Pri prvih korakih v branju je pomoč staršev nujna

marjeta_dornig

Marjeta Dorning

V prvem razredu se prične opismenjevanje in z njim branje. Ker je učenje branja proces, ki traja pri večini učencev celo prvo triletje ali več, v tem procesu zavzemajo pomembno vlogo tudi starši. Starši namreč otroka spodbujajo k branju, mu pomagajo, da bo branje za otroka prijetno opravilo, ne pa neka nezanimiva in mučna stvar, ki jo mora opravljati vsak dan in to ure dolgo.

Branje veliko učencem dela precej preglavic, prav tako pa tudi staršem, saj ne vedo kako bi otroku pomagali.

Ko učiteljica staršem na roditeljskem sestanku ali govorilnih urah pove, da morajo doma branje vaditi, se prične doma boj. Povečini se ta boj prične ali konča z jokom otroka, z nezadovoljstvom in jezo starša in ta konflikt vezan na branje se tako nadaljuje iz dneva v dan in branje postane velika muka za otroka in za starša. Kako naj bi na ta način otrok vzljubil branje? Nasprotno, branje zasovraži in to neprijetno prvo doživljanje v zvezi z branjem se vleče z njim dostikrat celo življenje. Zato je zelo pomembno, da staršem poleg tega, da jim naložimo pomoč pri branju, tudi svetujemo kako naj to storijo.

To lahko naredimo na govorilnih urah, še bolje pa je, da je del prvega ali drugega roditeljskega sestanka namenjen tej temi, pomoči pri branju. V kratkem predavanju, ki je del roditeljskega sestanka, staršem svetujemo, kako naj se lotijo pomoči otroku.

Roditeljski sestanek začnemo s kratko predstavitvijo šolskega koledarja, predmetnika, učne snovi v prvem razredu in pri tem poudarimo pomemben cilj, ki ga imamo pred sabo – otroke naučiti brati in pisati. Pri tem imajo veliko vlogo tudi starši, saj bodo v tem procesu otrokom in učitelju v pomoč. Kako pomagati pri branju, ki je osnova za učenje?

Za učenje branja je pomemben užitek, ki ga bralci dobijo z branjem in motivacija, ki jih spodbudi, da se naučijo brati in del svojega prostega časa namenijo branju. Veliko vlogo pri razvoju pozitivnega odnosa do branja, ko otrok spozna, da je branje prijetno in koristno, odigra otrokova družina. Že v predšolski dobi na otroka vpliva vzor staršev, ki radi berejo. Branje otrokom pa je ena učinkovitejših metod ustvarjanja dobrega bralca, ki bo bral celo življenje.

Kaj torej starši lahko naredijo za branje otroka še preden otrok prične brati? To, da jim berejo.

In branje otroku naj se nadaljuje tudi še potem, ko se otrok že sam uči brati in tudi ko se je že naučil brati. Še posebno je to branje staršev pomembno za slabšega bralca.

Zakaj je branje sploh pomembno

Branje je osnova nadaljnjemu učenju. Ker ima branje še posebej v prvem triletju velik pomen, v veliki meri tudi vpliva na samopodobo in samozavest otroka.

Kako otroke motiviramo ali navdušimo za branje

Otroci se za branje odločajo zaradi različnih motivov (različne motivacije):

  • ker se radi zatopijo v knjigo,
  • ker so radovedni in bi radi izvedeli še več,
  • branje jim predstavlja izziv, radi imajo zapletene stvari,
  • da se o vsebini pogovarjajo s prijatelji in izmenjujejo mnenja,
  • da ustrežejo učiteljici,
  • da se prilagodijo razredu,
  • želijo doseči nagrado ali priznanje – pohvalo, boljšo oceno.

Vsak posameznik potrebuje svojo motivacijo. Starši morajo ugotoviti, kaj njihovega otroka navduši za branje.

Notranje motiviran otrok: Če ima otrok notranjo željo po branju, bo sam izbral knjige in jih bral v prostem času v šoli ali doma. Tak otrok pogosto izgubi občutek za čas, ker je tako zatopljen v knjige. Takšno vedenje vznikne iz posameznikovega interesa in ne potrebuje nobene nagrade. Že sam užitek, ki ga doživlja pri branju, je nagrada sama po sebi. Tak otrok ne bo imel težav pri branju v šoli.

