Raziskovalni pouk pri urah naravoslovja in tehnike

  urska_rudman

Urška Rudman

Vsak šolar si naj bi v šoli pridobil občutek lastne vrednosti, si razvijal spoštovanje in samospoštovanje. Šola mu mora zagotoviti prostor za dobre izkušnje, za opolnomočenje.

Kot pravi slovenska psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, je mogoče soustvariti šolo, v kateri noben učenec ne bo spregledan, saj je prav naloga učitelja, da vsakega učenca spodbudi za učenje in znanje.

Sem učiteljica na OŠ Frana Metelka Škocjan. Poučujem v drugi triadi.

Pri učnih predmetih učitelji strmimo k temu, da učenci postanejo raziskovalci in si širijo znanje s poskušanjem, raziskovanjem in branjem enciklopedij. Zelo pomembno je, kako oblikujemo učitelji vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil. Učitelji jih spodbujamo, da si upajo sestavljati produktivna vprašanja odprtega tipa. Pouk naravoslovja in tehnike poteka tako v učilnici kot tudi v naravi. Učenci skozi celo šolsko leto vodijo naravoslovni dnevnik, v katerega vsaj štirikrat mesečno zapišejo opazovanje narave. Dodajo sličice ali lastne ilustracije. Obogatijo ga s poskusi, ki jih zanimajo in raziskujejo privlačne teme s pomočjo enciklopedij (vesolje, planeti, živalstvo…) in internetnega omrežja.

Letos smo v pouk k temi Snovi dodali še naravoslovne raziskovalne škatle. Služijo kot didaktičen pripomoček pri pouku. Razvijajo interes in spodbujajo zanimanje za raziskovanje v naravoslovju. Njihov osnovni namen je narediti pouk naravoslovja privlačnejši in z nalogami načrtno spodbujati in razvijati naravoslovne postopke. Škatla vsebuje navodilo za delo, različne predmete in pripomočke, ki omogočajo otrokom aktivno delo in učenje ter so bogat vir informacij.

Kot opisuje Skribe Dimec (2007) so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, ki imajo pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme. Otroci delajo z raziskovalno škatlo sami ali v paru do pol ure.

Mi smo s četrtošolci izdelali veliko raziskovalnih škatel za različne naravoslovne teme in naredili pouk naravoslovja še bolj prijeten, pester in zanimiv. Škatle so posamično predstavljali. Učenci so pokazali veliko navdušenja nad raziskovanjem in takšnim načinom dela. Na učinkovit način sem jim približala učno snov in mislim, da bo njihovo znanje trajnejše in kvalitetnejše.

clip_image002 clip_image004

Osnovni načeli raziskovanja sta radovednost in vztrajnost.

Krnel (2007) opisuje raziskovanje kot večstransko dejavnost, ki temelji na aktivni vlogi raziskovalca. Ta postavlja vprašanja, oblikuje hipoteze, načrtuje raziskavo, testira hipoteze in formulira odgovore na raziskovalna vprašanja. Je način učenja, s katerim si pridobivajo procesna znanja (spretnosti in veščine). Z raziskovanjem postane posameznik bolj sposoben za organiziranje in vodenje svojega lastnega učenja in samostojno ali v skupini premaguje težave pri učenju. S tem se zaveda svojih miselnih procesov, strategij in metod.

V raziskovalno škatlo damo poleg predmetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo škatle.

  1. Vsebinska kartica – na njej je seznam vseh predmetov, ki so v škatli.
  2. Splošna kartica – na njej so zapisana navodila za uporabo škatle.
  3. Delovne kartice – v raziskovalni škatli je navadno več delovnih kartic, na katerih so zapisana navodila za delo. Na vsaki delovni kartici je ena naloga. Za delo z raziskovalnimi škatlami lahko pripravimo tudi delovne liste.

Skribe Dimec (2007a, str. 8) navaja, da kar otroci sami odkrijejo, si bolje zapomnijo in zakladnica njihovega znanja se s tem povečuje.

Učence navajam tudi k uporabi enciklopedij, ki so široka zakladnica znanja. Pri večih urah se poslužujemo izdelavo knjižic z različno tematiko iz učnega načrta. Učenci poiščejo informacije v knjigah, na spletu pod nadzorom učitelja in si izdelajo lastno učno knjižico, v kateri so zbrani bistveni podatki in ključni pojmi o raziskovanju.

