Dileme učiteljev – avtoriteta v šoli

boza_hvala

Boža Hvala

1. Uvod

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »avtoritéta« pojasnjuje tako: ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči in znanja. (SSKJ, 2014).

Ima slovenski učitelj še avtoriteto v razredu?

Odgovore in rešitve smo učitelji iskali na študijskih skupinah, aktivih in različnih izobraževanjih. V prispevku povzemam mnenja učiteljev razrednega pouka (predvsem na novogoriškem območju).

2. Avtoriteta v vzgoji skozi zgodovino

Ali lahko zasledimo v šoli krizo avtoritete učitelja? Je potrebno vsa stara dognanja o avtoriteti zavreči?

Skozi zgodovino so se izmenjevali različni modeli avtoritet; apostolska, Kantova simbolna avtoriteta uma, model prikrite avtoritete in samoomejitvena avtoriteta.

2.1. Apostolska avtoriteta

Koncept apostolske avtoritete je nastal na podlagi svetopisemske opredelitve, komunikacija je predvsem enosmerna. Učitelj posreduje informacije in opredeli primerne vzorce vedenja. Učenci mu morajo samo slediti in upoštevati njegove ukaze in mnenje. Katoliško usmerjeni pedagogi so ob koncu 19. in začetku 20. stoletja menili, da je vzgojno škodljivo, če učitelj ali starši preveč pojasnjujejo svoje zahteve, saj lahko otrok to razume kot opravičevanje. (Kroflič, 1997)

2.2. Kantova simbolna avtoriteta uma

Kant v središče postavi človeški razum. Pravi, da vzgoja »vzame človeku divjost in prilagodi otroka zahtevam, ki veljajo v družbi.« Vzgojitelj pri dosegi cilja ne sme popuščati, otrok mora biti pri neupoštevanju pravil kaznovan. Pravi, da moramo otroka navajati na delo in učenje, odpravljati moramo njegove razvade. Kant daje prednost javni vzgoji, domačo ima za manj pomembno.

2.3.Model prikrite avtoritete

Ta naj bi dopuščala več svobode. V pedagoško teorijo jo je uvedel J.J. Rousseau, dokončno pa se uveljavi v drugi polovici 20. stoletja, in sicer pod vplivom reformskih gibanj za permisivno – prijazno vzgojo. Rousseau se je zavzemal za »naravno vzgojo«, ki naj ne bi smela otroka neposredno utesnjevati, učitelji pa bi naj počakali do takrat, ko bo otrok sam pokazal zanimanje za učenje (nekako do dvanajstega leta). Učenec naj se uči z lastno izkušnjo (ne na pamet), vsebino, čas in način učenja pa naj si sam izbira.

Učitelj se ne sme okoriščati z dokazovanjem lastne avtoritete, saj ga bo učenec lahko posnemal. Prav tako naj otroka ne kaznuje. Trdil je, da ne smemo enačiti razmišljanje otroka in odraslega, zato je nespametno, da jim hočemo vsiliti svoj način delovanja in razmišljanja. Otrok je v svojem izvoru dober, ne smemo ga »pokvariti«. Zato je zanj najbolj pomembna vzgojna naloga razvoj ljubezni in sočutja do ljudi.

Otrok dobi na prikrit način smernice od osebe, ki je za njega prikrita avtoriteta – v resnici pa ima v ozadju odločilno vlogo za njegovo delovanje.

2.4. Samoomejitvena avtoriteta ali »vzgoja svobodne osebnosti«

Angleška teoretika Hirst in Peters sta mnenja, da mora »dober učitelj« vzgajati tako, da bo njegova avtoriteta nekoč odveč. Učiteljeva naloga je učenca pripeljati do tega, da bo postal samostojen; vzgajal in razvijal naj bi ga v takšni smeri, da bo lahko začel sam kritično razmišljati o moralnih situacijah v življenju, da bo začel razmišljati s svojo glavo, kar pomeni, da ne bo več potreboval avtoritete učitelja.

3. Mnenje učiteljev o posameznih modelih avtoritete

Apostolski model avtoritete so učitelji ovrgli, predvsem zato, ker učenci ne morejo biti samo sledilci v učnem procesu, (neaktivni poslušalci), ampak morajo biti »radovedni« in aktivno iskati novo znanje in informacije. Učitelj ne more vzpostaviti osebnega odnosa z učenci, če trmasto vztraja na neločljivi meji med njim in razredom.

Kantovo pojmovanje vzgoje je bilo seveda prilagojeno takratnemu času, vendar mu večina učiteljev prikimava pri trditvi, da mora biti učitelj pri vzgoji dosleden. Ne strinjajo pa se, da ima javna vzgoja večjo vrednost kot domača. Za otrokov razvoj, vedenje, čustvovanja so odgovorni predvsem starši.

Model prikrite avtoritete v zgodnjem življenju otrok ni dober za njihov razvoj. Otroku je potrebno pravilno odmerjati svobodo, saj če ne bo imel določenih mej in pravil, ne bo vedel, kaj je moralno spremenljivo in kaj ne. Svoboda je dvorezen meč; kar je za otroke svobodno, je za nekoga drugega v njegovi bližini lahko naporno. Otrok nujno potrebuje pravila.

Rousseau ima prav, ko pravi, da naj upoštevamo otrokove potrebe in njegovo vedoželjnost. Vendar so naši razredi »preštevilčni«, da bi lahko to v celoti uresničili.