Zunanje motiviran otrok: Otrok bere zaradi neke zunanje vzpodbude ali zato, ker pričakuje nagrado. Otrok, ki bere zato, da bo dobil zvezdice, točke ali bralno značko, je motiviran z vzpodbudo, ki mu jo da učiteljica. Priznanja, pohvale, želja ustreči odraslim in dobivanje dobrih ocen so primeri zunanjih spodbud za branje. Ti cilji so močni, toda kratkoročni. Po doseženem cilju otroci prenehajo z branjem. Potrebno je postaviti nov cilj, če hočemo, da se branje nadaljuje.

Nujno je, da otrok dobi notranjo željo po branju, torej je za branje notranje motiviran. In to je naš cilj, vzgojiti za branje notranje motiviranega otroka. Da otrok sam seže po knjigi in bere.

Pomoč pri usvojitvi tehnike branja

Prvi korak je usvojitev tehnike branja. Ta korak je izredno pomemben, saj šele z usvojitvijo tehnike branja lahko učenec doživlja užitek v branju. Ta del je najtežji, najbolj potreben motivacije in najbolj občutljiv. Kako se bomo tega lotili v veliki meri odloča o tem ali bo otrok rad bral ali bo bral z odporom.

Pri tem je zelo pomemben izbor gradiva za branje. Ta izbor mora biti v skladu z otrokovimi interesi in željami, ki jih morajo starši pri svojem otroku ugotoviti in ki so od otroka do otroka različni. Nekdo je zelo radoveden in ga zanimajo živali. Pri takšnem otroku bomo izbrali knjigo o živalih in mu jo ponudili. Na začetku bomo poskrbeli, da ne bo preobširna. Velike količine besedila se otroci ustrašijo, imajo občutek, da ne bodo zmogli. Za otroka, ki ga zanima nogomet, bomo izbrali enciklopedijo, v kateri piše kaj o nogometu, različnih žogah, časopis v katerem je poročilo s kakšne nogometne tekme. Prav tako bomo pazili na obseg besedila.

Na začetnih stopnjah branja otroku veliko pomenijo ilustracije, ki ga pritegnejo. Zelo zanimive zanj so knjige, kjer je veliko ilustracij in malo napisanega, mogoče posamezne besede.

Zaželeno je, da je v otrokovem okolju dovolj knjig, da ima izbiro za branje. V velikih primerih pa je ta izbira bolj skromna, zato je zelo dobro, če otroka peljemo v knjižnico. V knjižnici poskrbimo, da se bo imel lepo, da si bo ogledoval knjige, jih prelistal. Pri izbiri mu pomagajmo, lahko pa se kaj bo bral odloči tudi sam. Ta čas lahko izkoristimo tudi z branjem v bralnem kotičku.

Otrok naj bere postopoma. Na začetku naj le posluša starša, ki mu bo bral. Potem naj bereta s staršem menjaje, vsak eno besedo, čez čas vsak eno poved. Otrok lahko bere tudi tiho. Potem pa pove kaj je prebral.

Paziti moramo, da ne naredimo branje neprijetno. Poskušajmo ustvariti prijetno vzdušje. To je bistvenega pomena.

Otroka pri branju ne popravljajmo ves čas. Starši naj pazijo predvsem na to, da otrok ne bo imel občutek, da ga k branju silijo. Branje mora biti neka prijetna dejavnost, ki jo bo z veseljem izvajal ali si jo bo še celo želel.

Ko opazimo, da je otrok že preutrujen, prenehajmo. Nadaljujemo lahko zvečer, preden gre otrok spat, mogoče v postelji. Takrat, ko otroku beremo pravljico za lahko noč.

Če branje otroku ne steče

Starši otrok, ki jim branje ne steče, naj otroku veliko berejo. Zelo primerna za to je »pravljica za lahko noč«. Te pravljice utrjujejo in bogatijo odnos med staršem in otrokom ter otroku dajejo občutek varnosti in sprejetosti.

