Slušam, pričam, razmišljam

Ivanica Beg i Petra Večerić

Sažetak

U članku  je opisan primjer dobre prakse kojim se željelo utjecati na povećanje aktivnog učenikovog rječnika čitajući bajke koje nisu lektirni naslovi Kurikuluma Hrvatskoga jezika. Provedeno je istraživanje čiji je cilj bio vidjeti utječe li čitanje bajki na bogaćenje rječnika učenika prvoga razreda te na koji način.

Ključne riječi: prvi razred, rječnik, bajka.

Uvod

Suradnja između učiteljica razredne nastave i stručne suradnice knjižničarke od presudne  je važnosti za poticaj i razvoj čitalačkih sposobnosti učenika prvoga razreda. Početkom formalnog školovanja učenici su posebno osjetljivi na poticaj i utjecaj iz okoline kojim im se približava slikovnica, priča ili bajka kao dobar temelj za razvoj čitalačkih vještina. Prema Bilić (2016) moguće je da se pojedine osobine neće moći više razviti ukoliko je poticaj zakasnio.

Promjena paradigme učenja u kojoj se važnost daje  ishodovnom  poučavanju otvorila je nove mogućnosti za suradnju knjižničarke i učiteljica. Osmišljeno formativno vrednovanje i odabir aktivnosti za ciljanu skupinu vezano je za ishode propisane kurikulumima.

Ideja

Ideja za  provedbu ovog  istraživanja nametnula se iz činjenice da  učitelji iz godine u godinu primjećuju oskudan svakodnevni govor  učenika prvoga razreda, smanjenu koncentraciju u rješavanju zadanih problema, teško zadržavanje fokusa na zadatku bez adekvatnog audio-vizualnog podražaja te brzo odustajanje od rješavanja problema što utječe na izgovor glasova te stvaranje konstrukcije rečenica u skladu s gramatikom i pravopisom hrvatskoga jezika.

Učenicima jednoga prvoga razreda jednom tjedno tijekom nastavne godine čitale su se bajke braće Grimm te ih se izložilo pojačanoj slušnoj percepciji, poticao se razvoj jezičnih i komunikacijskih vještina te razumijevanje i primjena riječi koje se spominju u bajkama, a koje učenici nisu aktivno koristili u svom rječniku prije samog čitanja.

Ishodi za rad na ovom istraživanju nalaze se u Kurikulumu Hrvatskoga jezika (OŠ HJ A1.2, OŠ HJ A1.5) i očekivanjima međupredmetnih tema Osobni i socijalni razvoj (OSR A1.2 i OSR B1.2) te Učiti kako učiti (UKU A1.2 i UKU A1.3). Formativno vrednovanje imalo je  naglasak na samoregulaciji učenja i samoostvarenju učenika. Metode i aktivnosti su bile osmišljene posebno za svaki scenarij poučavanja uz zajedničku nit vodilju: procjena riječi učenici ne razumiju, učenici pokušavaju objasniti riječ na osnovu svog predznanja i prisjećanja, čitanje bajke, uočavanje nepoznatih riječi i njeno smještanje u kontekst, učeničko objašnjavanje riječi, davanje objašnjenja riječi iz Školskog rječnika, prepoznavanje riječi kroz osmišljenu didaktičku igru, proučavanje plakata s riječima i njihovim značenjima. Sadržaj za rad su bile bajke Jacoba i Wilhelma Grimma: Pepeljuga, Hrabri krojač, Mačak u čizmama, Palčić, Zlatna guska, Vuk i sedam kozlića, Bremenski gradski svirači, Ivica i Marica, Stoliću, prostri se. Evaluacija je provedena tijekom svibnja i lipnja upotrebljavanjem dostupnih besplatnih digitalnih alata te na osobnom izražavanju mišljenja učenika o ovoj aktivnosti tijekom godine.

Cilj istraživanja

Cilj istraživanja bio je utvrditi utječe li čitanje Grimmovih bajki na primjenu novonaučenih riječi u svakodnevnom govoru, postaje li rječnik učenika bogatiji te koja je vrsta riječi najzastupljenija u govoru učenika prvoga razreda.

Metode rada

Uzorak istraživanja

Istraživanje je provedeno na uzorku od 38 učenika prvih razreda osnovne škole. Formirane su kontrolna (N=18) i eksperimentalna (N=20) skupina.

Mjerni instrumenti

Kao mjerni instrument korištena je slika kao poticaj za govorenje. Prvo mjerenje napravljeno je u rujnu, a drugo u lipnju na obje skupine u približno jednakim uvjetima.

