Individualizirano opismenjavanje

u 1. razredu

jozefa_vogrinec

Jožefa Vogrinec

Sažetak

Opismenjavanje je proces u kojem se pojedinac osposobljava za čitanje i pisanje različitih tekstova, njima si pomaže u svakidašnjem životu i zna kako ih koristiti (Zrimšek, 2003.).

Opismenjavanje se odvija sistematično kroz čitavo prvo odgojno-obrazovno razdoblje. Kod svakog učenika odvija se kroz jednake faze, ali različitom brzinom, što mi kao učitelji trebamo uzeti u obzir kod izbora aktivnosti za učenika, odnosno za skupinu učenika. Učenici ulaze u svijet čitanja i pisanja individualizirano, postupno i sistematično. Individualizirano opismenjavanje je nužno za napredak svih učenika, budući da su razlike između učenika u početku školovanja vrlo velike.

U članku je opisan primjer individualiziranog opismenjavanja u 1. razredu, koje se odvija putem različitih aktivnosti u kojima učenik sudjeluje. Aktivnosti učenik odabire samostalno iz razloga što dijete prirodno naginje potpunoj predanosti aktivnosti koja mu se sviđa, koju doživljava i koju koristi kao sredstvo za svoj razvitak.

Ključne riječi: individualizirano opismenjavanje, didaktičke igre, kocka, kutci.

1. Uvod

Razvoj pismenosti počinje već prije ulaska djeteta u školu. Već od rođenja djeca se susreću s različitim uzorcima čitanja i pisanja koji im pomažu pri upoznavanju svijeta te omogućavaju i socijalnu interakciju s odraslima. Stupanj razvoja pismenosti djeteta prilikom ulaska u školu možemo izraziti pojmom spremnosti za čitanje i pisanje. Pismenost zahtijeva aktivno sudjelovanje učenika u procesu razvoja. Suvremeno učenje pismenosti vidi učitelja ponajprije kao usmjeritelja koji postupno vodi učenika tome da pokuša razumjeti nastavne sadržaje. Takva vrsta nastave zahtijeva odgovarajuću nastavnu okolinu, u kojoj planski razvijamo komunikacijske sposobnosti slušanja, čitanja, pričanja i pisanja.

U svrhu individualiziranog opismenjavanja u razredu smo pripremili kutke koji osiguravaju individualiziran rad te praćenje svakog od učenika ponaosob. U kutcima učenici odabiru zadatke i didaktičke igre u kojima su pravila i sadržaji odabrani, organizirani i usmjereni na način da kod djece potiču određene aktivnosti koje pomažu razvoju čitanja i pisanja.

2. Individualizirano opismenjavanje

2.1. Razvoj fine motorike – aktivna kocka

Fina motorika je sposobnost izvođenja sitnih, preciznih pokreta ruku, pri čemu je očuvana dobra koordinacija ruku i očiju. Za uspješno savladavanje procesa pisanja najprije je potrebno razviti finu motoriku mišića, dlanova i prstiju. Moderna djeca sat ili dva dnevno igraju videoigre, koriste tablete ili kompjuterske miševe i time smanjuju stimulaciju određenih prstiju, prvenstveno prstenjaka i malog prsta (Rajović, 2016.).

Učenici pri ulasku u školu posjeduju različito razvijenu finu motoriku. Uz pomoć aktivne kocke sačinjene od stiropora i filca razvijamo finu motoriku na učenicima zanimljiv način. Uz odabrane aktivnosti na kocki možemo nastavu i interdisciplinarno povezati (slovenski jezik, matematika, upoznavanje okoliša, sport).

slika 1slika 2
Slike 1. i 2.: Kocka za razvijanje fine motorike

2.1.1. Aktivnosti za razvijanje fine motorike uz pomoć aktivne kocke

– Provlačenje i vezanje vezica

Vezice su pomagalo za razvijanje fine motorike. Njima vežemo cipele. Budući da nisu čvrste, dijete treba naučiti gdje ju je potrebno primiti kako bi mogao njome odgovarajuće manipulirati. Aktivnost potiče razvoj vidno-motoričke koordinacije, prostornih odnosa i koordiniranih pokreta prstiju.

