljave.

Literatura

  1. Program osnovna šola, Spoznavanje okolja, Učni načrt, 23. 8. 2016
  2. Program osnovna šola, Matematika, Učni nacrt, 23. 8. 2016
  3. http://www.fibonacci-project.si/, 18. 1. 2011
  4. Krnel, Dušan. 2007. Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica. 11 (1/3): 8–11.
  5. Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom. Revija za elementarno izobraževanje, 5 (4), 101–114. 
  6. Raušl, E. (2012). Učenje z raziskovanjem pri pouku naravoslovja. Didakta, 22 (158), 46–47.

Fotografije: osebni arhiv Marinka Kozlevčar

»DOBER TEK« dan dejavnosti v prvem razredu

marinka_kozlevcar

Marinka Kozlevčar

Koncept dni dejavnosti sta sprejela Nacionalni kurikularni svet na svoji 22. seji dne 23. junija 1998 in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji dne 15. oktobra 1998.

Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Namenjeni so vsem učenkam in učencem in so vsebinsko pestri. (Povzeto tukaj.)

Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole, poudarek je na medpredmetnem povezovanju. Učenkam in učencem omogočajo utrjevanje in povezovanje znanja ter uporabo tega znanja. Najpomembnejše je praktično učenje in medsebojno sodelovanje. Učenci in učenke so na svoj način aktivni, ustvarjalni in samostojni. Posamezni dan dejavnosti traja pet pedagoških ur. Eden izmed dni dejavnosti je tudi naravoslovni dan.

V današnjem času je pomemben dejavnik pri načrtovanju in izvedbi dneva dejavnosti tudi strošek, ki ga imajo pri tem starši. Na naši šoli se trudimo, da bi bil čim manjši, zato veliko dejavnosti izvedemo v šoli pod vodstvom naših učiteljev in učiteljic.

Želim vam prikazati primer dobre prakse – naravoslovni dan v prvem razredu, ki se vsako leto izkaže kot zanimiv, poučen in pri učencih ter starših dobro sprejet.

V letošnjem šolskem letu imamo tri razrede prvošolcev. Naravoslovni dan smo zasnovali tako, da so bili učenci vseh razredov pri dejavnostih med seboj pomešani. Tako vzpodbujamo sodelovanje med učenci v razredu in tudi med oddelki. Nemalokrat se razvijejo nova prijateljstva. K naravoslovnemu dnevu smo povabili tudi učiteljico gospodinjstva z namenom, da učenci spoznavajo delavce šole in dejavnost še dodatno popestrimo.

Naravoslovni dan smo poimenovali Dober tek, vključeval pa je štiri različne delavnice:

  1. peka piškotov,
  2. sadna kupa,
  3. sadni napitek,
  4. zdrava prehrana (raziskava).

Učenci so bili razdeljeni v manjše skupine, kot so sicer v razredu. To nam je olajšalo delo, saj smo se lažje posvetili posameznikom.

Osnovna tematika je bila hrana, prehrana in spodbujanje učencev k zdravim načinom prehranjevanja. Pomembno je, da se učenci čimbolj zgodaj začnejo zavedati pomena varovanja zdravja.

Načrtovanje je potekalo v okviru strokovnega aktiva prvih razredov in učiteljice gospodinjstva.

Naš namen je bil uresničiti cilje predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

  • vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje,
  • spoznavajo pomen zdravja za človeka in načine za ohranjanje zdravja,
  • ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo,
  • vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
  • vedo, da se je potrebno na delo pripraviti in po njem pospraviti,
  • spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
  • vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost,
  • poznajo osnovna šolska pravila,
  • znajo pojasniti kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja (ločevanje odpadkov),
  • grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
  • oblikujejo in izpolnjujejo tabele,
  • razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
  • delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri,
  • predstavijo podatke z dano preglednico in s figurnim prikazom (vrstičnim ali stolpčnim),
  • preberejo preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz,
  • utrjujejo vrstilne števnike,
  • ugotavljajo kaj se je zgodilo prej in kaj potem (sosledje dogodkov),
  • poznajo imena in priimke učiteljev in vzgojiteljev, ki jih učijo,
  • poznajo prostore in delavce v šoli.

