Didaktični pripomoček pri poučevanju besedilnih nalog

pri matematiki

urska_ticar

Urška Tičar

Koraki pri reševanju besedilnih nalog

1. Povzetek

V 3. razredu sem pri pouku matematike naredila učni pripomoček ŽABICA SVETUJE.

V tretjem razredu poučujem že tretje leto, zato se mi je zdelo primerno, da učencem približam težko snov s pomočjo razredne živali – žabice.

Učenci so sami izdelali učni pripomoček in ga uporabljajo pri reševanju matematičnih problemskih nalog.

Ključne besede: matematika, besedilne naloge, reševanje problemov, didaktični pripomoček.

2. Predstavitev naloge

Učencem sem predstavila namen in cilje naloge, ki sem si jo zamislila, in sicer izdelava

didaktičnega pripomočka. Najprej smo izdelali osnovo za didaktični pripomočke, žabico.

Na list papirja smo skupaj napisali korake pri reševanju matematičnih problemov.

Učenci so to napisali s flomastri ali barvnimi svinčniki.

3. Razdelitev materiala

Učencem sem razdelila papir, sami pa so pripravili svoj delovni prostor za delo in potrebne pripomočke za delo.

4. Navodila za delo

Učenci najprej izrežejo telo, glavo, roke in noge didaktične žabice. Prilepijo roke in noge ter glavo na telo.

Na list papirja napišejo korake reševanja matematičnih problemov iz table ter jih prilepijo na trebuh žabice.

Narišejo še oči in okrasijo žabico po svoji zamisli.

5. Reševanje in primeri nalog

Učenci so si pri reševanju nalog pomagali z didaktičnim pripomočkom, ki so ga izdelali sami.

Naloge so reševali individualno v zvezek, nato pa so si zvezke zamenjali in pregledali rešitve.

Koraki reševanja besedilnih nalog:

  1. Preberem besedilo naloge.
  2. Podčrtam pomembne podatke.
  3. Narišem sliko.
  4. Napišem račun.
  5. Preverim rešitve.
  6. Napišem odgovor.
  7. Šeenkrat vse preverim.

Primeri nalog.

Pri reševanju si pomagaj z ŽABICO SVETUJE.

1. Minca je zbrala 25 kg papirja, Maša 12 kg, Mirko pa toliko kot obe punci skupaj. Koliko papirja so zbrali?

R: ______________________________

O:______________________________________________________________

2. Gasilsko društvo šteje 88 članov. Od tega je 42 moških, 28 žensk, ostali so pa otroci. Koliko otrok je vključenih v gasilsko društvo?

R:_________________________________

O:_____________________________________________________________

3. V trgovini imajo 90 parov čevljev. Prvi dan so jih prodali 22, drugi 25, tretji dan pa 43. Koliko parov čevljev jim je še ostalo?

R: ____________________________________

O:_____________________________________________________________

4. V kolesarnici je 12 ženskih koles, 43 moških, dva skiroja in 19 otroških koles. Koliko je vseh koles v kolesarnici?

R: ___________________________________

O: _____________________________________________________________

7. Predstavitev didaktičnega pripomočka

slika

8. Izjave učencev

Gašper: “Sedaj mi je lažje, ko rešujem besedilne naloge, saj mi žabica pomaga.“
Pia: “Super žabica, ki je vedno z menoj. Všeč mi je.“
Jakob: “ Najprej mi je bilo težko narediti žabico, a mi sedaj pomaga, ker težje berem. “
Erazem: “Žabica mi kvaka, kako naj se lotim težkih nalog.
Janez: “ Bombastično!“
Katarina: “Dan v šoli je res hitro minil.“

9. Evalvacija učiteljice

V oddelku je kar nekaj učencev, ki imajo težave pri tekočem branju, kar je prepogoj za uspešno reševanje matematičnih problemov. Učencem želim omogočiti čim manj stresno spopadanje z reševanjem zahtevnih nalog, kar matematični problemi vsekakor so.

Veseli me, da so učenci uživali v izdelovanju svojega didiatktičnega pripomočki in da bodo imeli pomoč pri učenju.