Tako smo pri naravoslovju raziskovali vodo in izdelali naravoslovno knjižico o vodi in poskus čistilne naprave, kjer se voda prečisti.

clip_image006 clip_image008

Pri temi Elektrika so ravno tako učenci sami raziskovali. Kot učiteljica sem jim ponudila več produktivnih vprašanj, na katere smo našli odgovore s preizkušanjem po skupinah in iskanjem podatkov v knjigah. Izdelovali so si učno knjižico. Raziskovali pa so tudi svoj domači kraj in izdelali obsežnejšo raziskavo.

Literatura 

  1. Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  2. Skribe Dimec, D. (2008). Raziskovalne škatle. Ljubljana. Modrijan.
  3. Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, letnik 11, št. 3, str. 8- 9

Naravni didaktični material v raziskovalnih škatlah

mojca_kruh 

Mojca Kruh

Uvod

Velik izziv učiteljem v prvem razredu je najti načine, kako otrokom približati šolo. Učenci imajo radi spremembe, zato je privlačen in velik učni pripomoček prav naravno okolje, ki se z letnimi časi spreminja. Raziskovalna škatla je dober motivacijsko didaktični pripomoček, ki ga v praksi v prvem razredu običajno uporabljam pri pouku (SPO, MAT), vendar pa lahko učenci z njimi delajo tudi med odmorom, v jutranjem varstvu ali podaljšanem imagebivanju. Didaktični pripomoček omogoča samostojno, skupinsko delo ali delo v paru, ki časovno ni omejeno in omogoča seznanjanje z vsebinami v učenčevem lastnem tempu. Poleg omenjenega, je prednost raziskovalnih škatel tudi ta, da je didaktični material bolj pregledno urejen.

Škatle ustvarjajo radovedno, raziskovalno vzdušje med učenci in pri pouku. Različne naravoslovne dejavnosti, ki temeljijo na aktivni vlogi otroka so ena izmed organiziranih oblik dela.

Pri naravoslovju je pomembno, kako zastavljamo vprašanja. Ko učencu zastavimo vprašanje, želimo, da bi nanj lahko odgovoril in se pri tem tudi nekaj naučil.

Otroke spodbujamo in navajamo na zastavljanje vprašanj, ki naj bodo takšna, da jih bodo usmerjala in vodila v samostojne dejavnosti. Narediti morajo nekaj, da dobijo odgovor. Tovrstna vprašanja so akcijska, saj zahtevajo neko dejanje, akcijo, oziroma produktivna, saj dajejo nek rezultat, produkt. Jos Elstgeest je ta vprašanja razdelil na šest podskupin, ki si sledijo v zaporedju po zahtevnosti (Skribe Dimec, 2007a).

Z raziskovalnimi škatlami lahko otroke in mladostnike navajamo na različne naravoslovne

postopke. Spoznavanje naravoslovnih vsebin naj bi potekalo ob dejavnostih, ki omogočajo pridobivanje informacij preko lastnih izkušenj. Ob takšnih dejavnostih učenci razvijajo sposobnosti in spretnosti – naravoslovne postopke.

Skribe Dimec (2007a) navaja naslednje naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in urejanje po kriterijih, sporočanje o zamislih ali ugotovitvah, sklepanje, oblikovanje domnev, ločevanje.

Pri takem delu je naloga učitelja:

  • imagepripraviti motivacijsko učno okolje,
  • pripraviti ustrezne učne pripomočke,
  • spodbujati učence k uporabi,
  • spodbujati upoštevanje drugačne zamisli,
  • preverjati in vrednotiti dela otrok ter zapisovanje dosežkov in napredovanje vsakega učenca.

Ugotovila sem, da so za raziskovalne škatle primerne škatle za čevlje, manjši

zaboji ali lesene škatle, ki morajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete, ki se vsebinsko dopolnjujejo in so potrebni za spoznavanje določene teme.