Način provođenja istraživanja

Prije početka istraživanja, učenici kontrolne i eksperimentalne skupine dobili su sliku o kojoj su trebali govoriti jednu minutu. Mjerenje se provodilo individualno u školskoj knjižnici. Snimljeni su audio zapisi govorenja učenika. Tekstualni zapis služio je za daljnju analizu. Mjerio se broj izgovorenih riječi te se radila podjela tih riječi prema vrsti (imenice, glagoli, pridjevi).

S eksperimentalnom skupinom se jednom tjedno, od listopada do lipnja, radilo na postupnom  uvođenju nepoznatih riječi u rječnik učenika kroz čitanje i analizu  navedenih bajki (Slika 1). U kontrolnoj skupini tijekom školske godine nisu čitane prethodno navedene bajke braće Grimm.

Slika 1. Postupno uvođenje novih riječi u rječnik učenika.

Prije čitanja bajke, učenici su pokušavali objasniti zadane riječi. Nakon slušanja bajke, odnosno stavljanja tih riječi u kontekst, učenici su ponovno objašnjavali njihovo značenje i iskazivali njihovo razumijevanje. Uslijedila je primjena u kojoj su učenici osmišljavali rečenice o pročitanoj bajci koristeći zadane riječi. Analiza se provodila pomoću raznih didaktičkih materijala poput sličica i riječi koje su učenici trebali proučiti te pravilno spojiti. U sintezi su osmišljavali rečenice o svakodnevnim situacijama zasićene novonaučenim riječima. Vrednovanje, kao najviša razina, provodila se primjenom novonaučenih riječi u svakodnevnim situacijama u razredu.

Slika 2. Aktivnosti bogaćenja rječnika.

Rezultati

Tablica 1. Usporedba prosjeka riječi po učeniku u inicijalnom i finalnom mjerenjuBudući da između  izgovorenih riječi kod inicijalnog i finalnog mjerenja nema značajne razlike u obje skupine (Tablica 1), izmjerena je zastupljenost novonaučenih riječi kojima su učenici bili intenzivno izloženi tijekom školske godine u eksperimentalnoj skupini. Rezultati su vidljivi u Grafikonu 1.

Grafikon 1. Zastupljenost novonaučenih riječi

Trajna izloženost i primjena novonaučenih riječi rezultirala je povećanim korištenjem tih riječi u svakodnevnom rječniku učenika eksperimentalne skupine. Također, vidljivo je da se neke novonaučene riječi pojavljuju i kod kontrolne skupine. Možemo zaključiti da su se one pojavile spontano kroz rad na nastavnim sadržajima kroz godinu.

Grafikon 2. Zastupljenost vrsta riječi prilikom inicijalnog i finalnog mjerenja kod kontrolne skupine

Grafikon 3. Zastupljenost vrsta riječi prilikom inicijalnog i finalnog mjerenja kod eksperimentalne skupine.

Kod eksperimentalne skupine vidljiv je značajan porast uporabe imenica u svakodnevnom govoru te pad uporabe  glagola i pridjeva (Grafikon 3.).

Zaključak:  Izloženost eksperimentalne skupine povećanom broju novonaučenih riječi od kojih su većina imenice (Grafikon 4), rezultiralo je porastom zastupljenosti imenica u rječniku učenika eksperimentalne skupine u odnosu na kontrolnu skupinu.

Grafikon 4. Zastupljenost vrsta riječi među novonaučenim riječima

Usporedimo li zastupljenost vrsta novonaučenih riječi u rječniku učenika eksperimentalne skupine s obzirom na spol (Grafikon 5., Grafikon 6.), možemo vidjeti da su novonaučene riječi više zaživjele u rječniku dječaka u odnosu na rječnik djevojčica.

Grafikon 5. Zastupljenost vrsta novonaučenih riječi kod dječaka

Grafikon 6. Zastupljenost vrsta novonaučenih riječi kod djevojčica

Zaključak

Izloženost riječima koje nisu karakteristične za rječnik učenika prvoga razreda kroz čitanje bajki, utjecalo je na njihovo aktivno korištenje  u svakodnevnom govoru . Prema dobivenim rezultatima vidljivo je da je najzastupljenija vrsta riječi među novonaučenim riječima ona kojoj su učenici bili najviše izloženi – imenicama. U nastavku istraživanja trebalo bi učenike izložiti podjednakom broju različitih vrsta riječi te mjeriti prihvaćaju li ih učenici podjednako u svoj rječnik.

Prema rezultatima mjerenja, sam broj riječi kojima se učenici služe tijekom jednominutnog pričanja  nije  se povećao. Autorice istraživanja smatraju da mjerenje broja riječi unutar jedne minute nije stvarni pokazatelj bogatstva rječnika učenika. Rezultati bi bili relevantniji kada bi se učenicima omogućio vremenski period govorenja koji sami procjene kao potreban. Ta spoznaja bi trebala biti jedan od važnijih segmenata za nastavak ovoga istraživanja.