Strinjamo se tudi z njegovim razmišljanjem, da mora otrok čutiti posledico lastnih dejanj (priporočal je disciplino naravne kazni). Vedno bolj mu prikimavamo, da je za vzgojo otrok primernejše bivanje na podeželju (pomislimo na nevarnost mest in velemest danes!).

Najboljša vzgoja je zgled; to velja predvsem za starše, saj vedenjski vzorec nosimo naprej. Če je otrokov vzor učitelj, temu zaupa in sledi njegovi avtoriteti. Tu je pomembna empatija učitelja; če v delo vnaša svoja čustva – pozitivna, včasih pa tudi »negativna« ( jezo, strah, ipd), naredi največ za otroka, ker jih lahko ta tudi sam razvije in kasneje ponotranji.

Učitelji so mnenja, da avtoritete v šoli ni možno ukiniti – »šola ni šala«. Najslabša vzgoja je tista, ki dovoljuje učencu, da niha med tem, kdo bo »glavni« – on ali učitelj.

Priporočamo knjigo B. Žorža: «Razvajenost – rak sodobne vzgoje.«

Pri modelu samoomejitvene avtoritete smo učitelji na razredni stopnji v prednosti pred predmetno stopnjo, kajti miselnost večine otrok je, da morajo, če hočejo biti sprejeti v danih okoliščinah, narediti (opraviti) iste naloge kot večina. Če namreč svoje dolžnosti zavrača, ga razred kritizira ali celo izloči. Učitelj mora učencem dopustiti izraziti lastno mnenje, predvsem pa ga ne zavirati pri njegovi ustvarjalnosti. Tu naredimo največje napake; vse učence hočemo spraviti v »uravnilovko«. Učitelj avtoriteto v razredu pridobi z izkazovanjem naklonjenosti učencem, z jasno in logično razlago pravil ter z doslednostjo.

4. Zaključek

Učitelji smo torej mnenja, da vse stare teorije niso za v smeti. Na zgodovino ne moremo več vplivati, lahko pa se od nje učimo, da bomo bolje zastavili šolstvo v prihodnosti.

Avtoriteto si ustvarjamo čez celo šolsko leto, vendar pa je za večino ljudi pomemben »prvi vtis«. Zato povzemam zapis Pšunderja, ki je nam učiteljem lahko v pomoč: »Pravijo, da nikoli nimamo druge priložnosti narediti prvega vtisa. Naredimo ga v tistih prvih sekundah in ga kasneje težko spremenimo. Avtorji, ki so se ukvarjali z vodenjem razreda, zagovarjajo ta pojav vzpostavljanja prvega vtisa od prvega vstopa učitelja v razred. Učenci si ustvarijo mnenje o učitelju, ki ga kasneje težko spremenijo. Zato je zelo pomembno, da učitelj razmisli in se dobro pripravi, kakšen vtis želi pustiti učencem ob prvem srečanju ter tako tudi ravna.« (Pšunder, M., 2011)

Prav je, da večjo vlogo v šoli posvetimo vzgoji, ne samo izobraževanju. V to nas silijo nemogoče razmere v slovenskih šolah: nasilje, kraje, nespoštovanje učiteljev, žaljenje ipd. A problem nastane že, če hočemo razložiti posamezne vrednote, oz. cilje v našem vzgojnem načrtu; Kaj pa je spoštovanje? Kaj je lepo vedenje? Definicije ni, je le vedenje vsakega posameznika glede na njegove izkušnje in življenjska načela. Vrednot ni mogoče neposredno opazovati in meriti. Med razredi se razredna pravila razhajajo, saj jih postavlja vsak učitelj avtonomno, razlikujejo se tudi med šolami. Ni enotnih meril in zakonov, ki pa bi jih nujno morali v slovenskem prostoru poenotiti, če bi hoteli učitelju spet povrniti ugled v družbi.

Literatura

  1. SSKJ 2 – Slovar slovenskega knjižnega jezika, Cankarjeva založba, Ljubljana 2014
  2. Kroflič, R.: Avtoriteta v vzgoji. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1997
  3. Pšunder, M.; Vodenje razreda. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta 2011
Oglasi
Objavljeno u Istraživanja | Označeno sa , , ,

Hrvatske nastavnice u učionici budućnosti u Briselu

daniela_usmiani

Daniela Usmiani

Pet dana (9. -13.10.2017.) nastavnice Daniela Usmiani iz Srednje škole Bedekovčina i imageDubravka Granulić iz OŠ Budaševo – Topolovac – Gušće ​provele su u okviru eTwinning mobilnosti Agencije za mobilnost i programe EU u Briselu. Učestvovale su na seminaru Future Classroom Lab organiziranom od strane Europian Scoolnet-a, organizacije koja povezuju mrežu Ministarstava obrazovanja u zemljama Europe i glavna joj je zadaća promicanje inovativnih metoda u obrazovanju.

Tijekom tečaja nastavnici osvještavaju važnost programiranja i računalnog razmišljanja u današnjem društvu i obrazovanju.

Seminar je organiziran od strane European Schoolnet organizacije koja povezuje 31 europsko ministarstvo obrazovanje čiji je cilj donositi inovacije u poučavanje ključnim nositeljima obrazovanja: školama, nastavnicima, ministarstvima, istraživačima.

imageTijekom Future Classroom Lab  seminara upoznali smo se s nizom IT alata: Kodu, Scratch, App Inventor, PocketCode,Minecraft, Twine. Imali smo prilike testirati osnovne naredbe i kreirati jednostavnije aplikacije.