Skribe Dimčeva (2007a) meni, da začnemo raziskovalno škatlo pripravljati tako, da zbiramo najrazličnejše predmete, ki so zanimivi zaradi oblike ali površine, gibljive predmete, predmete, ki se lahko razstavijo in sestavljajo, stvari, ki se spreminjajo, oddajajo zvoke in vonje, fosile, živalske ostanke, različne druge stvari iz narave. Že med zbiranjem razmišljamo, kaj je skupnega stvarem, ki jih bomo dali v škatlo, in kakšen bo namen zbirke. Škatle poimenujemo in na njih napišemo naslov, ki je odvisen od vsebine škatle in pojasnjuje temo, ki ji je namenjena. Pripravimo lahko več škatel z enako vsebino in navodili za delo, lahko je vsebina enaka, pa so naloge različno zahtevne. Lahko pripravimo za vsako temo eno škatlo, pa imamo veliko tem. Škatle so lahko pripravljene tudi tako, da so različne teme namenjene različno sposobnim učencem, pri čemer zahtevnost označimo na zunanji strani škatle. V škatlo damo poleg premetov tudi kartice, na katerih so zapisana navodila za uporabo. Kartice v raziskovalni škatli so lahko različnih barv, s tem pa ponazarjajo njihove različne namene.

Vsebina naših raziskovalnih škatel

V raziskovalnih škatlah, ki sem jih pripravila, je konkretni naravni material, igralna kocka in kartonček s šestimi nalogami, s katerim lahko učenci delajo in raziskujejo. Učenec si izbere poljubno škatlo in vrže igralno kocko. Dokler učenci še ne znajo brati jim delovne kartice prebere učitelj. Če učenec že bere si lahko sam prebere nalogo iz delovne kartice.

Vsako šolsko leto posebej učence navdušim, da prinesejo naravni material iz katerega izdelamo, dopolnimo, obnovimo raziskovalne škatle. V škatle pa ne smemo dati stvari, ki niso trajne, saj je pomembno, da stvari zamenjamo, dopolnimo, sproti pregledujemo …

Raziskovalne škatle smo skupaj okrasili in jih poimenovali glede na njeno vsebino: Drevesni listi, Gozdni plodovi, Morje, Zelišča/Začimbe in Semena. Pri uporabi tega didaktičnega pripomočka učenci razvijajo različne veščine: zaznavanje z različnimi čutili, iskanje podobnosti in razlik, štetje, primerjanje, razvrščanje, zaporedje, raziskovanje, razvijajo sposobnosti sodelovanja, komuniciranja, skrbi za lastnino…

Vsebino delovnih kartic po potrebi spremenim, dopolnim ali popravim tako, da škatle na nek način »dihajo« z učenci.

Vsebina raziskovalnih škatel:

slika1

imageimage

slika2

image

slika3

Zaključek

Za izdelavo raziskovalnih škatel sem se odločila, ker je bilo to zame nekaj novega, imageprivlačnega in zanimivega. Ko sem se z njimi prvič srečala pri študiju, sem takoj dobila idejo, da bi jih lahko vnesla v svoje delo.

V škatlah so lahko poleg naravnih materialov tudi zanimivi vsakdanji predmeti, kot so ogrlice, prstani, matice in vijaki, ključi; stvari, ki imajo svojo »zgodbo«, na primer fosili, mavčni odlitki odtisov nog; stvari, s katerimi lahko kaj izdelamo, na primer milne mehurčke, električni krog, s katerim preizkušamo električno prevodnost; stvari, ki so povezane z določeno temo, na primer zvokom, zrakom…

Raziskovalne škatle uporabljam za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Prav tako lahko raziskovalne škatle uporabimo za naravoslovni dan. V razredu jih imamo na posebnem mestu. Glede na pozitivne rezultate in na velik interes učencev, sem se odločila, da bom raziskovalne škatle ponudila za uporabo tudi učiteljem ostalih razredov.

Literatura

  1. Skribe Dimec, D. (2007 a). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.
  2. Skribe Dimec, D. (2007 b). Raziskovalne škatle v prenovljenih učnih načrtih.
  3. Naravoslovna solnica, letnik11, št. 3, str. 22-23.
  4. Učni načrt za 1. razred.
  5. Fotografije Mojca Kruh.

Naravoslovna škatla skrivnostni praški

franja_simcic

Franja Simčič

1. Uvod

Za spodbujanje raziskovanja in razvijanje naravoslovnih postopkov uporabljamo pri spoznavanju okolja različne didaktične pripomočke. Mednje sodijo tudi raziskovalne škatle, ki z zanimivimi nalogami učence bolj motivirajo za delo, vsebinsko dopolnjujejo pouk naravoslovja in popestrijo učenje. Učencem kot bogat vir informacij omogočajo aktivno delo.