Literatura

1. Matijević, M., Bilić, V., Opić, S. (2016). Pedagogija za učitelje i nastavnike. Zagreb: Školska knjiga.
2. Braća Grimm (2005). Najljepše bajke. Zagreb: Znanje

Bajka na putu kroz Europu

Marija Meglič

Dječji vrtići partneri dolaze iz Slovačke i Poljske.

Kranjski vrtići su stvarno veliki. Imamo čak 15 kuća u kojima djeca svakodnevno stječu nova iskustva i uvide. Također osiguravamo da događaji budu što raznolikiji s uključivanjem u razne projekte. Projekt Bajka na putovanju Europom privukao me samim naslovom. Bajka je bliska meni i djeci. U svom obrazovnom radu često ga koristim u razne svrhe (kao motivaciju, kao slušanje književnog teksta, kao poticaj za verbalizaciju ….)

Ključne riječi: međunarodni projekt, vrtić, bajka, Slovačka, Slovenija.

Naravno, odmah se pitam, s kojom svrhom bi bili uključeni u ovaj projekt?

Svrha:

• da djeca kroz slovačku i poljsku bajku upoznaju zemlju iz koje dolazi bajka.

I koje ciljeve bi mogla postići kroz projekt?

Ciljevi:

• upoznavanje užeg i šireg društvenog i kulturnog okruženja, upoznavanje međukulturnih i drugih razlika
• mogućnost upoznavanja različitih kultura i tradicija
• dijete uči da svi, odrasli i djeca, pripadaju društvu i da su važni

Tako smo započeli.

Moj asistent i ja prvo smo istakli približne mogućnosti aktivnosti.

NAŠA SLOVENIJA, ……………. A KAKO SLOVAČKA?

Karta, zastava, himna, jezik, bajka, pjesma, ples, običaji, tipična jela …

Primjeri djelatnosti:

• pregledavamo atlas
• pregledavamo globus
• crtamo, bojimo, izrežemo predložak Slovenije, Slovačke
• uspoređujemo zastavu i grb
• slušamo himne, uspoređujemo jezike
• pjevamo slovenske narodne pjesme, slušamo slovačke narodne pjesme
• plešemo slovenske narodne plesove, gledamo videozapis slovačkog narodnog plesa     
• ČITAMO, ČITAMO, ČITAMO SLOVENSKE I SLOVAČKE BAJKE, razgovaramo o njima , razmišljamo, pričamo priče … ..   

Zatim dopuštamo djeci da nas vode svojim putem.

U kutak za knjige donijeli smo globus, atlase, enciklopedije, zagonetke – Europa.

Tražili smo Sloveniju i Slovačku. Upoznavali njihov oblik i veličinu. Zajedno smo crtali kartu Europe i slikali Sloveniju i Slovačku. Djeca su brzo shvatila da je Slovačka veća.

Glavni grad Slovenije je Ljubljana, a Slovačke Bratislava.

Svaka država ima zastavu i grb, zato mora ih imati i Slovačka. Pa smo nacrtali zastave i grbove i ih usporedili. I grb i zastava vrlo su slični.

A što s himnom? Našli smo ih na Youtubeu. Ovdje su djeca prvi put otkrila da ne razumiju slovački tekst. Naravno, mi govorimo slovenski, a oni slovački.

Napokon se pojavila serija bajki. Odabrali smo slovačku narodnu bajku: Bajka o vjetru.

„Kako ćemo to razumjeti ako djeca u Slovačkoj govore drugačije?“ Tako su se djeca prvi put susrela s profesijom prevoditelja.

Nakon ručka sam im tjedan dana čitala bajku. Djeca su me iznenadila spremnošću da slušaju isti sadržaj dan za danom. Zapravo, svaki put kad su slušali, otkrili su neki novi detalj.

Svako je dijete odabralo lik iz priče koji ga je najviše privukao. Počeli smo s dramatizacijom. Shvatili smo što nam je sve trebalo za svaki lik u priči. Napravili smo kape i puške za vojnike. Za staricu pregaču i kapu. Za vjetar trakove. Trebali smo nacrtati dvorac, špilju. Napraviti mlinac za kavu, bačvu…

Stvarno smo uživali u poslu. Sam proces radnje pružao je obilje mogućnosti za rješavanje problema, dogovarana i uzajamne pomoći.

Dramatizaciju smo premjerno pokazali ostaloj djeci iz našeg vrtića. Međutim, kao točka na i, to je bila predstava za roditelje.

Završili smo s projektom. Mogu reći da su djeca doista pokrenuli ga svom putem. Možda nismo upoznali Slovačku onoliko koliko sam u početku očekivala. Međutim, saznali smo puno više o našoj Sloveniji. Domovinsko obrazovanje mi voli pobjeći. U ovom sam projektu maksimalno iskoristila ovu priliku.