Najbučnije je bilo na radionici Lego Mindstroms&WeDo gdje smo radeći u timovima programirali robota da hoda unaprijed utvrđenom stazom.

Zadnji dan imali smo prilike pokazati svoje znanje u Heckathonu – opet smo radeći timski kreirali vlastitu aplikaciju koristeći neki od naučenih alata. 

Vrlo interesantno i korisno bilo je predavanje o kvaliteti eTwinning projekata, gdje smo učili metode kako unaprijediti i učiniti kvalitetnijim sam projekt.

Najvrijednija je od svega bila mogućnost komuniciranja s kolegama iz drugim zemalja, razmjena iskustava i zajednički rad te se nadam da će iz tog druženja izniknuti novi,kvalitetni eTwinning projekti.

Našlo se i  malo vremena za obilazak Brisela, njegovog velebnog trga Grand Place-a  okruženog impozantnim građevinama. Otišle smo i pogledati jedan od simbola grada – fontanu Manneken Pis – dječaka koji piški i za kojeg se čak i šiju odijela. Vidjele smo i opipale brončanu statuu Everarda ’t Serclaesa, koji se opirao okupaciji Flamanaca (1388.), i koji je ubijen upravo na trgu. Vjeruje se da dodirivanje njegovih nogu i ruku donosi sreću.

Uspjele smo na kratko razgledati  interaktivni muzej Parlamentarijum u kojem je na dinamičan i interaktivan način prikazana povijest Europe.

Također, uspjele smo razgledati svjetski poznat Atomijum, 103 m visoko struktura izgrađena sa Svjetsku izložbu 1958. Godine koja je danas najveća atrakcija Brisela, kao i prošetati se Mini Europom gdje se može vidjeti preko 350 europskih znamenitosti umanjenih  25 puta, otvorenog 1989. godine.

Brzo je proteklo 5 dana u dinamičnom okruženju s puno rada i učenja i svakako preporučujemo svim nastavnicima seminar, kao i eTwinning mobilnosti kao mogućnost kao mogućnost kvalitetnog stručnog usavršavanja.

Objavljeno u Seminari | Označeno sa , , , , ,

Prometna vzgoja najmlajših v osnovni šoli

denis_matezic

Denis Matežič

1. Uvod

Prometna vzgoja poteka vse življenje. Najpomembnejša pa je v prvem triletju osnovne šole, saj učenci ne morejo prevzeti popolne odgovornosti za varnost v prometu. Z načrtovanimi izkustvenimi in aktivnimi oblikami dela učenci pridobivajo potrebne spretnosti tako pri pouku kot izven pouka. Kot najmlajši udeleženci prometa so najbolj ogroženi, zato jim moramo ponuditi izkušnje, da se na opazovalnih sprehodih v okolico šole srečajo s prometnimi situacijami in prometno varnostjo.. Prometne vsebine in učne cilje medpredmetno povezujemo, saj le tako učenci poglobljeno doživljajo prometno vzgojo za trajnostni razvoj. Na voljo so nam različne poučne knjige za najmlajše na temo, kjer učenci ob umetnostnih besedilih usvajajo učne cilje iz prometne vzgoje.

2. Izobraževanje učencev za varnost v prometu

V realnih prometnih situacijah pridobijo najmlajši udeleženci veliko več znanja in spretnosti za pravilno ravnanje kot pri pouku. Potrebno jim je jasno razložiti, kakšno je pravilno vedenje v prometu in jih opozoriti na nevarnosti, ki jim pretijo pri neupoštevanju prometnih predpisov. Učenci se učijo s posnemanjem, zato jim morajo biti učitelji in starši vedno za vzgled.

Učenje prometnih vsebin poteka najprej v učilnici, kjer z branjem poučnih besedil in pogovorom ob slikah pridobijo prva ustrezna znanja. Kasneje se učenje preseli na šolsko clip_image002[1]igrišče in nato na varne prometne površine. Ni smiselno, da se učenci naučijo prometna pravila na pamet, ampak znanje o prometu pridobivajo izkustveno: prečkanje ceste, hoja po levem robu cestišča, namen prometnih znakov v okolici šole, pomen vidnosti v prometu … Ker je v prometu veliko prometnih pravil, ki jim morajo slediti, je prav, da jih izkustveno čim večkrat uresničujemo prav v varnih prometnih situacijah. Za učenje lahko izkoristimo tudi športne dni in druge dejavnosti, ki potekajo zunaj.