Priprava na dejavnost

Teden dni pred dogodkom smo staršem poslali e-obvestilo o prihajajočem naravoslovnem dnevu:

Spoštovani starši,

v sredo, 29.3.2017, bomo imeli naravoslovni dan z naslovom Dober tek (zdrava prehrana). Naravoslovni dan bo potekal v šoli. Vsak otrok naj prinese:

1 pomarančo ali 1 limono,
predpasnik.

Deklice z dolgimi lasmi naj imajo lase spete.

Učencem in učenkam smo dan pred dejavnostjo povedali, kaj se bo naslednji dan v šoli dogajalo in jim dali navodila. Dobili pa so še nalogo: do naslednjega dne naj prinesejo vsaj pet sličic razne hrane, izrezanih iz reklamnih letakov. Na ta način učenec dobi zadolžitev, učiteljice pa lahko preverimo, kdo od njih je sposoben opraviti nalogo, ki je starši ne poznajo.

Kolegica, ki je bila koordinatorica, je pripravila podroben načrt skupin, čas trajanja posamezne delavnice ter prostor, kjer bo posamezna delavnica potekala.

slika

Potek dela

Učence smo razdelili v štiri skupine, vsaka skupina si je izbrala svoje ime (kuharji, kuharski šefi, mojstri, peki).

Vsaka učiteljica je v svoj razred odpeljala določeno skupino učencev, ki se je lotila svojega dela.

Prva skupina (kuharji) – peka piškotov

clip_image001Učenci so spoznali učiteljico gospodinjstva.

1.Pred delom so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Prebrali so recept, spoznali osnovne sestavine za testo in ga s pomočjo učiteljice zamesili.

 

clip_image003 clip_image005

clip_image007 clip_image009

3. Testo so razvaljali in z modelčki oblikovali piškote.

clip_image011 clip_image013

4. Piškote so položili na pekač, ga potisnili v ogreto pečico ter opazovali postopek pečenja. Navdušeni so bili nad vonjavami.

clip_image015

5. Veselili so se pečenih piškotov. Pojedli so jih kasneje, ko so se ohladili.

Druga skupina (kuharski šefi) – sadna kupa

Na mizi je bilo v krožnikih pripravljenega več vrst sadja.

clip_image016

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Na mizo so si pripravili desko za rezanje, nož in posodico.

3. Poimenovali so sadje in pripovedovali o izkušnjah s sadno kupo (jo že poznajo ali ne, kaj vsebuje, kako izgleda).

4. Povedali so, da je na sadni kupi običajno smetana. Pripravljeno sem imela tudi smetano v tekoči obliki. Dodali smo malo sladkorja in smetano stepli z mešalcem.

5. Dobili so navodila za izdelavo sadne kupe:

  • izberi si sadje, ga nareži na majhne koščke in daj v posodico,
  • izberi tisto sadje, ki ti je všeč,
  • vzemi čisto žličko in narezanemu sadju dodaj smetano (1 žličko),
  • na vrh lahko dodaš dekoracijo.

clip_image017

Nekaj navodil sem še posebej poudarila:

  • naredi toliko sadne kupe, da jo boš lahko pojedel,
  • z žličko, ki si jo že uporabil, NIKOLI ne zajemaj smetane v posodi, ampak vzemi čisto.

6. Lotili so se dela.

clip_image019 clip_image021

7. Dober tek.

clip_image022

8. Po delu je bilo potrebno pospraviti.

clip_image024 clip_image025

Svoje delo so vzeli zelo resno in se natanko držali navodil in dogovorov. Všeč jim je bilo, da so si lahko izbrali sadje, ki ga imajo radi. Nekateri so izbrali le dve ali tri vrste, nekateri vse. Od 60 učencev le dva nista mogla pojesti svoje sadne kupe, ker sta si je naredila preveč. Kar nekaj učencev si je večkrat naredilo različne sadne kupe.