Također sam najsretnija od ovoga. Završila bih s Habetovom pjesmom:

Domovina

Naša domovina je zemlja
To su polja, more i planine,
to su ceste i tvornice,
rudnici i svi ljudi.

Ovo je naša, naša lijepa pjesma,
su riječi koje govorite
ovo je naša povijest,
ovo je dom u kojem živite.

Tomaž Habe

Možda se nekome čini malo prašnjavim, ali svejedno je vrlo stvarna. Toga biste trebali biti svjesni.

Doživljanje pravljice skozi celoten pouk

Andreja Poklukar

Poslušanje in pripovedovanje pravljic je za otroke pomembna razvojna spodbuda. Ima pomemben vpliv na otrokov osebnostni, socialno-čustveni in moralni razvoj. Pri tem imamo pomembno vlogo učitelji in vzgojitelji.

Pravljice so zvrst, ki nagovarja otrokovo osebnost v celoti. Spodbuja njegovo domišljijo, neguje otrokovo potrebo po domišljijskem svetu, razvija njegov razum. Otroci ne nazadnje spoznavajo nove besede in tako bogatijo besedni zaklad. Pravljica otroka tudi vzgaja in ga poučuje na ravni, ki jo razume. Spontano in nevsiljivo se uči preko identifikacije z glavnim likom. Uči ga socializacije in vedenja v določenih situacijah.

Pravljice nosijo v sebi modrost, ki jo prenašajo na otroka. V njih so številni napotki, nasveti, resnice, znanje, izkušnje, ki otrokom koristijo.

V pravljicah sta dobro in zlo, tako kot v vsakdanjem življenju.

S pravljico se otroci srečajo že zelo zgodaj. Ko pridejo v šolo, so jim številne pravljice že znane in o njih zelo radi pripovedujejo ter jih predstavljajo sošolcem.

V prvem razredu smo pri slovenščini brali Grimmovo pravljico Volk in sedem kozličkov. Čeprav je velika večina učencev že poznala pravljico, so ji z veseljem prisluhnili. Pravljico sem vključila tudi v pouk pri drugih predmetih. Otroci so jo tako doživljali skozi celoten pouk.

Učni cilji pri pouku slovenščine:

• zbrano poslušajo umetnostno besedilo,
• poiščejo značilnosti pravljice,
• pripovedujejo pravljico,
• izdelajo pravljične like in sceno,
• pravljico zaigrajo.

Potek

1. Branje pravljice

Najprej sem učencem prebrala pravljico Volk in sedem kozličkov. O vsebini pravljici smo se pogovorili. Učenci so našteli značilnosti pravljice, nato pa smo pravljico obnovili tako, da je vsak povedal eno poved, ko je dobil v roke žogico. Tako smo skupaj ustno sestavili celotno pravljico.

2. Izdelava scene in lutk

Pri likovni umetnosti so učenci izdelali lutke iz papirja in sceno – hišo kozličkov. Delo je potekalo po skupinah. Ena skupina je izdelovala sceno – hišo kozličkov, ostale skupine pa so izdelovale lutke iz papirja. Lutke so najprej natančno pobarvali, izrezali in pritrdili na palico. Sceno so izdelali iz odpadne embalaže – razne škatlice, zamaški, … Polepšali so jo z barvnim papirjem in izdelki iz blaga. Pri tem so urili natančnost, ročne spretnosti, si nudili medsebojno pomoč in razvijali ustvarjalnost.

3. Igra vlog

Učenci so izbrali osebo, ki jo bodo zaigrali. Po skupinah so vadili svoje vloge. Pravljico so zaigrali sošolcem in pri tem zelo uživali. Želeli so se preizkusiti v vseh vlogah. Sceno smo še nekaj časa obdržali v razredu, otroci pa so se med prosto igro igrali z izdelanimi lutkami.

4. Ura športa na temo obravnavane pravljice

V uro športa sem vključila gibalne igre povezane z osebami iz pravljice.

Kozice se lovijo

Izbrani učenec (kozica) lovi ostale učence – kozice po prostoru. Ko ujame kozico, ta lovi naprej tako, da se drži za del telesa, kjer je bila ulovljena. Katera kozica ni bila nikoli ulovljena?

Lov na kozličkov repek

Učenci se razdelijo v pare. Eden v paru ima repek (predstavlja kozlička) – za hlače si zatakne kos blaga, drugi (volk) pa ga lovi in mu poskuša repek odvzeti. Če mu to uspe, dobi on repek in partner lovi njega.

Koliko je ura?

Z izštevanko določimo volka, ki je obrnjen proti steni. Učenci (kozice) ga sprašujejo: »Volk, koliko je ura?« Volk jim odgovarja: »En volčji poskok naprej, tri kozje poskoke naprej, dva mišja koraka nazaj.« Volka zamenja otrok, ki ga prvi dohiti.