Otroka najprej motiviramo za branje ali poslušanje besedil. Motivacija je lahko že knjiga sama ali kakšna ilustracija iz nje. Med branjem poteka razumevanje besedila in poglabljanje doživetja. Dejavnosti po branju pa utrjujejo in poglabljajo doživetje besedila. Branje ali pripovedovanje nekaterih besedil (npr. pravljic) naj bo namenjeno le užitku. Pomemben je čaroben, osupljiv, nepozaben doživljaj ob pravljični urici, ki ga bo otrok želel vedno znova doživljati. Zelo pomembno je, da odrasli tudi sam uživa ob umetnostnem besedilu, ki ga pripoveduje ali bere otrokom. Navdušenje in očaranost se prenaša na otroka.

Naslednji dan se lahko pravljico tudi igramo ali spodbudimo otroka, da jo igra. Tako postane princ, kraljična, …postane aktivni soustvarjalec pravljice. S tem se mu razvijajo govorne sposobnosti, on zgodbo podoživlja, lahko jo spreminja, če še sam izdela lutke se mu razvijajo ročne spretnosti, koordinacija gibov…

Skupna igra otroka in odraslega pa poglablja njuno medsebojno razumevanje in odnos.

Nekaj nasvetov za pomoč otroku pri branju

Otrok naj izbere prostor kjer bo bral. Na balkonu, na vrtu, pod mizo, v postelji…

Zgodbice naj bodo zanimive, v obliki stripov, ugank.

Bralni čas naj bo kratek. Kasneje si ga bo sam podaljševal.

Otroka pohvalimo za najmanjši napredek in ga spodbujamo. Z njim se pogovarjajmo o vsebini, o junakih, o ilustracijah…

Razložimo mu neznane besede.

Vsebino lahko razkrije tudi z ilustracijo.

Če se mu zatika, mu pomagamo prebrati, še posebno velja to za daljše in neznane besede.

Beremo izmenično. Vsak eno poved ali več, kakor se dogovoriva. To povečuje njegov interes za branje.

S pogovorom preverimo ali je vsebino razumel. Pomembno je namreč razumevanje prebranega.

Za prebrane knjige uvedemo zvezek, v katerega napiše naslov knjige, po želji nariše ilustracijo in doda žig ali nalepko.

Pomembno je, da ga nikoli ne silimo k pretiranemu branju. Če je utrujen, mu beremo mi. Za težave, ki jih ima ni kriv sam, zato ga nikoli ne kaznujmo, temveč mu pomagajmo.

Otrok mora usvojiti tehniko branja in to s krajšimi, a doslednimi vajami. Po šolskem delu pa potrebuje tudi čas za sprostitev, počitek in igro.

Staršem med pripovedovanjem tudi predstavimo nekaj knjig, ki smo jih prinesli iz šolske knjižnice in so primerne za učence, ki se šele spoprijemajo z branjem. Izbrane knjige naj bodo umetnostne in tudi neumetnostne. Med njimi naj bodo tudi take, ki imajo veliko ilustracij in malo besedila (Filip, Piki…), staršem kot primerno gradivo za branje predstavimo tudi strip in pesniške zbirke.

Pomembno je, da staršem predstavimo problematiko na tak način, da bodo imeli občutek, da jih želimo informirati, jim pomagati in ne, da jim nalagamo dodatno delo.

Predavanje mora biti kratko, izbrane besede jasne, ne preveč strokovne, prilagojene znanju staršev. Predavanje mora ponuditi staršem konkretne dejavnosti za pomoč in ne sme biti samo sebi namen.

Ko zaključimo staršem ponudimo še možnost, da nas kaj vprašajo.

Literatura

Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja / (avtorice prispevkov Meta Grosman…(et al.); avtorica nagovora Manca Košir; ilustracije Damijan Stepančič; fotografije Dina B. Hennin; urednica Marina Blatnik Mohar). – Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003

Bralno društvo Slovenije. Strokovno posvetovanje. Branje – skrb vseh : 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 21. in 22. november 1997. ( prispevke so napisale Meta Grosman…(et al.); uredila Silva Novljan). – Ljubljana : Bralno društvo Slovenije, 1998

Alenka Mirtič Dolenec, OŠ Toneta Čufarja, Jesenice. Raziskovalna naloga: Dobra komunikacija med starši, učenci in učitelji prinaša uspehe. Revija Didakta, januar/februar 2006.

Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.