Slika 1. Hoja po levem robu cestišča

2.1 Pravila obnašanja v prometu in prevoznih sredstvih

Na cesti so najbolj izpostavljeni pešci, še posebno najmlajši, ki prihajajo v šolo sami peš ali pa v spremstvu staršev. Starševska vzgoja je zelo pomembna, saj jim starši podajo veliko koristnih informacij za pravilno ravnanje v prometu. V šoli pa se pri spoznavanju okolja že v začetku šolskega leta v okviru prometne vzgoje pogovarjamo o varni poti v šolo in kulturnem obnašanju v prometu. Naša podružnična šola leži v umirjenem vaškem okolju, kjer ni prometne signalizacije in prehodov za pešce, zato se, preden se podamo na opazovalni sprehod, kjer spoznavamo pravila obnašanja v prometu, z učenci dogovorimo, da bomo po cesti hodili umirjeno v strnjeni koloni po dva in dva. Na sprehodu učenci opazujejo okolico in so pozorni na prometne razmere. Ugotavljajo, da je hoja po pločniku varnejša, v primeru, da ob cestišču ni pločnika oz. varne pešpoti, pa je potrebno hoditi po levem robu cestišča, saj le tako takoj vidijo nasproti vozeče vozilo in se mu hitro umaknejo. Posebej izpostavljamo previdno prečkanje ceste na dovolj vidnem mestu, saj v vasi nimamo prehoda za pešce. Pomembna prometna pravila, ki jih na terenu spoznajo, prvošolci pri pouku narišejo, drugošolci pa zapišejo.

Nekateri učenci se v šolo pripeljejo z avtomobili, avtobusom ali šolskim kombijem. S pogovori in doslednim opozarjanjem smo dosegli, da se učenci pripnejo z varnostnim pasom in sedijo v otroškem sedežu ter si s tako omogočijo najvišjo stopnjo varnosti.

clip_image004[1]2.2 Osnovni prometni znaki v okolici šole

Na opazovalnem sprehodu smo opazili prometne znake, ki so pomembni za udeležence v prometu. Pri pouku smo v ustrezni literaturi in na svetovnem spletu poiskali njihov pomen in ustrezno ravnanje. Razvrstili smo jih v štiri velike skupine: moraš, ne smeš, tukaj je in pazi.

Slika 2. Iskanje prometnih znakov v okolici šole

V razredu smo izdelali prometne znake, ki so pomembni za pešce in kolesarje ter semafor za pešce. Na tla smo nalepili bele papirnate trakove ter tako prikazali cesto s pločnikom. Na umetni prometni situaciji so učenci utrjevali orientacijo: levo, desno, spredaj, zadaj, spoznavali prometne znake, prometna pravila ter prehod čez cesto na označenem in neoznačenem delu cestišča. Pri pridobivanju prometnih spretnosti so v razredu neizmerno uživali.

clip_image006[1] clip_image008
Slika 3, 4: Prometni poligon

2.3 Pomen vidnosti v prometu v različnih vremenskih razmerah

Na svetovnem spletu smo si ogledali kratke posnetke in Power Pointove predstavitve o pomenu vidnosti v različnih vremenskih razmerah. Učenci so ugotovili, da udeleženca v clip_image010prometu s svetlimi oblačili in odsevnimi telesi vozniki prej opazijo. Oblačno vreme je bilo primerno za uresničevanje tega cilja, zato smo, preden smo se podali na cesto, izboljšali našo vidljivost z rumenimi ruticami, kresničkami in odsevniki.

Slika 5. Vidnost v prometu

3. Zaključek

Izobraževanje otrok o prometni vzgoji ni enostavna naloga. Da si učenci čim več zapomnijo, je potrebno razčleniti poučevanje na manjše enote v konkretnih situacijah ali pa jim pripraviti take naloge, da jih bodo motivirale in bodo temeljile na izkustvenem učenju. Ponuditi jim moramo možnost, da z lastno aktivnostjo raziskujejo in širijo svoja znanja. Aktivne metode dela pripomorejo k trajnejšemu znanju, z različnimi dejavnostmi pa spodbujamo otrokovo mišljenje, gibanje in ustvarjalnost.

Viri in literatura

  • Glogovec, Z. (1996) Prometna vzgoja otroka. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v prometu.
  • Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://url.sio.si/d7x.
    Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , ,

    Ustvarjanje kratkih filmov

    denis_matezic

    Denis Matežič

    1. Uvod

    Programska oprema Windows Movie Maker, ki je namenjena urejanju in razvrščanju videoposnetkov in fotografij, je v šoli zelo uporaben pripomoček, saj učitelj lahko v kratkem filmu, ki ga izdela, povzame potek dogajanja določene dejavnosti pri pouku ali pa ustvari učni pripomoček. Po snemanju in fotografiranju izbranih segmentov posameznih obravnavanih vsebin pri pouku, dnevih dejavnosti ali pri ustvarjalnih projektih shranimo fotografije in kratke videoposnetke v mapo na računalnik. Z računalniškimi programi za obdelavo slikovnega materiala jih obdelamo in izboljšamo kakovost. Potem jih po zaporedju dogodkov vstavimo v Movie Maker, dodamo naslov, avtorja in čas izvedbe. Na časovno premico dodamo zvočne posnetke ali glasbo. Besedni in slikovni del animiramo ter vstavimo prehode med slikovnim in video gradivom. Ko je film končan, ga shranimo na računalnik.

    2. Področja ustvarjanja

    clip_image002V kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda smo se posluževali učnih vsebin pri slovenskem jeziku, spoznavanju okolja, glasbeni umetnosti, v tednu otroka in ob pomembnih praznikih. Izdelali smo film Kralj Trnovec po istoimenski domišljijski pripovedki pisatelja Vladimirja Lebana, ki je trajal 46 minut in risanko Svet, v katerem želim živeti.