Kozlički in volkovi

Učence razdelimo na kozličke in volkove. Ekipi stojita na nasprotnih koncih igrišča, s hrbti sta obrnjeni druga proti drugi. Tiho pokličemo kozličke. Ti se tiho plazijo proti volkovom. Ko so dovolj blizu, učiteljica zavpije: “Kozlički prihajajo!” Na ta klic se volkovi obrnejo in začnejo loviti kozličke, ki bežijo nazaj na svoj konec igrišča. Kozlički, ki so ujeti, se pridružijo volkovom.

Kdo hodi okrog hiše?

Učenci sedijo v krogu, na sredini je učenec z zavezanimi očmi, ki predstavlja volka. Biti mora popolna tišina. Določimo enega učenca, ta vstane in se skuša neslišno približati volku. Volk prisluškuje in z roko pokaže smer, od koder sliši šum. Če pokaže v pravo smer, se mora igralec vrniti na svoj prostor, če ne, lahko nadaljuje. Komur se uspe približati volku in se ga dotakniti z roko, prevzame njegovo vlogo in postane volk.

5. Ura matematike z liki iz pravljice

Pravljične like sem vključila tudi v uro matematike. Ker smo utrjevali seštevanje in odštevanje v številskem obsegu do 5, sem v sliko iz pravljice Volk in sedem kozličkov zapisala račune. Glede na rezultat računa so morali sliko ustrezno pobarvati.

Zaključek

Otroci so pravljico doživljali pri različnih predmetih, tako pri pouku slovenščine kot tudi pri pouku likovne umetnosti, športa in matematike. Otrokom je bil tak pouk zelo všeč in dobrodošel. Povedali so, da jim je bil pouk zanimiv in je hitro minil. Veliko učencev je povedalo, da jim je bilo najbolj všeč, ko so zaigrali enega izmed likov iz pravljice in se šli gibalne igre.

Opisano delo razvija pri učencih ustvarjalnost, načrtovanje dela in izpeljavo načrta, domišljijo ter čut za skupinsko delo. Poleg tega pa vnaša v šolsko prakso način dela, ki omogoča učencem in učiteljem bolj ustvarjalno in sproščeno učno okolje.

Ustvarjalni gib pri obravnavi pravljice moj dežnik je lahko balon

Lidija Abramič

1. Pomen ustvarjalnega giba

Učenje različnega gibanja ni samo pridobitev različnih motoričnih spretnosti in s tem razvijanje gibalnih sposobnosti, temveč tudi način, kako pri otrocih spodbujamo njihov intelektualni, čustveni in socialni razvoj. V zadnjem času se v svetu in pri nas vse bolj uporablja ustvarjalni gib, ki je umetniško izražanje in pri otrocih deluje kot terapija. Združuje elemente umetnosti in estetike, psihologije in psihiatrije ter vzgoje in sociologije. Pri pouku smo elemente ustvarjalnega giba vnesli v obravnavo pravljice Ele Peroci: Moj dežnik je lahko balon.

2. Ustvarjalni gib pri slovenskem jeziku

Pri obravnavi pravljice smo sledili naslednjim učnim ciljem:

• Prepoznavajo govorni položaj poslušanja umetnostnih besedil.
• Dopolnijo in povezujejo besedilo v mislih ob poslušanju s svojimi domišljijskimi podobami ter s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom.
• V mislih oblikujejo svojo domišljijsko-čutno podobo književne osebe.
• Primerjajo podobnost med seboj in književno osebo.
• Zaznavajo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.

2.1 Prva dejavnost: Potovanje v najlepši kraj

Za uvodno motivacijo so se učenci ulegli na hrbet, zaprli oči, globoko vdihnili in izdihnili ter se poglobili v bitje svojega srca. Poslušali so nežno učiteljičino pripovedovanje in se prepustili njenim besedam: »Počasi se dvigaš nad šolo in poletiš nad domačim krajem. V laseh začutiš sapico vetra, na ličkih žgečkanje sončnih žarkov in pristaneš v najlepšem kraju. Pazljivo se ozri naokrog in si dobro oglej pokrajino. Sedaj pa odpri oči in mi tiho povej, kje si pristal?«

Odziv: Učenci so se sprostili in umirili. V pripovedovanje so se zelo vživeli. Ko so prispeli v najlepši kraj, so odprli oči in strpno počakali, da so vsi opisali najlepši kraj. Veliko učencev je v mislih odpotovalo na morje, drugi so odšli k babici, nekaj otrok pa je odpotovalo v tujino. Deček, ki je izgubil očeta, je odpotoval v nebesa.