Tretja skupina (mojstri) – zdrava hrana (raziskava)

Učenci in učenke so zbirali podatke, oblikovali ugotovitve in predstavljali rezultate. Ogledali so si primer prehranske piramide in z lepljenjem sličic izdelali svojo.

Kolegica, ki je vodila to dejavnost, je pri svojem delu uporabila i-tablo. Tako je bilo delo hitro, učinkovito in zanimivo. Izogibala se je poimenovanju zdrava oz. nezdrava hrana, saj je nekaj v zmernih količinah lahko zdravo, v prevelikih pa nezdravo. Namesto tega je uporabljala besede: lahko ješ večkrat, vsak dan, samo včasih, bolj poredko…

1. Prehranska piramida, projicirana na i-tabli.

Pogovorili so se o:

  • obliki piramide (spodaj več prostora – te stvari lahko ješ večkrat, zgoraj manj prostora – te stvari jej čim manjkrat),
  • barvi piramide (barve semaforja: zelena – lahko ješ pogosto, oranžna – premisli –jej manjkrat, rdeča – stop, zelo dobro premisli – jej samo včasih).

·Sličice hrane so uvrščali na pravo mesto in tako izdelali prehransko piramido. V pomoč jim je bila piramida na tabli.

clip_image027 clip_image029

2. Raziskava

Učiteljica je učence z vprašanji vodila skozi pogovor:

  • Kaj je raziskava?
  • Kako jo naredimo?
  • Kaj bomo izvedeli?

Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Kateri napitek je med učenci prvega razreda najbolj priljubljen?

  • Kaj moramo narediti, da bomo to izvedeli?

Spremenili so se v novinarje. Par je dobil listek s petimi imeni prisotnih učencev. Izvedli so intervju. V tabeli so s križcem označili, kateri napitek ima vprašani najraje. Izbirali so lahko med štirimi napitki.

Podatke so zbrali, oblikovali ugotovitve in predstavili rezultate. Podatke so preko računalnika vnesli v preglednico, ki je bila vsem vidna na i-tabli.

clip_image030 clip_image032

Odgovorili so na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je z vprašanji preverila razumevanje rezultatov (kateri napitek je najbolj priljubljen, kateri najmanj, ali se je za katerega izmed napitkov odločilo enako število učencev).

Podatke so prikazali še s stolpičnim prikazom.

3. Novo raziskovalno vprašanje

Dobili so nalogo, naj ugotovijo, katero sadje imajo učenci 1. razreda najraje.

Vsak učenec je lahko izbral 3 sličice sadežev in jih uvrstil v tabelo z vrstičnim prikazom.

Ko so bili podatki zbrani, so oblikovali ugotovitve. Rezultate so vnesli v tabelo na i-tabli. Predstavili so rezultate in odgovorili na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je tudi tokrat preverila razumevanje z vprašanji.

clip_image034 clip_image036

Četrta skupina (peki) – sadni napitek

V posodi na mizi so bile pripravljene polovice limon in pomaranč, ki so jih učenci prinesli od doma. Ožemalniki, plastični lončki, slamice in papirnati podstavki za lončke so bili na mizi.

  1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.
  2. Pogovorili so se o sadnih napitkih in našteli tiste, ki jih že poznajo.
  3. Sledil je prikaz ožemanja limone in pomaranče.

4. Učenci so si potek izdelave napitka ogledali na načrtu. Pri limonadi so dodali sladkor, pri pomarančnem napitku pa ne.

clip_image037 clip_image038

5. Vsak učenec si je naredil svoj napitek in ga z velikim veseljem popil.

clip_image039

clip_image040 clip_image041

clip_image042 clip_image043

6. Po delu so za seboj pospravili.

clip_image044

7. Niso pozabili na ločevanje odpadkov.

clip_image046 clip_image047

Po 45 minutnem delu so se skupine zamenjale. V prvem delu naravoslovnega dne je vsak učenec obiskal dve delavnici, sledil je premor, nato smo izvedli še dve. Učenci so se na ta način udeležili vseh 4 delavnic.