Naj zaključim s pregovorom, ki se ga vedno držim pri poučevanju, in sicer: “Kar se Janezek nauči sam, to Janezek zna.“

Raziskovalni pouk pri urah naravoslovja in tehnike

  urska_rudman

Urška Rudman

Vsak šolar si naj bi v šoli pridobil občutek lastne vrednosti, si razvijal spoštovanje in samospoštovanje. Šola mu mora zagotoviti prostor za dobre izkušnje, za opolnomočenje.

Kot pravi slovenska psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, je mogoče soustvariti šolo, v kateri noben učenec ne bo spregledan, saj je prav naloga učitelja, da vsakega učenca spodbudi za učenje in znanje.

Sem učiteljica na OŠ Frana Metelka Škocjan. Poučujem v drugi triadi.

Pri učnih predmetih učitelji strmimo k temu, da učenci postanejo raziskovalci in si širijo znanje s poskušanjem, raziskovanjem in branjem enciklopedij. Zelo pomembno je, kako oblikujemo učitelji vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil. Učitelji jih spodbujamo, da si upajo sestavljati produktivna vprašanja odprtega tipa. Pouk naravoslovja in tehnike poteka tako v učilnici kot tudi v naravi. Učenci skozi celo šolsko leto vodijo naravoslovni dnevnik, v katerega vsaj štirikrat mesečno zapišejo opazovanje narave. Dodajo sličice ali lastne ilustracije. Obogatijo ga s poskusi, ki jih zanimajo in raziskujejo privlačne teme s pomočjo enciklopedij (vesolje, planeti, živalstvo…) in internetnega omrežja.

Letos smo v pouk k temi Snovi dodali še naravoslovne raziskovalne škatle. Služijo kot didaktičen pripomoček pri pouku. Razvijajo interes in spodbujajo zanimanje za raziskovanje v naravoslovju. Njihov osnovni namen je narediti pouk naravoslovja privlačnejši in z nalogami načrtno spodbujati in razvijati naravoslovne postopke. Škatla vsebuje navodilo za delo, različne predmete in pripomočke, ki omogočajo otrokom aktivno delo in učenje ter so bogat vir informacij.

Kot opisuje Skribe Dimec (2007) so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, ki imajo pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme. Otroci delajo z raziskovalno škatlo sami ali v paru do pol ure.

Mi smo s četrtošolci izdelali veliko raziskovalnih škatel za različne naravoslovne teme in naredili pouk naravoslovja še bolj prijeten, pester in zanimiv. Škatle so posamično predstavljali. Učenci so pokazali veliko navdušenja nad raziskovanjem in takšnim načinom dela. Na učinkovit način sem jim približala učno snov in mislim, da bo njihovo znanje trajnejše in kvalitetnejše.

clip_image002 clip_image004

Osnovni načeli raziskovanja sta radovednost in vztrajnost.

Krnel (2007) opisuje raziskovanje kot večstransko dejavnost, ki temelji na aktivni vlogi raziskovalca. Ta postavlja vprašanja, oblikuje hipoteze, načrtuje raziskavo, testira hipoteze in formulira odgovore na raziskovalna vprašanja. Je način učenja, s katerim si pridobivajo procesna znanja (spretnosti in veščine). Z raziskovanjem postane posameznik bolj sposoben za organiziranje in vodenje svojega lastnega učenja in samostojno ali v skupini premaguje težave pri učenju. S tem se zaveda svojih miselnih procesov, strategij in metod.

V raziskovalno škatlo damo poleg predmetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo škatle.

  1. Vsebinska kartica – na njej je seznam vseh predmetov, ki so v škatli.
  2. Splošna kartica – na njej so zapisana navodila za uporabo škatle.
  3. Delovne kartice – v raziskovalni škatli je navadno več delovnih kartic, na katerih so zapisana navodila za delo. Na vsaki delovni kartici je ena naloga. Za delo z raziskovalnimi škatlami lahko pripravimo tudi delovne liste.

Skribe Dimec (2007a, str. 8) navaja, da kar otroci sami odkrijejo, si bolje zapomnijo in zakladnica njihovega znanja se s tem povečuje.