Slika 1 Potovanje v najlepši kraj

Po uvodni motivaciji smo prebrali pravljico in takoj dognali, da je tudi Jelka odpotovala v novo deželo. Naslednjo uro smo po ustni obnovi sodobno pravljico še enkrat podoživeli. Pri likovnem pouku smo s kaširanjem izdelali prave klobuke.

Slika 2. Kaširanje klobukov

2.2 Druga dejavnost: Potovanje v deželo Klobučarijo

Učenci so se ulegli na hrbet in zaprli oči. Ob pripovedovanju zgodbe so v mislih ob nežni glasbi odšli v deželo Klobučarijo.

“Uleži se na hrbet, čim bolj sproščeno in pazi, da se ne dotikaš sošolca. Pozorno prisluhni svojemu dihanju. Predstavljaj si, da stojiš na travniku ob potoku blizu Jelkine hiše. Jelka ti poda ročaj svojega čarobnega dežnika in skupaj se dvigneta nad njeno hišo. Z vrha opazujeta travnik in potok, ki se vedno bolj oddaljujeta in postajata vse manjša in manjša. Letita in kar naenkrat se znajdeta nad Ljubljano. Zapiha šibak vetrič in vaju odnese nad čarobni vrt. Počasi se z dežnikom spustita na prelepe gredice, kjer rastejo pisani klobuki. Sprehodita se po čarobnem vrtu in si ga natančno ogledata. Odkrijeta veliko različnih klobukov. Eden je lepši od drugega. Vsak od vaju utrga nekaj klobukov za svojo družino. Dobro razmisli, kakšen klobuk bi podaril svojim staršem, bratu, sestri, babici, dedku, teti ali stricu.«

Učenci se potopijo v svoje misli in se sprehodijo po čarobnem vrtu. V mislih natrgajo klobuke, nato spet sledijo mojim besedam in zapustijo čarobni vrt. Vsi skupaj trikrat zaploskamo: “Ena, dva, tri, spet smo tukaj vsi!”

Odziv: Vsak učenec je pripovedoval o deželi, ki jo je obiskal in povedal, kakšne klobuke je nabral za svoje starše in ostale sorodnike. Učenci, ki so se v pripovedovanje res vživeli, so bili pri nabiranju klobukov zelo domiselni. Učenec, ki ima učne težave, je povedal, da je utrgal klobuk, ki mu bo pomagal, da bo pri pouku vse znal. Deklica, ki ima težave s kožo, si je utrgala klobuk z velikimi krajci. Povedali so še: »Tata bo dobil novo policijsko kapo!« in »Mami bom dala klobuk za v gledališče, da bo še lepša!«. Ena deklica je nabrala klobuk za učiteljico, večina učencev pa je nabrala podobne klobuke kot Jelka.

2.3 Tretja dejavnost: Diamant

Učenci so se razdelili v skupine po štiri. Postavili so se v obliko diamanta. Dobili so kartončke, na katerih so bili narisani klobuki iz pravljice, ki predstavljajo določeno osebo ali poklic. Z gibanjem so prikazovali poklic ali značilnosti določene osebe, ki nosi tak klobuk. En učenec je začel s prikazovanjem, nato so si vodilno vlogo podajali. Učenci so usklajeno ponavljali gibe za vodjo. Učenci ostalih skupin so ugibali imena štirih klobukov, ki jih je skupina prikazovala.

Slika 3. Gibno prikazovanje poklica.

Odziv: Učenci so navodila za igro diamant razumeli. Na začetku so bili nekoliko zadržani, ko pa so ugotovili, da jih morajo sošolci v vsem posnemati, so se bolj razživeli. Vojaki so se valjali po tleh, policisti so lovili »lopove« in piloti so se ponosno dvignili med oblake. Fantje so plesali balet in se zabavali kot deklice.

3. Sklepna misel

Spoznali smo, da je ustvarjalni gib možno vključiti k različnim dejavnostim pri pouku. Učenci so učno snov utrjevali preko ustvarjalnega giba in v resnici pozabili, da se učijo. Bili so bolj strpni in umirjeni. Z gibanjem smo razvijali miselne sposobnosti in lastno ustvarjalnost.

Literatura

1. Borota, B., Geršak,V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta Koper.
2. Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra–gib–ustvarjanje–učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
3. http://www.gersak.com/ustvarjalni-gib.info/