slika 3slika 4
Slike 3. i 4.: Provlačenje i vezanje vezica

– Pletenje pletenica i vezivanje vune u rep

Uz pletenje pletenica i vezivanju vune u rep razvijamo koordinaciju oko-ruka i koncentraciju u radu. Učenici s dobro razvijenom finom motorikom pletu sitne pletenice i vežu ih pomoću tankih gumica.

slika 5slika 6
Slike 5. i 6.: Pletenje pletenica i vezivanje vune u rep

– Vješanje odjeće uz pomoć štipaljki

Aktivnost jača vidno-motoričku koordinaciju i snagu prstiju. Njome vježbamo hvat pincete i redoslijed.

slika 7slika 8
Slike 7. i 8.: Vješanje odjeće uz pomoć štipaljki

– Čitanje brojki

Uz aktivnost učenici vježbaju hvat pincete, istovremeno broje i čitaju brojeve do 5.

slika 9slika 10
Slike 9. i 10.: Čitanje brojki

– Priprema boja

Umetanjem štapića u obojene otvore učenici vježbaju hvat pincete, upoznaju boje, čitaju imena boja uz pomoć velikih i malih tiskanih slova.

slika 11slika 12
Slike 11. i 12.: Razvrstavanje štapića prema boji

– Usvajanje pojmova lijevo-desno

Učenici uz rukavice usvajaju pojmove lijevo i desno, vježbaju orijentaciju u prostoru.

slika 13slika 14
Slike 13. i 14.: Usvajanje pojmova lijevo, desno

2.2. Individualizirano opismenjavanje

slika 15Opismenjavanje u frontalnom obliku i individualno rješavanje uglavnom jednakih zadataka radi ograničenog poznavanja slova ne uzima u obzir različite sposobnosti učenika, stoga sam se odlučila za individualizirano opismenjavanje. U učionici sam pripremila kutke gdje su učenici mogli birati aktivnosti i zadatke. Zajedno smo pripremili i kriterije uspješnosti pri pisanju (slika 15).

Slika 15. Kriteriji uspješnosti pri pisanju

Prva tri velika slova (I, A, N) upoznajemo zajedno prema predstavljenom postupku na plakatu (slika 16), a ostala slova učenici upoznaju individualno ili u paru. Najprije odaberu željeno slovo, nakon toga odabiru aktivnosti na plakatu.

slika 16

Slika 16. Plakat individualiziranog opismenjavanja

slika 17Nakon što učenik obavi aktivnosti za zapisivanje slova, vježba zapisivanje u bilježnicu. Nakon toka u kutku odabere zadatke i didaktičke igre koje su odvojene s obzirom na učenikove sposobnosti čitanja.

Slika 17. Kutak s aktivnostima za individualizirano opismenjavanje

Dječja je igra obično namijenjena prije svega razonodi i zabavi te je shvaćamo kao slobodnu i spontanu aktivnost, međutim, didaktička je igra vođena i usmjerena na postizanje određenih ciljeva. Kod individualiziranog opismenjavanja učenicima nudimo didaktičke igre različitih stupnjeva težine za postizanje planiranih ciljeva. Pravila igre objasne se svakoj skupini na tepihu, a učenike kod izvođenja pratimo i provjeravamo njihova rješenja. Kada završe s igrom, učenici je pospreme nazad na svoje mjesto. Učenicima nudimo već pripremljene didaktičke igre ili igre koje mogu izraditi sami. Učenje pismenosti odvija se tako u zanimljivijem okolišu, uz suradnju među učenicima, u zajedničkom traženju, otkrivanju, dogovaranju, razgovoru, zapisivanju.

slika 18slika 19
Slika 18. Broj glasova                     Slika 19. Rad na tepisima

slika 20slika 21
Slika 20. Sastavljamo rečenice       Slika 21. Križaljka

slika 22Slika 22. Čitanje uz dodirivanje slova

Zaključak

Važno je da učitelj kod individualiziranog opismenjavanja u razredu stvori poticajni nastavni okoliš za sve učenike i da stvara prilike u kojima učenici osvještavaju svoj proces učenja, razvijaju kriterije kvalitetnog učenja i prihvaćaju odluke o tome kako će postići nastavne ciljeve. Na taj način odgajamo učenike koji su sposobni samostalno usmjeravati svoje učenje (Novak L i dr., 2018.).