    Slika 1. Prizor iz filma

    2.1. Slovenščina

    Kratki filmi, ki so nastali pri slovenskem jeziku, so zajemali dramatizacije različnih pravljic. Po prebranem umetnostnem besedilu smo poustvarjali pravljice z različnimi lutkami: clip_image004naprstnimi, senčnimi, ročnimi, ploščatimi, naglavnimi ali lutkami na palčki, saj je učencem lutka sredstvo izražanja. Veliko pravljic poustvarjamo tudi z naglavnimi lutkami. Najpogosteje pa so svoje razumevanje besedila izražali z vživljanjem v literarno osebo.

    Slika 2. O zelo trmoglavem jazbečarju

    Dramatizacije smo posneli s fotografskim aparatom, včasih pa je bilo potrebno posneti glasovni del z diktafonom. Snemali smo skupinsko delo ali posameznike. Tako smo dobili veliko materiala, ki smo ga uporabili pri izdelavi filmov. Pri pravljici P. Kovač: O zelo trmoglavem jazbečarju so se učenci poistovetili z izbrano književno osebo, pri pravljicah G. Viteza: Zrcalce, S. Makarovič: Sovica Oka, slovenski ljudski: Deklica Veka in koroški pripovedki Mojca Pokraculja so učenci izdelali lutke in pravljice zaigrali v lutkovnem kotičku.

    clip_image006 clip_image008
    Slika 3, 4: Dramatizacija z lutkami na palčki

    clip_image010S ploskimi lutkami smo poustvarjali slovensko pravljico Kamenček, ogeljček in slamica ter pravljico E. Carla: O zelo lačni gosenici. Pravljica G. M. Scheidl: Škoržek pa je nastala s senčnimi lutkami.

    Slika 5. Dramatizacija s senčnimi lutkami.

    clip_image012Pri obravnavi neumetnostnih besedil smo pred opisom osebe pripravili modno revijo, jo posneli ter si jo pri pouku ogledali z namenom opisovanja oseb, v katere so se preoblekli.

    Slika 6. Modna revija

    2.2. Glasbena umetnost

    Pri glasbeni umetnosti smo se v času materinskega dne naučili pesem Jaz imam pa goslice clip_image014in jo spremljali z malimi glasbili. Njihovo glasbeno poustvarjanje smo posneli, saj smo kasneje opazovali, kako z glasbili doživeto poustvarjajo pesem, jih pravilno držijo v roki, nanje sproščeno igrajo in skladno izvajajo dobe.

    Slika 7. Glasbeno poustvarjanje

    Petelinček je na goro šel je bila pesem, ob kateri so učenci ob petju izražaclip_image016li glasbena doživetja v gibalni komunikaciji. Otroško pesmico Albince Pesek Ropotulja smo zapeli, jo spremljali z ropotuljicami, ki smo jih sami izdelali in jo posneli z namenom, da smo opazovali, kako učenci ritmično in melodično ustrezno zapojejo pesem. Z ritmičnimi instrumenti pa so velikokrat posnemali enostavne ritmične vzorce.

    Slika 8. Ustvarjanje ritmičnih vzorcev

    clip_image018Vsak učenec je imel na šolskem igrišču pred seboj slikovni glasbeni zapis iz naravnih materialov in mu sledil pri izvajanju glasbene vsebine z malimi instrumenti.

    Slika 9. Slikovni glasbeni zapis

    2.3. Spoznavanje okolja

    Že v začetku šolskega leta učence navajamo na upoštevanje prometnih predpisov, zato razumevanje prometnih vsebin nadgradimo z raziskovanjem prometnih situacij na terenu. Z izkustvenim učenjem učenci opazujejo in spoznavajo promet, naravna in grajena okolja v clip_image020vseh letnih časih, vreme in vremenske pojave, rastlinski in živalski svet, šege in navade ter praznike, ki obeležujejo pomembne ljudi ali dogodke. Filmi, ki smo jih izdelali na to temo, in si jih kasneje ogledali, so pozitivno vplivali na motivacijo učencev in pripomogli k boljšemu razumevanju učne snovi.

    Slika 10. Opazovanje narave

    2.4. Teden otroka

    Vsako leto obeležimo teden otroka z raznimi glasbenimi in clip_image022likovnimi delavnicami, otrokom beremo otroško literaturo in k branju pravljic povabimo starše. Otroci nastopajo otrokom z gledališkimi nastopi, petjem pesmic in likovnim poustvarjanjem na dano temo. V sliki in besedi zabeležimo vse, kar se na šoli v tem tednu dogaja kot spomin na najlepši čas otroštva.

    Slika 11. Otroci nastopajo otrokom.

    3. Zaključek

    Uporaba računalniškega programa Windows Movie Make za izdelovanje kratkih filmov je pri pouku vedno dobrodošla. S ponovnim in tudi večkratnim ogledom določenih učnih vsebin uspešnejše dosegamo cilje pri posameznih predmetih. Tehnologijo je nujno potrebno vključevati v pouk, saj učence motivira in sledi sodobnemu izobraževanju.

    Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , ,

    Poustvarjanje pravljice pepelka

    erika_grosar

    Erika Grosar

    1. Uvod

    Pri pouku smo pri urah slovenščine spoznavali različne pravljice in njihove značilnosti. Učencem so pravljice zelo domače. Poznajo jih že iz vrtca in od doma, saj so jim jih starši večkrat brali. V prispevku bom predstavila ustvarjalnost učencev tretjega razreda, ki so izbrano pravljico Pepelko poustvarjali na različne načine. Učenci so najprej na spletu iskali informacije o pravljici Pepelka. Spoznali so, da obstaja več kot 1500 različic na svetu. Napisana je v mnogih jezikih, glavna junakinja ima drugačno ime, vendar motiv Pepelke ostaja enak. Vse te pravljice vsebujejo opis kulture in tradicije države, iz katere izhajajo. Pepelka je dobra osnova in podlaga za uvajanje različnih kulturnih in jezikovnih značilnosti, spoznavanje drugih držav, narodov, navad in običajev, glasbe, plesa … Preko pravljice so se učenci učili o moralnosti, kaj je dobro in kaj je slabo vedenje, kako je dobrota poplačano in zlo kaznovano. Dobro se z dobrim poplača, slabo pa s slabim. Na koncu pravljice vsak dobi tisto, kar si zasluži. Tako lahko rečemo, da nosi pravljica v sebi vzgojni in moralni koncept.

    2. Poustvarjanje pravljice

    Učenci so se najprej razdelili v skupine, potem so dobili slikanice Pepelk različnih avtorjev iz različnih držav. Vsaka skupina si je izbrala svojo knjigo. Nekatere učence so pritegnile ilustracije v knjigi, druge dolžina zapisanega, vsem pa je bila najbolj zanimiva zgodba o Pepelki, ki je postala brezčasna. Z nalogo, ki so jo skupine dobile, smo pri njih želeli odkriti ustvarjalnost, umetniško svobodo in estetsko doživljanje pravljice, saj smo jim dopustili svobodo izražanja in poustvarjanja na njim najustreznejši način. Nekatere skupine so se odločile, da bodo Pepelko poustvarjale ob ilustracijah in izdelale svojo slikanico, druge so se odločile, da bodo izdelale lutke na palčki in Pepelko prikazale v lutkovnem kotičku, največ pa se jih je odločilo za dramatizacijo, kjer so se poistovetili z izbrano književno osebo.

    clip_image002[4] clip_image004[4]
    Slika 1, 2: Izdelovanje lutk na palčki

    Učenci so izbrano knjigo najprej prelistali, nato pa jo znotraj svoje skupine prebrali, se o njej pogovorili, jo analizirali ter jo razčlenil na ključne dele. Pri tem so spoznali državo, iz katere pravljica izhaja, jo poiskali na zemljevidu ter zapisali nekaj značilnosti o njej.

    clip_image006[4] clip_image008[4] clip_image010[4]
    Slika 3, 4, 5: Branje različic Pepelke po skupinah

    Sodelovalno učenje je potekalo umirjeno in učenci so bili zelo zagnani za delo. Vsak posameznik je hotel na čim bolj izviren način predstaviti svoje zamisli in vloženi trud ostalim učencem. Od doma so prinašali različne rekvizite, pripomočke, kostume in ideje, odvisno od naloge, ki si jo je skupina zadala. Priprava na predstavitve skupin je potekala dva tedna. Učenci so prevzeli večji del odgovornosti pri uresničevanju zastavljenih nalog, učitelj pa je bil vseskozi le usmerjevalec. Z zavzetostjo in dobrim timskim sodelovanjem so ustvarili bogate predstavitve. Ob delu so se učili drug od drugega, pridobivali socialne veščine, utrjevali samozavest in krepili odnos do skupinskega dela.

    clip_image012[4] clip_image014[4]
    Slika 6, 7: Nastopanje skupin

    Vsaka skupina je na svojstven način predstavila svojo različico Pepelke ostalim učencem s svojo slikanico, lutkovno igro ali dramatizacijo. Pred predstavitvijo so na kratko povedali clip_image016[4]nekaj informacij in zanimivosti o državi, iz katere zapisana pravljica izhaja. Učenci so vrednotili in primerjali delo vseh skupin, ki so predstavile svojo različico pravljice ter bili soglasnega mnenja, da jim je še vedno najljubša različica Pepelke Disneyjeva klasika.

    Slika 8. Dramatizacija Pepelke

    3. Zaključek

    Učenci so bili pri delu notranje motivirani, kreativni in vsak posameznik se je trudil, da je skupini prispeval največ kar zmore. Svoboda pri ustvarjanju, ki so jo imeli, jim je prinesla precej osebne odgovornosti in dela. V pozitivni razredni klimi so delali zavzeto, utrdili medsebojne vezi in postali še bolj povezani ter spoznali, da se iz pravljic lahko veliko naučijo tako na moralnem kot na vzgojnem področju. Ob ustvarjalnosti so širili znanje ter spoznali nekaj tujih držav.

    Literatura

    1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
    2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
    3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar.

    Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , ,

    Povežimo se s podružnicami

    erika_grosar

    Erika Grosar

    Uvod

    V lanskem šolskem letu smo na šoli izvedli projekt Družimo se s podružnicami na pobudo šolske svetovalne službe, ki je tretješolce matične šole povezal z učenci podružničnih šol in tako pripomogel k medsebojnemu spoznavanju učencev, druženju preko informacijske komunikacijske tehnologije in izmenjevanju gradiv med šolami.

    Na podlagi predhodnih izkušenj je svetovalna služba ugotovila, da imajo učenci s podružničnih šol ob vstopu v matično šolo težave. Na podružničnih šolah so oddelki kombinirani in je številčnost učencev zelo majhna. Ko pa vstopijo v matično šolo, doživljajo stresne situacije zaradi novega okoliša in številčnosti nepoznanih vrstnikov.