Poustvarjanje pravljice pepelka

Erika Grosar

1. Uvod

Pri pouku smo pri urah slovenščine spoznavali različne pravljice in njihove značilnosti. Učencem so pravljice zelo domače. Poznajo jih že iz vrtca in od doma, saj so jim jih starši večkrat brali. V prispevku bom predstavila ustvarjalnost učencev tretjega razreda, ki so izbrano pravljico Pepelko poustvarjali na različne načine. Učenci so najprej na spletu iskali informacije o pravljici Pepelka. Spoznali so, da obstaja več kot 1500 različic na svetu. Napisana je v mnogih jezikih, glavna junakinja ima drugačno ime, vendar motiv Pepelke ostaja enak. Vse te pravljice vsebujejo opis kulture in tradicije države, iz katere izhajajo. Pepelka je dobra osnova in podlaga za uvajanje različnih kulturnih in jezikovnih značilnosti, spoznavanje drugih držav, narodov, navad in običajev, glasbe, plesa … Preko pravljice so se učenci učili o moralnosti, kaj je dobro in kaj je slabo vedenje, kako je dobrota poplačano in zlo kaznovano. Dobro se z dobrim poplača, slabo pa s slabim. Na koncu pravljice vsak dobi tisto, kar si zasluži. Tako lahko rečemo, da nosi pravljica v sebi vzgojni in moralni koncept.

2. Poustvarjanje pravljice

Učenci so se najprej razdelili v skupine, potem so dobili slikanice Pepelk različnih avtorjev iz različnih držav. Vsaka skupina si je izbrala svojo knjigo. Nekatere učence so pritegnile ilustracije v knjigi, druge dolžina zapisanega, vsem pa je bila najbolj zanimiva zgodba o Pepelki, ki je postala brezčasna. Z nalogo, ki so jo skupine dobile, smo pri njih želeli odkriti ustvarjalnost, umetniško svobodo in estetsko doživljanje pravljice, saj smo jim dopustili svobodo izražanja in poustvarjanja na njim najustreznejši način. Nekatere skupine so se odločile, da bodo Pepelko poustvarjale ob ilustracijah in izdelale svojo slikanico, druge so se odločile, da bodo izdelale lutke na palčki in Pepelko prikazale v lutkovnem kotičku, največ pa se jih je odločilo za dramatizacijo, kjer so se poistovetili z izbrano književno osebo.

Slika 1, 2: Izdelovanje lutk na palčki

Učenci so izbrano knjigo najprej prelistali, nato pa jo znotraj svoje skupine prebrali, se o njej pogovorili, jo analizirali ter jo razčlenil na ključne dele. Pri tem so spoznali državo, iz katere pravljica izhaja, jo poiskali na zemljevidu ter zapisali nekaj značilnosti o njej.

Slika 3, 4, 5: Branje različic Pepelke po skupinah

Sodelovalno učenje je potekalo umirjeno in učenci so bili zelo zagnani za delo. Vsak posameznik je hotel na čim bolj izviren način predstaviti svoje zamisli in vloženi trud ostalim učencem. Od doma so prinašali različne rekvizite, pripomočke, kostume in ideje, odvisno od naloge, ki si jo je skupina zadala. Priprava na predstavitve skupin je potekala dva tedna. Učenci so prevzeli večji del odgovornosti pri uresničevanju zastavljenih nalog, učitelj pa je bil vseskozi le usmerjevalec. Z zavzetostjo in dobrim timskim sodelovanjem so ustvarili bogate predstavitve. Ob delu so se učili drug od drugega, pridobivali socialne veščine, utrjevali samozavest in krepili odnos do skupinskega dela.

Slika 6, 7: Nastopanje skupin

Vsaka skupina je na svojstven način predstavila svojo različico Pepelke ostalim učencem s svojo slikanico, lutkovno igro ali dramatizacijo. Pred predstavitvijo so na kratko povedali nekaj informacij in zanimivosti o državi, iz katere zapisana pravljica izhaja. Učenci so vrednotili in primerjali delo vseh skupin, ki so predstavile svojo različico pravljice ter bili soglasnega mnenja, da jim je še vedno najljubša različica Pepelke Disneyjeva klasika.

Slika 8. Dramatizacija Pepelke

3. Zaključek

Učenci so bili pri delu notranje motivirani, kreativni in vsak posameznik se je trudil, da je skupini prispeval največ kar zmore. Svoboda pri ustvarjanju, ki so jo imeli, jim je prinesla precej osebne odgovornosti in dela. V pozitivni razredni klimi so delali zavzeto, utrdili medsebojne vezi in postali še bolj povezani ter spoznali, da se iz pravljic lahko veliko naučijo tako na moralnem kot na vzgojnem področju. Ob ustvarjalnosti so širili znanje ter spoznali nekaj tujih držav.

Literatura

1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar.