Učence navajam tudi k uporabi enciklopedij, ki so široka zakladnica znanja. Pri večih urah se poslužujemo izdelavo knjižic z različno tematiko iz učnega načrta. Učenci poiščejo informacije v knjigah, na spletu pod nadzorom učitelja in si izdelajo lastno učno knjižico, v kateri so zbrani bistveni podatki in ključni pojmi o raziskovanju.

Tako smo pri naravoslovju raziskovali vodo in izdelali naravoslovno knjižico o vodi in poskus čistilne naprave, kjer se voda prečisti.

clip_image006 clip_image008

Pri temi Elektrika so ravno tako učenci sami raziskovali. Kot učiteljica sem jim ponudila več produktivnih vprašanj, na katere smo našli odgovore s preizkušanjem po skupinah in iskanjem podatkov v knjigah. Izdelovali so si učno knjižico. Raziskovali pa so tudi svoj domači kraj in izdelali obsežnejšo raziskavo.

Literatura 

  1. Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Skribe Dimec, D. (2008). Raziskovalne škatle. Ljubljana. Modrijan.
  3. Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, letnik 11, št. 3, str. 8- 9

Naravni didaktični material v raziskovalnih škatlah

mojca_kruh 

Mojca Kruh

Uvod

Velik izziv učiteljem v prvem razredu je najti načine, kako otrokom približati šolo. Učenci imajo radi spremembe, zato je privlačen in velik učni pripomoček prav naravno okolje, ki se z letnimi časi spreminja. Raziskovalna škatla je dober motivacijsko didaktični pripomoček, ki ga v praksi v prvem razredu običajno uporabljam pri pouku (SPO, MAT), vendar pa lahko učenci z njimi delajo tudi med odmorom, v jutranjem varstvu ali podaljšanem imagebivanju. Didaktični pripomoček omogoča samostojno, skupinsko delo ali delo v paru, ki časovno ni omejeno in omogoča seznanjanje z vsebinami v učenčevem lastnem tempu. Poleg omenjenega, je prednost raziskovalnih škatel tudi ta, da je didaktični material bolj pregledno urejen.

Škatle ustvarjajo radovedno, raziskovalno vzdušje med učenci in pri pouku. Različne naravoslovne dejavnosti, ki temeljijo na aktivni vlogi otroka so ena izmed organiziranih oblik dela.

Pri naravoslovju je pomembno, kako zastavljamo vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil.

Otroke spodbujamo in navajamo na zastavljanje vprašanj, ki naj bodo takšna, da jih bodo usmerjala in vodila v samostojne dejavnosti. Narediti morajo nekaj, da dobijo odgovor. Tovrstna vprašanja so akcijska, saj zahtevajo neko dejanje, akcijo, oziroma produktivna, saj dajejo nek rezultat, produkt. Jos Elstgeest je ta vprašanja razdelil na šest podskupin, ki si sledijo v zaporedju po zahtevnosti (Skribe Dimec, 2007a).

Z raziskovalnimi škatlami lahko otroke in mladostnike navajamo na različne naravoslovne

postopke. Spoznavanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo ob dejavnostih, ki omogočajo pridobivanje informacij preko lastnih izkušenj. Ob takšnih dejavnostih učenci razvijajo sposobnosti in spretnosti – naravoslovne postopke.

Skribe Dimec (2007a) navaja naslednje naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in urejanje po kriterijih, sporočanje o zamislih ali ugotovitvah, sklepanje, oblikovanje domnev, ločevanje.

Pri takem delu je naloga učitelja:

  • imagepripraviti motivacijsko učno okolje,
  • pripraviti ustrezne učne pripomočke,
  • spodbujati učence k uporabi,
  • spodbujati upoštevanje drugačne zamisli,
  • preverjati in vrednotiti dela otrok ter zapisovanje dosežkov in napredovanje vsakega učenca.

Ugotovila sem, da so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, manjši

zaboji ali lesene škatle, ki morajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme.