Moja spoznaja je da individualizirano opismenjavanje značajno povećava motivaciju i aktivnost učenika. Učenici su u radu samostalniji, u svijet riječi i slova ulaze brže i nesvjesno ga uz igru nadograđuju i utvrđuju. Uz takvo učenje imaju priliku pokazati svoju sposobnost izvornih ideja i rješenja, procjenjivanja i prosuđivanja, imaju mogućnost izbora pri postizanju znanja. Individualizirano opismenjavanje omogućava svakom učeniku da napreduje u skladu s svojim mogućnostima.

Literatura

  1. Grginič, M. (2010). Kako opismenjevati – poučevati ali učiti se pismenost? Priročnik za učitelje. Mengeš: Izolit.
  2. Novak L., Vršič V., Nedeljko N., Dogan K., Dolinar M., Kerin M., Novak M., Mršnik S., Markun Puhan N., Podbornik K. (2018) Formativno spremljanje na razredni stopnji, Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  3. Pečjak, S. (1994). Didaktična igra in razvoj nekaterih psihičnih funkcij pri opismenjevanju. Priročnik z vajami za 1. in 2. razred osnovne šole. Trzin: Different.
  4. Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti otrok. Ljubljana: Zavod Republike slovenije za šolstvo.
  5. Place, M. (2011). 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  6. Rajović, R. (2016). Kako z igro razvijati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  7. Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje – Pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Didaktične igre pri pouku matematike v prvem razredu

  mojca_kruh

Mojca Kruh

1. UVOD

Igra se pri pouku vse bolj poudarja. Ko se učenec igra in ne ve, da se uči, se največ nauči. Z igro lahko popestrimo pouk, motiviramo učence in jih aktivno zaposlimo.

Prav zaradi velikega pomena igre sem izdelala in poiskala nekaj idej s področja didaktičnih iger pri matematiki, kar mi bo tudi kasneje v praksi koristilo.

2. DIDAKTIČNE IGRE

Didaktične igrače lahko uporabljamo pri poučevanju vseh predmetov. Z vključevanjem didaktičnih iger v pouk matematike naredimo snov zanimivejšo za učence. Učenje preko didaktičnih iger in pripomočkov je potrebno vključevati predvsem v nižjih razredih OŠ, kjer učencem omogočajo lažji prehod med igro, zabavo in delom, ki ga v tem obdobju predstavlja učenje.

Pri didaktičnih igrah mora učenec najprej osvojiti in upoštevati zaporedje didaktične igre, zato ni svoboden kot pri ostalih igrah.

Didaktična igra vsebuje:

  • nalogo,
  • vsebino,
  • pravila.

3. DIDAKTIČNE IGRE V 1. RAZREDU

Didaktične igre ponujajo nove možnosti za uspešneje vzgojno-izobraževalno delo. To se kaže v tem, da:

  • igra povečuje interes, motivacijo, izziva večjo pozornost in naredi učenje zanimivejše,
  • učenje in pomnjenje dejstev je enako pri igranju kot pa pri uporabi besedila in razlage,
  • lahko igro uporabimo z učenci različnih starosti in različnih sposobnosti, predvsem pa, da so primerne za otroke, ki se ne znajo izkazati, za otroke iz odrinjenega socialnega okolja in za tiste, ki imajo kakšne druge težave.

3.1 NIČ NE VIDIM

TEMA: geometrija in merjenje
clip_image002VSEBINA: geometrijske oblike
CILJ: Učenec zna prepoznati in poimenovati preproste geometrijske like (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik).
POTREBUJEMO: kartončke na katerih so narisani različni geometrijski liki (po barvi in velikosti), vrvica za okoli vratu.

POTEK IGRE:
Kartončke na katerih so narisani liki preluknjamo in čez napeljemo vrvico. Vsak otrok dobi kartonček, ki mu ga učitelj obesi za vrat, tako, da je narisana stran na hrbtu učenca.
Učenci se sprehajajo po razredu in drug drugemu čimbolj natančno opišejo kaj imajo narisano na hrbtni strani. Svojega kartončka ne smejo videti. Ko najdejo svoj par se postavijo skupaj. Kartončke obrnemo na sprednjo stran in skupaj ugotovimo ali sta lika res enaka.