Ustvarjalni projekt – Pravljica o kraljični in zmaju

Denis Matežič

Uvod

Kaj so pravljice, učenci poznajo, saj jih redno poslušajo že v vrtcu in doma. Domišljijske pripovedne zgodbe jih s svojimi zapleti in razpleti privlačijo, zato jih pri pouku redno beremo in se o njih pogovarjamo. Pravljice se od ostalih pripovedk ločijo po pravljičnih značilnosti, zato sem učence prvega in drugega razreda kombiniranega oddelka podružnične šole vprašala, katere pravljične prvine že poznajo. Ob plakatu, na katerem so bile zapisane pravljične značilnosti, smo ugotovili, da nekatere prvine že poznajo, nekatere pa še ne. V en glas pa so mi povedali, da se pravljice začnejo z nekoč in končajo: In srečno sta živela do konca svojih dni. Navajali so tudi nekatere znane pravljične osebe: Sneguljčica, Pepelka … Poznali so pravljično število tri in sedem. Pravljične značilnosti smo poiskali v znanih ljudskih pravljicah, ki smo jih pri pouku že obravnavali. Učenci so tako ugotavljali razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom, ki je značilen za pravljico. Ker je bil naš cilj samostojno ustvariti pravljico, sem jih postopno vodila od zamisli do realizacije z upoštevanjem le teh.

Slika 1. Pravljične prvine

Postopek ustvarjanja pravljice kraljična in zmaj

Ker se učenci razlikujejo po učnih stilih (vizualni, slišni, kinestetični), smo se dogovorili za različne učne strategije oz. zaporedje vseh aktivnosti, ki bodo potekale od začetka do končnega cilja. Izhodišče vsebine pravljice so bile prstne lutke in plastične živali, ki so jih izbrali po lastni presoji in so nam bile na voljo v razredu. Majhne lutke so poimenovali ter določili glavne in stranske književne osebe. Vloge so prstnim lutkam določili sami, jim dodali osebnostne lastnosti in ob tem razvijali zmožnost predstavljanja in vživljanja v književne junake. Z lutko so se »poistovetili« ter si sproti izmišljali besedilo. Pri upovedovanju sem jih opozorila, da morajo ločiti čas dogajanja, saj se pravljica dogaja v preteklosti – nekoč.

Slika 2. Naprstne lutke

Pri likovni umetnosti so narisali sceno, ki je temeljila na dvoplastnosti dogajanja: grad – gozd. Narisali so tudi notranjost gradu in posamezne prizore, kjer se je pravljica dogajala. Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa so povezali s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta in drugih umetnostnih del.

Slika 3, 4: Izdelovanje scene

Pri ustvarjanju so si nesebično pomagali. Učenci so vadili igro vlog v šoli in v podaljšanem bivanju. Za delo so imeli dovolj časa. Bili so visoko motivirani in usmerjeni v učenje. Pravljico so ustvarjali z minimalno učiteljevo pomočjo.

Slika 5. Animiranje naprstne lutke

Snemanje pravljice

Pred snemanjem so pripravili prostor in po potrebi menjali scene. Učenci so v dogajalni prostor vstopali posebej z lutkami, ki so si jih sami izbrali. Lutke so doživeto oživeli z glasom in spontano animacijo. Dramatiziranje zgodbe je zahtevalo svojevrstno disciplino, saj je potek dramatizacije določalo zaporedje osnovnega dogajanja v igri. Učenci so sami improvizirali v besedi in gibu, sledili so le osnovni ideji zgodbe. Pravljico smo posneli s fotoaparatom po zaključenih celotah. V računalniškem programu Movia maker smo posamezne dele združili v celoto in dodali glasbeno spremljavo s prosto dostopnega portala, ki je popestrila dogajanje v amaterskem filmu ter poudarila pravljično napetost. Filmu, ki so ga poimenovali Kraljična in zmaj, smo dodali najavno in odjavno špico. Spremno besedilo je bilo podpisano, ali pa ga je pripovedovala drugošolka. Včasih smo morali določen prizor večkrat posneti, saj se je zataknilo pri govoru, ali pa so se spomnili še kakšne zanimivosti in so jo hoteli vključiti v prizor. Prvošolci in drugošolci so se pri delu spodbujali. Ob ustvarjanju pravljice so pridobili pester mozaik znanja in veliko izkušenj rokovanja z lutkami.

Slika 5. Prizor iz amaterskega filma Kraljična in zmaj

Zaključek

Vsak učenec je imel možnost, da se pri ustvarjanju pravljice čim bolj izkaže s svojimi predlogi in pobudami. Med učnim procesom sem spremljala njihovo delo z namenom, da bomo tekom učenja izboljševali njihovo znanje. Učenci so se na organizacijskem, govornem in likovnem področju zelo izkazali. Nasvete, spodbude in namige so uporabili za izboljševanje procesa učenja, saj smo bili osredotočeni na proces in napredek učenja, šele nazadnje na končni videz pravljice. Učenci so bili pri delu zelo motivirani, navdušeni nad lutkami in odlično opravili zastavljeno nalogo. Pri učenju so se zabavali. Amaterski filmček smo predstavili tretje in četrtošolcem ter otrokom iz vrtca. Nad njim pa so bili navdušeni tudi starši mladih ustvarjalcev.