Skribe Dimčeva (2007a) meni, da začnemo raziskovalno škatlo pripravljati tako, da zbiramo najrazličnejše predmete, ki so zanimivi zaradi oblike ali površine, gibljive predmete, predmete, ki se lahko razstavijo in sestavljajo, stvari, ki se spreminjajo, oddajajo zvoke in vonje, fosile, živalske ostanke, različne druge stvari iz narave. Že med zbiranjem razmišljamo, kaj je skupnega stvarem, ki jih bomo dali v škatlo, in kakšen bo namen zbirke. Škatle poimenujemo in na njih napišemo naslov, ki je odvisen od vsebine škatle in pojasnjuje temo, ki ji je namenjena. Pripravimo lahko več škatel z enako vsebino in navodili za delo, lahko je vsebina enaka, pa so naloge različno zahtevne. Lahko pripravimo za vsako temo eno škatlo, pa imamo veliko tem. Škatle so lahko pripravljene tudi tako, da so različne teme namenjene različno sposobnim učencem, pri čemer zahtevnost označimo na zunanji strani škatle. V škatlo damo poleg premetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo. Kartice v raziskovalni škatli so lahko različnih barv, s tem pa ponazarjajo njihove različne namene.

Vsebina naših raziskovalnih škatel

V raziskovalnih škatlah, ki sem jih pripravila, je konkretni naravni material, igralna kocka in kartonček s šestimi nalogami, s katerim lahko učenci delajo in raziskujejo. Učenec si izbere poljubno škatlo in vrže igralno kocko. Dokler učenci še ne znajo brati jim delovne kartice prebere učitelj. Če učenec že bere si lahko sam prebere nalogo iz delovne kartice.

Vsako šolsko leto posebej učence navdušim, da prinesejo naravni material iz katerega izdelamo, dopolnimo, obnovimo raziskovalne škatle. V škatle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da stvari zamenjamo, dopolnimo, sproti pregledujemo …

Raziskovalne škatle smo skupaj okrasili in jih poimenovali glede na njeno vsebino: Drevesni listi, Gozdni plodovi, Morje, Zelišča/Začimbe in Semena. Pri uporabi tega didaktičnega pripomočka učenci razvijajo različne veščine: zaznavanje z različnimi čutili, iskanje podobnosti in razlik, štetje, primerjanje, razvrščanje, zaporedje, raziskovanje, razvijajo sposobnosti sodelovanja, komuniciranja, skrbi za lastnino…

Vsebino delovnih kartic po potrebi spremenim, dopolnim ali popravim tako, da škatle na nek način »dihajo« z učenci.

Vsebina raziskovalnih škatel:

slika1

imageimage

slika2

image

slika3

Zaključek

Za izdelavo raziskovalnih škatel sem se odločila, ker je bilo to zame nekaj novega, imageprivlačnega in zanimivega. Ko sem se z njimi prvič srečala pri študiju, sem takoj dobila idejo, da bi jih lahko vnesla v svoje delo.

V škatlah so lahko poleg naravnih materialov tudi zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, ključi; stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mavčni odlitki odtisov nog; stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehurčke, električni krog, s katerim preizkušamo električno prevodnost; stvari, ki so povezane z določeno temo, na primer zvokom, zrakom…

Raziskovalne škatle uporabljam za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Prav tako lahko raziskovalne škatle uporabimo za naravoslovni dan. V razredu jih imamo na posebnem mestu. Glede na pozitivne rezultate in na velik interes učencev, sem se odločila, da bom raziskovalne škatle ponudila za uporabo tudi učiteljem ostalih razredov.

Literatura

  1. Skribe Dimec, D. (2007 a). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.
  2. Skribe Dimec, D. (2007 b). Raziskovalne škatle v prenovljenih učnih načrtih.
  3. Naravoslovna solnica, letnik11, št. 3, str. 22-23.
  4. Učni načrt za 1. razred.
  5. Fotografije Mojca Kruh.