    Z druženjem preko projekta lahko omogočimo učencem podružničnih šol lažji prehod in vključevanje v matično šolo ter manj prilagoditvenih težav pri spoznavanju in navezovanju stikov z vrstniki. Tekom šolskega leta smo izvedli več dejavnosti, s katerimi smo se tretješolci matične šole povezali in družili s kombiniranim oddelkom učencev 3. in 4. razreda dveh podružničnih šol.

    Predstavitev projekta

    Pri pouku smo spoznavali naš kraj, šolo ter njene značilnosti. Učenci so vedeli, da je naša šola matična in da ima dve podružnični šoli. Sledila je predstavitev projekta Družimo se s podružnicami, nad katerim so bili učenci zelo navdušeni, še posebej učenec, ki je na podružnični šoli v tretjem razredu imel sestrično. Zelo motivirani in pripravljeni na delo so začeli načrtovati, kako bi se s podružnicama povezovali in družili. Predlagali so različne aktivnosti: predstavitev, dopisovanje po navadni in elektronski pošti, preko spletne učilnice in preko videoposnetkov.

    Predstavimo se

    Učenci so samoiniciativno iskali možnosti, kako bi se vrstnikom s podružnic predstavili. Predlagali so videoposnetek, kjer bi povedali, kdo so in kaj najraje delajo v prostem času. Posneli so kratek video s predstavitvijo naše šole, njenih prostorov, vseh zaposlenih ter naše učilnice in tretješolcev. Vsak se je predstavil ter na kratko povedal nekaj o sebi. Predstavitve učencev so bile zelo ustvarjalne in zanimive. Pri snemanju so učenci uporabljali tablične računalnike in clip_image002fotoaparat. Medsebojno so dobro timsko sodelovali. Vrstnikom so hoteli pokazati vse, kar so se v prvem mesecu pouka že naučili. Bili so inovativni in zelo dobro so rokovali z IKT tehnologijo.

    Slika 1. Predstavitev tretješolcev matične šole

    Dopisovanje

    Učenci so bili nad sodelovanjem s podružnicama tako motivirani, da so pri slovenščini ob učenju pisanja razglednice, predlagali, da izdelajo razglednice in jih po navadni pošti pošljejo vrstnikom na podružnični šoli. Skrbno so pripravili unikatne razglednice. Pri pisanju so upoštevali osnovna pravopisna pravila, pazili so na čitljivost in estetskost ter pravilnost zapisa. Sovrstnikom so opisali najbolj duhovite in nenavadne dogodivščine, ki so se jim pripetile med počitnicami, nekateri so opisali zanimive krožke in dejavnosti, ki jih izvajajo v kraju in na matični šoli.

    clip_image004 clip_image006
    Slika 2, 3: Izdelava in zapis razglednice za učence podružničnih šol

    Voščila

    Pri pouku slovenščine smo obravnavali voščilo in čestitko. Naučili smo se zapisati voščilo. V ta namen smo v decembrskem času na podružnični šoli poslali voščilnice po navadni in preko elektronske pošte. Učenci so razvijali pozitivno samopodobo in odnos do vrstnikov s pomočjo povratnih informacij in povezovanja tako preko navadne pošte kot s pomočjo IKT. clip_image008Za podružnične učence so posneli kratek videoposnetek z voščili. Vsak učenec je preko videa sporočil svoje želje, voščila ter lepe misli ob bližajočih se praznikih, ki smo jih spoznavali pri predmetu spoznavanja okolja.

    Slika 4. Božično in novoletno voščilo vrstnikom na podružnično šolo

    Izmenjava gradiv

    clip_image010Učenci so bili zelo navdušeni nad celoletno izmenjavo gradiv med šolami. Najbolj veseli so bili, ko so od vrstnikov s podružničnih šol prejeli razglednice, voščilnice, podružnično glasilo Trčasnik, risbice ali videoposnetke.

    Slika 5. Branje podružničnega glasila Trčasnik

    Zaključek

    Druženje in povezovanje s podružnicama je bila rdeča nit dogajanja med šolskim letom. V spletni učilnici so bila objavljena vsa gradiva in aktivnosti, ki smo jih med šolskim letom skupaj izvajali s podružničnima šolama. Vsa gradiva, ki so učence med seboj povezovala, so si lahko učenci in njihovi starši neomejeno ogledovali v spletni učilnici. Učenci so bili navdušeni nad uspešno komunikacijo med šolami. Spoznali so vrstnike, ki se jim bodo kmalu pridružili na matični šoli. Med seboj so stkali nove vezi in trdna prijateljstva.

    Literatura

    1. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
    2. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
    3. Fotografije: osebni arhiv Erika Grosar
    Objavljeno u Projekti | Označeno sa , , , ,

    Plesne igre

    lidija_abramic

    Lidija Abramič

    1. Uvod

    Učenci v nižjih razredih osnovne šole pridobivajo motorične spretnosti in gibalne sposobnosti preko učenja z gibanjem, zato med urami športa in glasbene umetnosti pogosto poteka korelacija, kjer je veliko ustvarjalnega gibanja in plesa. Včasih del pouka poteka v razredu, včasih pa učne vsebine usvajajo na šolskem igrišču, odvisno od vremenskih razmer. Ker tudi sama rada plešem, sem velikokrat pri pouku plesala ali gibalno poustvarjala z njimi in tako so zadrego pred nastopanjem ali plesom v parih premagali tudi najbolj zadržani učenci. Opazila sem, da učenci med šolskimi odmori, ko poslušajo glasbo znanih otroških pesmic, samoiniciativno podoživljajo čustvena stanja in sproščeno zaplešejo.