Zaključek

Pri naravoslovnem dnevu so se prepletali cilji s področja spoznavanja okolja, matematike in slovenščine.

Kljub temu, da so bile vse dejavnosti zanimive, pestre in so bile učencem všeč, smo po dveh šolskih urah dela organizirali sprostitev – malico in igro po želji učencev. Zavedamo se namreč, da šestletniki še potrebujejo veliko igre. V tem času so si nabrali novih moči, da so lahko kasneje spet sledili našim navodilom.

Vrednotenje dela z učenci in učenkami je opravila vsaka učiteljica s posamezno skupino ob koncu delavnice. Povprašale smo jih o tem, kaj jim je bilo všeč, kaj bi lahko spremenili, dodali, na kaj bi morali biti še bolj pozorni. Večinoma učenci in učenke ne bi nič spreminjali, saj jim je bilo vse všeč. Pri sadni kupi bi dodali še kakšno vrsto sadja, pri napitkih pa več dodanega sladkorja. Piškote bi najraje pekli vsak dan, pri raziskavi pa bi ugotavljali tudi, katero sadje jim sploh ni všeč. Predlagali so, da bi rezultate raziskave lahko objavili po šolskem radiu.

Vrednotenja dela in končne analize smo se lotili tudi v strokovnem aktivu učiteljic, ki smo naravoslovni dan organizirale in izvedle.

Domačo nalogo (sličice iz reklamnih letakov) je opravilo nekaj več kot polovica vseh učencev. S tem podatkom seveda ne moremo biti zadovoljni. Zavedamo pa se, da se na domače naloge šestletniki in njihovi starši še privajajo.

Opazile smo, da so mnogi učenci, ki pri običajnem pouku težje zdržijo, ta dan blesteli.

Ugotovile smo, da je bil dan uspešen in dobro izpeljan. Ob tem se zavedamo, da se lahko vsako stvar še izboljša. Predlog: izdelati načrt skupin, dejavnosti in prostorov tudi za učence in ga izobesiti na njim dostopno mesto. Učenci bi se morali sami znajti, kam in kako. Pogosto ugotavljamo, da so učenci neiznajdljivi. V tem primeru bi učenci in učenke utrjevali orientacijo po šoli, branje načrtov, medsebojno bi sodelovali in si pomagali. Letos smo jih namreč od delavnice do delavnice pospremile učiteljice. Zanimivo pa bi bilo naravoslovni dan povezati s starejšimi učenci in učenkami, ki bi bili prvošolcem v pomoč.

Odločile smo se, da tudi naslednje šolsko leto v prvem razredu organiziramo naravoslovni dan na to temo. Le z nekaj popravki in izboljšavami.

Viri:

  1. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf, 26. 8. 2016
  2. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf, 26. 8. 2016
  3. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf, 29. 8. 2016
  4. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf, 1. 9. 2016

Fotografije:
osebni arhiv Marinka Kozlevčar

Igrajmo se prodajalno

Tedenski projekt v prvem razredu

marinka_kozlevcar

Marinka Kozlevčar

Šestletni otroci še potrebujejo veliko igre. Naša naloga je, da jim omogočimo igro, ob kateri se bodo sprostili, obenem pa tudi kaj naučili. Dobro zasnovana igra otroku omogoči, da pridobi znanja, spretnosti in veščine z različnih področij učenja.

Preko igre se otrok poveže s svojim notranjim svetom čustev, doživetij domišljije ter lastnih izkušenj. Poveže se sam s seboj.

Igra otroku omogoča zdrav celosten razvoj in ima pomembno vlogo pri učenju na različnih področjih, kot so na primer socialni, kognitivni, čustveni, fizični razvoj in razvoj govora. Tako se razvijajo in krepijo zadovoljstvo, povezanost, samozavest, samopodoba, domišljija, kreativnost, perspektivno mišljenje, komunikacijske veščine, vztrajnost, besedni zaklad, aktivno poslušanje, opismenjevanje, groba in fina motorika. Otroci se naučijo sodelovati, se dogovarjati, voditi, podrejati, deliti, reševati konflikte in še marsikaj.