Raziskovalna škatla avtomobilčki

lidija_abramic

Lidija Abramič

Poučevanje je vedno izziv – in sicer kako učencem podati učno snov, da jim bo zanimiva, da jih k delu pritegnemo, ter da sami kar največ sodelujejo s svojimi idejami in znanjem. Primeren in zanimiv didaktični pripomoček so raziskovalne škatle, ki otroke spodbujajo k odkrivanju, raziskovanju, predvsem pa jih vodijo v samostojno delo. Ob tem učenci razvijajo naravoslovne postopke in uporabno znanje. Uporabne so pri naravoslovju in jih lahko izdelamo sami z materiali, ki so nam na voljo.

Priprava raziskovalne škatle

Misel o raziskovalni škatli z avtomobilčki nas je pritegnila, saj se učenci med odmori navdušeno igrajo z njimi. Dečki jih velikokrat prinesejo od doma in prirejajo razna tekmovanja, deklice pa se jim rade pridružijo. Doma sem zbrala avtomobilčke različnih vrst, materialov, barv in velikosti ter sestavila naloge, s katerimi smo v razredu preverjali naravoslovne postopke. Naloge so bile primerne za drugi razred.

Raziskovalno škatlo smo poimenovali Avtomobilčki. Škatla je vsebovala: različne avtomobilčke, ki so se razlikovali med seboj po barvi, materialu, velikosti in obliki, papir z modro in rdečo črto, šiviljski meter, lepilni trak, pisemsko ovojnico z delovnimi listi, nalepke s številkami od 1 do 5, svinčnik, barvice in usmerjevalna kartica, ki je učence po korakih samostojno vodila od naloge do naloge. Ena raziskovalna škatla je bila primerna za samostojno delo ali delo v paru. Učenci so opazovali avtomobilčke in iskali podobnosti in razlike v barvi, velikosti, obliki, voznosti itd.

Dejavnosti učencev so bile naslednje:

  • Razvrščanje po eni, dveh ali več lastnostih.
  • Združevanje glede na barvo in material.
  • Poimenovanje glede na način premikanja.
  • Ugotavljanje značilnosti.
  • Urejanje avtomobilčkov po velikosti, barvi, materialu in načinu premikanja.

V raziskovalni škatli je bilo poleg predmetov tudi več kartic z različnimi preprostimi in razumljivimi navodili in naloge, ki so učence takoj pritegnile k delu.

Na vsebinski kartici je bil seznam vseh predmetov, ki so bili v škatli. Prilepljen je bil na notranjem delu pokrova.

Z usmerjevalno kartico smo učence usmerjali k samostojnemu delu ali k delu v paru.

Npr.:

  • Dela s škatlo se lahko lotiš sam. Lahko pa k delu povabiš tudi prijatelja in delata v paru. Delo bo tako lažje in tudi hitrejše.
  • Preden začneš si iz pisemske ovojnice vzemi delovni list in si pripravi pisalo za beleženje nekaterih podatkov.
  • Po končanem delu vse pospravi v raziskovalno škatlo Avtomobilčki.
  • Če te zanimajo avtomobilčki na vztrajnik, si v knjižnem kotičku poišči primerno literaturo.

V raziskovalni škatli je bilo več delovnih kartic, na katerih so bila zapisana navodila za delo in so učence vodila od naloge do naloge. Na vsaki delovni kartici je bila zapisana samo ena naloga. Rešitve in ugotovitve so zapisovali na delovne liste.

Npr.:

slikaslika1slika2slika3

Zaključek

Izdelava raziskovalne škatle se je izkazala za zanimiv in motivacijski didaktični pripomoček. Učenci so delali s konkretnim materialom, s katerim so razvijali različne naravoslovne postopke, raziskovali in pridobivali nove izkušnje. Na raziskovalno škatlo so se odzvali z zanimanjem in radovednostjo, saj niso vedeli, kaj se v škatli skriva. Dečki so pokazali več zanimanja kot deklice. Naloge so jih bolj pritegnile in so jih večkrat izvedli.

Literatura:

  • Skribe Dimec, D. (2007). Raziskovalne škatle. Učni pripomoček za pouk naravoslovja. Ljubljana: Modrijan.
  • Vrščaj, D., Strgar, J., Kralj, D., Udrih, V. (2000). Opazujem, raziskujem, razmišljam 3. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.