dnevne aktivnosti | Pogled kroz prozor

Marinka Kozlevčar

Koncept dni dejavnosti sta sprejela Nacionalni kurikularni svet na svoji 22. seji dne 23. junija 1998 in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji dne 15. oktobra 1998.

Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Namenjeni so vsem učenkam in učencem in so vsebinsko pestri. (Povzeto tukaj.)

Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole, poudarek je na medpredmetnem povezovanju. Učenkam in učencem omogočajo utrjevanje in povezovanje znanja ter uporabo tega znanja. Najpomembnejše je praktično učenje in medsebojno sodelovanje. Učenci in učenke so na svoj način aktivni, ustvarjalni in samostojni. Posamezni dan dejavnosti traja pet pedagoških ur. Eden izmed dni dejavnosti je tudi naravoslovni dan.

V današnjem času je pomemben dejavnik pri načrtovanju in izvedbi dneva dejavnosti tudi strošek, ki ga imajo pri tem starši. Na naši šoli se trudimo, da bi bil čim manjši, zato veliko dejavnosti izvedemo v šoli pod vodstvom naših učiteljev in učiteljic.

Želim vam prikazati primer dobre prakse – naravoslovni dan v prvem razredu, ki se vsako leto izkaže kot zanimiv, poučen in pri učencih ter starših dobro sprejet.

V letošnjem šolskem letu imamo tri razrede prvošolcev. Naravoslovni dan smo zasnovali tako, da so bili učenci vseh razredov pri dejavnostih med seboj pomešani. Tako vzpodbujamo sodelovanje med učenci v razredu in tudi med oddelki. Nemalokrat se razvijejo nova prijateljstva. K naravoslovnemu dnevu smo povabili tudi učiteljico gospodinjstva z namenom, da učenci spoznavajo delavce šole in dejavnost še dodatno popestrimo.

Naravoslovni dan smo poimenovali Dober tek, vključeval pa je štiri različne delavnice:

peka piškotov,
sadna kupa,
sadni napitek,
zdrava prehrana (raziskava).

Učenci so bili razdeljeni v manjše skupine, kot so sicer v razredu. To nam je olajšalo delo, saj smo se lažje posvetili posameznikom.

Osnovna tematika je bila hrana, prehrana in spodbujanje učencev k zdravim načinom prehranjevanja. Pomembno je, da se učenci čimbolj zgodaj začnejo zavedati pomena varovanja zdravja.

Načrtovanje je potekalo v okviru strokovnega aktiva prvih razredov in učiteljice gospodinjstva.

Naš namen je bil uresničiti cilje predpisane v učnih načrtih. Ti cilji so, da učenci:

vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje,
spoznavajo pomen zdravja za človeka in načine za ohranjanje zdravja,
ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo,
vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
vedo, da se je potrebno na delo pripraviti in po njem pospraviti,
spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost,
poznajo osnovna šolska pravila,
znajo pojasniti kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja (ločevanje odpadkov),
grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.,
oblikujejo in izpolnjujejo tabele,
razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov),
delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri,
predstavijo podatke z dano preglednico in s figurnim prikazom (vrstičnim ali stolpčnim),
preberejo preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz,
utrjujejo vrstilne števnike,
ugotavljajo kaj se je zgodilo prej in kaj potem (sosledje dogodkov),
poznajo imena in priimke učiteljev in vzgojiteljev, ki jih učijo,
poznajo prostore in delavce v šoli.

Priprava na dejavnost

Teden dni pred dogodkom smo staršem poslali e-obvestilo o prihajajočem naravoslovnem dnevu:

Spoštovani starši,

v sredo, 29.3.2017, bomo imeli naravoslovni dan z naslovom Dober tek (zdrava prehrana). Naravoslovni dan bo potekal v šoli. Vsak otrok naj prinese:

1 pomarančo ali 1 limono,
predpasnik.

Deklice z dolgimi lasmi naj imajo lase spete.

Učencem in učenkam smo dan pred dejavnostjo povedali, kaj se bo naslednji dan v šoli dogajalo in jim dali navodila. Dobili pa so še nalogo: do naslednjega dne naj prinesejo vsaj pet sličic razne hrane, izrezanih iz reklamnih letakov. Na ta način učenec dobi zadolžitev, učiteljice pa lahko preverimo, kdo od njih je sposoben opraviti nalogo, ki je starši ne poznajo.

Kolegica, ki je bila koordinatorica, je pripravila podroben načrt skupin, čas trajanja posamezne delavnice ter prostor, kjer bo posamezna delavnica potekala.