Pomembnosti igre za šestletnega otroka se vzgojiteljica in učiteljica, ki poučujeva v prvem razredu, zelo dobro zavedava. Zato pogosto organizirava igre z vlogami, pri katerih se poveže več učnih predmetov.

Medpredmetna povezava v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ni le zaželena, temveč pogosto povsem naravna in spontana. Povezan pouk omogoča celostno obravnavo vsebin, ki tako učencem učinkoviteje približa svet. Medpredmetno povezan pouk pomeni dobro pripravo učencev za vseživljenjsko učenje. Poleg učinkovitosti učenja je cilj medpredmetnega povezovanja tudi gospodarnejše ravnanje s časom. Tako pridobljen čas je lahko izkoriščen za obravnavo ali utrjevanje zahtevnejših vsebin tako pri spoznavanju okolja kot pri slovenščini in matematiki. (Povzeto po učnih načrtih slovenščina, spoznavanje okolja in matematika.)

Vsako leto izvedemo igro z vlogami – prodajalna. Pravzaprav je to kar naš tedenski projekt, ki ga sooblikujemo skupaj z učenci.

Učiteljica in vzgojiteljica seveda pri igri sodelujeva, saj se zavedava, da otroku igra veliko več pomeni, če se odrasli zanimajo zanjo in spremljajo njegovo dejavnost v igri. Otrok je mnogo bolj motiviran in ustvarjalen v igri, če vidi, da njegovo igralno dejavnost odrasli jemljejo resno in jo tudi pohvalijo. S tem dosežejo tudi čustveno zbližanje z otrokom, ki je zlasti pomembno za njegov osebnostni razvoj. (Oseli, 2012).

OSREDNJI DEL

Potek dela:

PONEDELJEK

  • imagepreberemo zgodbo Prodajamo za gumbe/ Vida Brest
  • predlog za igro trgovina
  • načrt dela (učenci predlagajo, kaj vse potrebujemo)
  • staršem pošljem e-sporočilo s prošnjo za sodelovanje in pomoč

Spoštovani starši,

v tem tednu bomo v okviru pouka organizirali prodajalno. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, saj bomo prodajali priboljške. Igra bo tako otrokom še bolj zanimiva, delovala bo resnično in smiselno.

Otrok naj prinese manjši priboljšek (piškoti, bonboni, slane palčke, suho sadje…) oziroma nekaj, kar se bo dalo razdeliti. Iz vsega prinešenega bomo ustvarili prodajalno. Določili bomo ceno posameznih artiklov (npr. 1 bonbon = 2 žetona; 1 piškot = 3 žetone; 6 slanih palčk = 1 žeton). Otroci si bodo izdelali denarnice, v banki bodo »dvignili« denar (15 žetonov). Določili bomo prodajalce in kupce, vloge bomo tudi zamenjali.

Res je, da bi lahko prodajali karkoli (kamenčke, škatlice…), ampak prodajalna s slaščicami bo bolj zanimiva in se jim bo bolj vtisnila v spomin.

Ljubljana, 13. 2. 2017

Komentar :

Po branju zgodbe so učenci sami predlagali, da bi se lahko igrali prodajalno. Skupaj smo oblikovali in zapisali načrt dela. Učenci te starosti še niso vešči pisanja, zato smo za zapis potrebovali veliko časa. Prvič so se srečali z zapisom v obliki miselnega vzorca. Odločili smo se, da ne bomo uporabili gumbov kot v zgodbi, saj jih nismo imeli dovolj. Kot plačilno sredstvo naj bi uporabili papirnate žetone.