3.2 BUM

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec pozna in nadaljuje zaporedje števil. Pozoren mora biti na število, ki ga določimo kot vsiljivca.
POTREBUJEMO: /
POTEK IGRE:
Učenci se postavijo v krog, ali se razporedijo tako, da je za zadnjim spet na vrsti prvi. V nadaljevanju izberemo število (lahko več) od ena do deset, ki bo prepovedano. Eden od učencev začne šteti naglas, nato nadaljuje učenec na desni strani, ter tako naprej. Ko pridemo do prepovedanega števila, mora učenec namesto števila reči »BUM«. Učenec, ki se zmoti izpade ali dobi kakšno dodatno nalogo npr. naredi 5 počepov.

3.3 MENJAJ PROSTOR

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec zna brati in prepoznati svojo števko.
POTREBUJEMO: aplikacije, igralno kocko
POTEK IGRE:
Z učenci lahko stojimo ali sedimo v krogu. Učence razdelimo na polovico in vsakemu razdelimo svojo števko, tako da imata po dva učenca, ki stojita ali sedita na sproti enako števko. Ko učitelj pove določeno števko se učenca s to števko čim hitreje zamenjate svoji mesti. Števke lahko govorimo, kažemo z aplikacijami, igralno kocko, dodamo lahko različna gibanja.

3.4 RAČUNSKA ZGODBA

clip_image004TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: računske operacije
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: kartončki z zgodbico

POTEK IGRE:
Igro lahko igramo v parih, skupinsko ali individualno. Učenci dobijo ali si izberejo tri kartončke ki se vsebinsko navezuje. S pomočjo kartončkov pripovedujejo zgodbico, zapišejo račun in izračunajo. Vsebino predstavijo drugim učencem, ki spremljajo ali je potek zgodbe pravilen.

3.5 SESTAVLJANKA

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: Računske operacije. Seštevanje in odštevanje v obsegu števil do 10.
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: Barvno sliko prijetnega motiva, razrezanega na več delov ter podlago z rešitvami.
POTEK IGRE:
Igro lahko igra več učencev, lahko pa tudi en sam učenec.
Na hrbtni strani delov slike so zapisani računi. Račun izračunaš in poiščeš rešitev na podlagi. Ko izračunaš in poiščeš rešitev pokriješ tisti del sestavljanke. Če boš pravilno reševal, bo pred teboj nastala slika.

3.6 KAJ BO NASTALO

TEMA: aritmetika in algebra
clip_image006VSEBINA: računske operacije, seštevanje v obsegu do 10, nekateri do 12
CILJ: Učenec zna seštevati v množici naravnih števil do 10, nekateri do 12.
POTEBUJEMO: razrezano sliko, dve igralni kocki

POTEK IGRE:
Igra se igra v dvojicah ali manjših skupinah. Imamo razrezano sliko na 12 delov, ki so na hrbtni strani označeni od 1 do 12. Najprej mečemo eno igralno kocko, v smeri urinega kazalca, dokler ne uporabimo vseh 6 delov. Te delčke poizkušamo sproti sestavljati v smiselno celoto. Nato dodamo še eno igralno kocko in števila seštevamo, dokler ne porabimo vseh koščkov in sliko sestavimo v smiselno celoto. Na koncu ugotovimo za katero zgodbico gre. O njej lahko tudi pripovedujemo.

3. 7 PARI

TEMA: geomclip_image008etrija
VSEBINA: črte
CILJ: Učenec zna prepoznati ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene črte.
POTREBUJEMO: Karte iz kartona, na katerih so narisane različne črte, različnih barv (po dve in dve karti sta enaki in tvorita ustrezen par).

POTEK IGRE:
Igro lahko igrata najmanj dva in največ pet učencev.
Učenci si razdelijo enako število kart med seboj. Če ima učenec že ob delitvi kart dve enaki karti, ju postavi na mizo in ostalim učencem pove, kakšna para črt ima. Nato po vrstnem redu vsak učenec postavi eno karto na mizo in pove, kakšne barve je in kakšne črte so na njej. Učenec, ki ima karto enake barve in enakih črt, postavi karto poleg zadnje na mizo. Zmaga učenec, ki prvi ostane brez kart.

5. ZAKLJUČEK

Vse zbrane in izdelane didaktične igre sem preizkusila. Igre sem vključevala v dejavnosti načrtno, spontano ali ko so otroci sami izražali željo. Za samo izvedbo ima velik pomen tudi podajanje navodil učencem. Predvsem morajo biti navodila jasno, natančno in nazorno prikazana da nimajo učenci težave z izvajanjem in da ne pride do kakšnega nesporazuma.