Pri pripravi raziskovalne škatle sledimo ciljem iz učnega načrta. Škatlo poimenujemo in vanjo damo nepokvarljive predmete, ki smo jih predhodno zbirali glede na vsebino in kartice z navodili za delo. Učenci razvijajo naravoslovne postopke: zaznavanje, primerjanje, merjenje, štetje, razvrščanje, sporočanje, sklepanje, napovedovanje in oblikovanje domnev ter raziskovanje. Škatle so dober motivacijski pripomoček.

2. Priprava raziskovalne škatle skrivnostni praški

Raziskovalna škatla je primerna za učence 2. razreda. Učenci lahko delajo samostojno, v paru ali manjših skupinah. Za delo potrebujemo: škatlice za film ali plastenke napitkov, snovi: sladkor, sol, vanilin puding, pecilni prašek, moka, limonina cedevita, vrečka s soljo, plastični kozarčki, žličke in vodo. Opazujemo ali spreminjamo: poslušanje in ugotavljanje vsebine po zvoku, vrsto snovi, količino snovi, razlike v velikosti delcev, mešanje, topnost v vodi, druge spremembe v vodi in okušanje. Dejavnosti so: razvrščanje po eni, dveh ali več lastnostih, urejanje po količini snovi, urejanje po velikosti delcev snovi, določanje imen z uporabo preprostega določevalnega ključa, opazovanje in opisovanje spremembe snovi v vodi, ugotavljanje topnosti in načrtovanje raziskovanja.

clip_image002[4]Slika 1. Različne drobno mlete ali zrnate snovi podobne po barvi, brez posebnega vonja v majhnih plastenkah.

1.1. Kartice

a) Vsebinska kartica vsebuje seznam predmetov, ki so v škatli. Z njo učenci preverijo pred in po delu njeno vsebino, kajti noben predmet ne sme manjkati.

kartica1

a) Usmerjevalna kartica povabi učenca k samostojnemu delu ali delu v paru. Na njej je tudi zapisano, kaj še potrebujejo pri delu, pa iz različnih razlogov tega predmeta ni v škatli in kje ga najdejo. Usmerja jih, kje dobijo učne liste, na katere bodo zapisali odgovore ter na koga naj se obrnejo po pomoč.

kartica2

a) Splošna kartica vsebuje pravila za uporabo škatle. Z njimi prenesemo skrb in odgovornost na učence. Učence nagovarja k upoštevanju ostalih kartic, k skrbnemu raziskovanju in rokovanju s predmeti, ki so v njej.

kartica4

a) Delovne kartice vsebujejo navodila za delo. Učence usmerjajo pri raziskovanju. Razumljiva vprašanja zahtevajo od njih tehten razmislek in iskanje rešitve, ki jo vpišejo na delovne liste.

kartica3

clip_image002[4] delovna kartica

Mislim, da je v plastenkah ________________________.

kartica5

clip_image002[6] delovna kartica

Skrivnostni praški so si podobni po _____________________________________.

Razlikujejo se po __________________________________________________.

kartica6

clip_image002[8] delovna kartica

Količina praškov od najmanj do največ: __________________________________.

kartica7

clip_image002[10] delovna kartica

Prašek A je ________________. Prašek B je ________________.

Prašek C je ________________. Prašek Č je ________________.

Prašek D je ________________. Prašek E je ________________.

kartica8

clip_image002[12] delovna kartica

kartica9

kartice11

clip_image002[16] delovna kartica

Raztopi se ____ žlic soli.

kartice10

clip_image002[14] delovna kartica

Raziskoval bi lahko ________________________________________________.

3. Zaključek

Enostavne in zanimive raziskovalne škatle so učence navdušile. Delali so s konkretnim materialom, raziskovali so in si pridobili nova znanja in izkušnje. Z aktivnim delom so razvijali različne naravoslovne postopke. S sodobnim pristopom so izkušenjsko pridobivali novo znanje.

4. Literatura

  1. Antić, M. in drugi, (2004). Okolje in jaz 3: Spoznavanje okolja za 3 razred devetletne osnovne šole.Učbenik. Ljubljana. Modrijan.
  2. Antić, M. in drugi, (2003). Okolje in jaz 3: spoznavanje okolja za 3 razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje. Ljubljana. Modrijan.
  3. Skribe Dimec, D. (2007). Raziskovalne škatle. Učni pripomoček za pouk naravoslovja. Ljubljana: Modrijan.