TOREK

  • izdelava in poslikava denarnic

clip_image004

  • izdelava in poslikava nakupovalnih torbic

clip_image006

SREDA

  • izdelava bankomata

clip_image008 clip_image010

  • izdelava računov (podolgovat listek z napisom račun)
  • napisi (banka, prodajalna, odprto, zaprto)

clip_image012

ČETRTEK

  • izdelava bančnih kartic
  • zbiranje, pregled in skladiščenje prinešenih izdelkov za prodajo

PETEK

  • ureditev prostora
  • postavitev banke, prodajalne (učenci določijo in napišejo cene)
  • razdelitev vlog
  • igra
  • menjava vlog
  • povabilo delavcem šole (v trgovini nakupujejo tudi ravnateljica, čistilka in tajnica)

Potek igre

Skupaj smo preuredili prostor. Učilnica se je spremenila v banko in prodajalno.

Izdelkom smo določili in zapisali cene.

Primer: 1 lizika = 4 žetone; 2 bonbona = 1 žeton

Razdelili smo vloge (delilec bančnih kartic, 2 delavca pri bankomatu, 2 prodajalca, kupci, inšpektor-varnostnik).

1. Prejem bančne kartice

clip_image014Učenec na seznamu poišče svoje ime, ki je skrito v daljši besedi na primer ime Nik v besedi nahrbtnik. Ko učenec svoje ime najde, se podpiše in prejme bančno kartico.

Bančna kartica ima na prvi strani številko in ime lastnika, na zadnji pa 15 krogcev, kar pomeni, da ima učenec na razpolago 15 žetonov. Torej lahko na bankomatu dvigne največ 15 žetonov.

clip_image016 clip_image018

2. Dvig denarja na bankomatu

Učenec vtipka svojo številko v bankomat, vstavi bančno kartico, na listek napiše znesek denarja in listek vstavi v režo bankomata.

Učenca, ki delata na bankomatu, pripravita toliko žetonov, kot je napisano na listku ter jih dasta skozi luknjo tistemu, ki dviguje denar. Na bančni kartici prečrtata ustrezno število krogcev in jo vrneta lastniku. Dvig denarja (žetonov) je zaključen.

Naš dogovor je, da se ne sme dvigniti več kot 9 žetonov naenkrat.

clip_image020 clip_image022clip_image024

3. Nakupovanje

Učenec se sprehodi po prodajalni. Ko se odloči, kaj bo kupil, si cene teh izdelkov zapiše na clip_image026listek z naslovom račun. Nato vse cene sešteje in napiše rezultat. Izdelke si zloži v nakupovalno košarico in odide do clip_image028blagajne.

Prodajalki pokaže izdelke in račun. Prodajalka preveri račun in ga potrdi s štampiljko. Kupec plača in vzame račun, ki ga shrani v denarnico.

clip_image030clip_image032

4. Menjava vlog

Učenci so se sami dogovorili, kdaj se bodo zamenjali. Najljubša vloga jim je bila vloga kupca.

5. Nova vloga

clip_image034Ko so že nekaj časa nakupovali in se seveda sladkali, je na mizi nastal kupček različnih papirčkov in odpadne embalaže. Nastala je nova vloga, poklic smetarja. Razvrščali so papirčke v različne škatlice (rekli so jim smetnjaki). Vse to so kasneje uporabili pri ustvarjanju.

6. Moja vloga

Določili so mi, da bom varnostnica in inšpektorica. Opazovati sem morala, da so v prodajalni vsi vzeli račune in da ni kdo v banki vzel preveč denarja. Niso mi dodelili težke naloge, saj je vse potekalo tekoče in umirjeno.

Komentarji otrok:

»Prodajalno bi se igral vsak dan.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ker sem imel svoj denar in sem si lahko kupil kar sem želel.«

»Ko bom velika, bom prodajalka. Ampak jaz bom prodajala čevlje.«

»Všeč mi je bilo, ko sem bil bankomat in sem delil denar.«

»Zanimivo je bilo, ker sem imela skoraj čisto pravo bančno kartico.«

»Prehitro mi je zmanjkalo denarja. Potem mi je pa Matic dal 1 euro in sem si kupil še en bonbon.«

»Z Mijo sva pa skupaj kupili tisto zelo drago čokolado, ker nisva imeli več denarja v svoji denarnici.«

»Čisto vse mi je bilo všeč. Najbolj pa bankomat.«

»To je bil najlepši dan v mojem življenju. To je bila čisto prava prodajalna.«

»Vse, kar sem si kupila, bom nesla domov in bom doma pojedla.«

ZAKLJUČEK

Tedenski projekt smo uspešno pripeljali do konca. Učenci so se veliko naučili in se ob tem tudi zabavali.