Potek dela

Učence smo razdelili v štiri skupine, vsaka skupina si je izbrala svoje ime (kuharji, kuharski šefi, mojstri, peki).

Vsaka učiteljica je v svoj razred odpeljala določeno skupino učencev, ki se je lotila svojega dela.

Prva skupina (kuharji) – peka piškotov

Učenci so spoznali učiteljico gospodinjstva.

1.Pred delom so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Prebrali so recept, spoznali osnovne sestavine za testo in ga s pomočjo učiteljice zamesili.

3. Testo so razvaljali in z modelčki oblikovali piškote.

4. Piškote so položili na pekač, ga potisnili v ogreto pečico ter opazovali postopek pečenja. Navdušeni so bili nad vonjavami.

5. Veselili so se pečenih piškotov. Pojedli so jih kasneje, ko so se ohladili.

Druga skupina (kuharski šefi) – sadna kupa

Na mizi je bilo v krožnikih pripravljenega več vrst sadja.

1. Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.

2. Na mizo so si pripravili desko za rezanje, nož in posodico.

3. Poimenovali so sadje in pripovedovali o izkušnjah s sadno kupo (jo že poznajo ali ne, kaj vsebuje, kako izgleda).

4. Povedali so, da je na sadni kupi običajno smetana. Pripravljeno sem imela tudi smetano v tekoči obliki. Dodali smo malo sladkorja in smetano stepli z mešalcem.

5. Dobili so navodila za izdelavo sadne kupe:

izberi si sadje, ga nareži na majhne koščke in daj v posodico,
izberi tisto sadje, ki ti je všeč,
vzemi čisto žličko in narezanemu sadju dodaj smetano (1 žličko),
na vrh lahko dodaš dekoracijo.

Nekaj navodil sem še posebej poudarila:

naredi toliko sadne kupe, da jo boš lahko pojedel,
z žličko, ki si jo že uporabil, NIKOLI ne zajemaj smetane v posodi, ampak vzemi čisto.

6. Lotili so se dela.

7. Dober tek.

8. Po delu je bilo potrebno pospraviti.

Svoje delo so vzeli zelo resno in se natanko držali navodil in dogovorov. Všeč jim je bilo, da so si lahko izbrali sadje, ki ga imajo radi. Nekateri so izbrali le dve ali tri vrste, nekateri vse. Od 60 učencev le dva nista mogla pojesti svoje sadne kupe, ker sta si je naredila preveč. Kar nekaj učencev si je večkrat naredilo različne sadne kupe.

Tretja skupina (mojstri) – zdrava hrana (raziskava)

Učenci in učenke so zbirali podatke, oblikovali ugotovitve in predstavljali rezultate. Ogledali so si primer prehranske piramide in z lepljenjem sličic izdelali svojo.

Kolegica, ki je vodila to dejavnost, je pri svojem delu uporabila i-tablo. Tako je bilo delo hitro, učinkovito in zanimivo. Izogibala se je poimenovanju zdrava oz. nezdrava hrana, saj je nekaj v zmernih količinah lahko zdravo, v prevelikih pa nezdravo. Namesto tega je uporabljala besede: lahko ješ večkrat, vsak dan, samo včasih, bolj poredko…

1. Prehranska piramida, projicirana na i-tabli.

Pogovorili so se o:

obliki piramide (spodaj več prostora – te stvari lahko ješ večkrat, zgoraj manj prostora – te stvari jej čim manjkrat),
barvi piramide (barve semaforja: zelena – lahko ješ pogosto, oranžna – premisli –jej manjkrat, rdeča – stop, zelo dobro premisli – jej samo včasih).

·Sličice hrane so uvrščali na pravo mesto in tako izdelali prehransko piramido. V pomoč jim je bila piramida na tabli.

2. Raziskava

Učiteljica je učence z vprašanji vodila skozi pogovor:

Kaj je raziskava?
Kako jo naredimo?
Kaj bomo izvedeli?

Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Kateri napitek je med učenci prvega razreda najbolj priljubljen?

Kaj moramo narediti, da bomo to izvedeli?

Spremenili so se v novinarje. Par je dobil listek s petimi imeni prisotnih učencev. Izvedli so intervju. V tabeli so s križcem označili, kateri napitek ima vprašani najraje. Izbirali so lahko med štirimi napitki.

Podatke so zbrali, oblikovali ugotovitve in predstavili rezultate. Podatke so preko računalnika vnesli v preglednico, ki je bila vsem vidna na i-tabli.

Odgovorili so na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je z vprašanji preverila razumevanje rezultatov (kateri napitek je najbolj priljubljen, kateri najmanj, ali se je za katerega izmed napitkov odločilo enako število učencev).