Uresničili smo operativne cilje s področja matematike, spoznavanja okolja, slovenščine, in sicer:

učenci:

  • opazujejo rabo knjižnega in neknjižnega jezika,
  • razvijajo zmožnost pogovarjanja (sodelujejo v igri vlog: osebni pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev, povzemajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja, izražajo svoja občutja med igranjem vloge),
  • sistematično razvijajo tehniko branja in pisanja (pišejo in glasno berejo besede napisane z velikimi tiskanimi črkami),
  • razvijajo pravorečno zmožnost (posnemajo knjižno izreko),
  • razvijajo slogovno zmožnost (osebe tikajo oziroma vikajo v ustreznih okoliščinah),
  • razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja (tvorijo nebesedna sporočila/piktograme),
  • uporabljajo geometrijsko orodje (šablono) pri risanju likov in črt,
  • štejejo, zapišejo in berejo števila do 20, vključno s številom 0,
  • seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 20,
  • uporabijo računske operacije pri reševanju problemov,
  • na konkretni ravni pojasnijo zakon o zamenjavi pri seštevanju,
  • spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan,
  • spoznajo ustrezna ravnanja pri doživljanju raznih čustev in jih uporabljajo v konkretnih situacijah,
  • poznajo prostore in delavce v šoli,
  • spoznajo pomen pravil družbenega življenja,
  • vedo, zakaj potrebujemo pravila,
  • spoznajo, da ima vsak človek pravice in dolžnosti,
  • spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
  • vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
  • spoznajo in urijo ustrezna ravnanja v različnih družbenih primerih.

Mogoče se vam je na prvi pogled zazdelo, da gre pri tej dejavnosti le za sprostitev in razvedrilo otrok ter prekomerno prehranjevanje s sladkarijami.

Zakaj smo se odločili za sladkarije? Priznam, da sem bila sprva tudi sama v dilemi. Vendar pa iz izkušenj preteklih let vem, da otroci tako prodajalno doživijo kot resnično. Ob zaprtju prodajalne so si učenci umili zobe.

Zelo preudarno so ravnali z denarjem. Nekateri so bili tako varčni, da so imeli na koncu, ko smo rekli, da prodajalno zapiramo, še kar nekaj denarja na razpolago. Ta denar so potem na hitro zapravili.

Odziv staršev je bil neverjeten. Prispevali so veliko sladkarij. Pripovedovali so, da njihovi otroci komaj čakajo na petek, ko bomo prodajalno odprli.

Igre z vlogami so za otroke velika motivacija in radi se jih igrajo vedno znova. Tudi tokrat je bilo tako. V naslednjem tednu so se spet igrali prodajalno, le da so prodajali igrače. Dodali pa so še pošto, izdelali so nabiralnike. Cel teden so zbirali pisma, v petek pa so jih razdelili naslovnikom.

Prepričana sem, da se bomo naslednje leto v prvem razredu ponovno igrali prodajalno. Verjetno na enak ali podoben način. Le otroci bodo drugi.

Mogoče bo vse potekalo nekoliko drugače… Projekt namreč sooblikujemo: učitelji, otroci in starši.

Viri:

  1. Oseli, V.: Igra različno starih otrok v vrtcu in vloga odraslega. Ljubljana, 2012, 1. 9. 2016
  2. Ministrstvo za šolstvo in športa, 1. 9. 2016
  3. Ministrstvo za šolstvo in šport, 21. 8. 2016
  4. Fotografije:
    osebni arhiv Marinka Kozlevčar