Podatke so prikazali še s stolpičnim prikazom.

3. Novo raziskovalno vprašanje

Dobili so nalogo, naj ugotovijo, katero sadje imajo učenci 1. razreda najraje.

Vsak učenec je lahko izbral 3 sličice sadežev in jih uvrstil v tabelo z vrstičnim prikazom.

Ko so bili podatki zbrani, so oblikovali ugotovitve. Rezultate so vnesli v tabelo na i-tabli. Predstavili so rezultate in odgovorili na raziskovalno vprašanje. Učiteljica je tudi tokrat preverila razumevanje z vprašanji.

Četrta skupina (peki) – sadni napitek

V posodi na mizi so bile pripravljene polovice limon in pomaranč, ki so jih učenci prinesli od doma. Ožemalniki, plastični lončki, slamice in papirnati podstavki za lončke so bili na mizi.

Učenci so si obrisali nosove in si temeljito umili roke. Nadeli so si predpasnike.
Pogovorili so se o sadnih napitkih in našteli tiste, ki jih že poznajo.
Sledil je prikaz ožemanja limone in pomaranče.

4. Učenci so si potek izdelave napitka ogledali na načrtu. Pri limonadi so dodali sladkor, pri pomarančnem napitku pa ne.

5. Vsak učenec si je naredil svoj napitek in ga z velikim veseljem popil.

6. Po delu so za seboj pospravili.

7. Niso pozabili na ločevanje odpadkov.

Po 45 minutnem delu so se skupine zamenjale. V prvem delu naravoslovnega dne je vsak učenec obiskal dve delavnici, sledil je premor, nato smo izvedli še dve. Učenci so se na ta način udeležili vseh 4 delavnic.

Zaključek

Pri naravoslovnem dnevu so se prepletali cilji s področja spoznavanja okolja, matematike in slovenščine.

Kljub temu, da so bile vse dejavnosti zanimive, pestre in so bile učencem všeč, smo po dveh šolskih urah dela organizirali sprostitev – malico in igro po želji učencev. Zavedamo se namreč, da šestletniki še potrebujejo veliko igre. V tem času so si nabrali novih moči, da so lahko kasneje spet sledili našim navodilom.

Vrednotenje dela z učenci in učenkami je opravila vsaka učiteljica s posamezno skupino ob koncu delavnice. Povprašale smo jih o tem, kaj jim je bilo všeč, kaj bi lahko spremenili, dodali, na kaj bi morali biti še bolj pozorni. Večinoma učenci in učenke ne bi nič spreminjali, saj jim je bilo vse všeč. Pri sadni kupi bi dodali še kakšno vrsto sadja, pri napitkih pa več dodanega sladkorja. Piškote bi najraje pekli vsak dan, pri raziskavi pa bi ugotavljali tudi, katero sadje jim sploh ni všeč. Predlagali so, da bi rezultate raziskave lahko objavili po šolskem radiu.

Vrednotenja dela in končne analize smo se lotili tudi v strokovnem aktivu učiteljic, ki smo naravoslovni dan organizirale in izvedle.

Domačo nalogo (sličice iz reklamnih letakov) je opravilo nekaj več kot polovica vseh učencev. S tem podatkom seveda ne moremo biti zadovoljni. Zavedamo pa se, da se na domače naloge šestletniki in njihovi starši še privajajo.

Opazile smo, da so mnogi učenci, ki pri običajnem pouku težje zdržijo, ta dan blesteli.

Ugotovile smo, da je bil dan uspešen in dobro izpeljan. Ob tem se zavedamo, da se lahko vsako stvar še izboljša. Predlog: izdelati načrt skupin, dejavnosti in prostorov tudi za učence in ga izobesiti na njim dostopno mesto. Učenci bi se morali sami znajti, kam in kako. Pogosto ugotavljamo, da so učenci neiznajdljivi. V tem primeru bi učenci in učenke utrjevali orientacijo po šoli, branje načrtov, medsebojno bi sodelovali in si pomagali. Letos smo jih namreč od delavnice do delavnice pospremile učiteljice. Zanimivo pa bi bilo naravoslovni dan povezati s starejšimi učenci in učenkami, ki bi bili prvošolcem v pomoč.

Odločile smo se, da tudi naslednje šolsko leto v prvem razredu organiziramo naravoslovni dan na to temo. Le z nekaj popravki in izboljšavami.

Viri:

Fotografije:
osebni arhiv Marinka Kozlevčar

Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake

Arhiva Oznaka: dnevne aktivnosti