    2. Plesne igre pri športu

    V drugem razredu poteka učenje plesa preko gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa. Z različnimi nalogami nihanja, valovanja, kroženja ali padanja učenci posnemajo predmete, živali, rastline ali pravljične junake. Ob različnih zvrsteh glasbe ali ritmični spremljavi izražajo svoje občutke in razpoloženja. Pri tem lahko uporabljajo različne predmete ali drobna orodja. Enostavne ritme ponazarjajo s ploskanjem in preprostim gibanjem. Pomembno je, da ob tem učimo otroke pravilnega dihanja in sproščanja.

    Pri izvajanju plesnih dejavnosti sledimo naslednjim učnim ciljem:

    • ponazarjajo gibanja ob notranjih in zunanjih spodbudah,
    • obvladajo gibanje na mestu in v prostoru z menjavanjem smeri v enostavnem in sestavljenem ritmu,
    • poznajo osnove nekaterih plesnih tehnik.

    2.1 Sence

    Učenje plesnih gibov lahko poteka z ustvarjalnim gibom ob lepem vremenu na šolskem igrišču. Učenci se najprej gibajo sami in opazujejo svojo senco ter ji poskušajo uiti. Ob tej nalogi so spoznali, da se senc ne morejo znebiti, zato so bili pri izvajanju plesnih gibov zelo ustvarjalni. Pri naslednji dejavnosti so si poiskali par in se postavili drug za drugim. Prvi je izvajal plesne gibe, drugi pa je bil njegova senca in mu sledil v vseh gibih čim bolj natančno. V plesnih predstavah so bile bolj izvirne punce in so z ustvarjanjem mojstrovin gibov rok, nog in telesa res uživale. Dečki so sence bolj izkoristili za tekanje, obračanje, valjanje …, a v igri so uživali prav vsi.

    clip_image002
    Slika 1, 2: Sence

    2.2 Račji ples

    Pri družabnem plesu Račji ples si je vsak otrok poiskal svoj par in se prijel za roke, nato pa so se pari razdelili v dve vrsti. Na glasbo so prestopili z noge na nogo ter se pri tem zibali v kolenih. Na prvo dobo so vsi naredili korak v isto smer, na drugo pa so pristavili nogo, vendar niso prenesli teže nanjo. Isto so ponovili še v nasprotno smer. Na znak učitelja je pol skupine dvignilo roke, ostala polovica pa je šla skozi predor. Ustvarjanje plesnih gibov jim je bilo všeč in so pri delu zelo uživali.

    clip_image004
    Slika 3, 4: Račji ples

    3. Plesne igre pri glasbeni umetnosti

    Pri učenju gibalno-plesnih iger učitelj izbira vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne skladbe različnih oblik, žanrov in zvrsti. Učenci gibalno poustvarjajo in izražajo svoja doživetja in zaznave glasbenih elementov ob petju, ritmični izreki ali poslušanju glasbe. Svoja glasbena doživetja izražajo z gibanjem in plesom ob različnih glasbenih vsebinah. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih kultur ter narodov.

    Pri glasbeni umetnosti sledimo naslednjim učnim ciljem:

    • ustvarjalno izražajo glasbena doživetja in predstave v likovni, besedni in gibalni komunikaciji,
    • ob petju, ritmični izreki in/ali poslušanju glasbe se gibajo,
    • plešejo ljudske plese,
    • izmislijo si skupinski ples na poznano ljudsko pesem.

    3.1 Ustvarjanje na temo Čuk se je oženil

    Pri glasbeni umetnosti so se učenci naučili ljudsko pesmico Čuk se je oženil. Potem so se razdelili v dve skupini in na to melodijo gibalno poustvarjali ter samostojno sestavili plesno igro, ki so ga predstavili sošolcem. Sestavljanje skupin je potekalo z ljudsko izštevanko An ban, pet podgan. Sestavljeni skupini sta si poiskali v razredu svoj prostor za ustvarjanje.

    Opazila sem, da so v skupinah kar deževale ideje in vsak posameznik je želel s plesnimi gibi in pojasnili kar najbolje prispevati k skupnemu cilju. Njihove ideje so bile izvirne in pri delu so se zabavali. Poudarjali so ritem, vrteli so se v krogu in na poudarjene dobe ploskali. Bili so zelo usklajeni. Učenci, ki obiskujejo plesne vaje, so pripomogli, da so bili nekateri plesni liki zahtevnejši. Pri naslednjih urah so plesne korake še izboljšali in svojo plesno ustvarjalnost podoživeli še z učenci iz paralelnega razreda.

    clip_image006
    Slika 5, 6: Sestavljanje plesne igre Čuk se je oženil

    4. Zaključek

    S plesnimi igrami so si učenci razvijali občutek za disciplino, obvladovanje lastnega telesa in posameznih delov telesa, ritem in prostor. Razvijali so psihomotorične sposobnosti in spretnosti. Učenci so radi plesali in pri plesu pridobivali na samozavesti. Plesne igre so jim nudile možnost za navezovanje stikov, burile so jim domišljijo, predvsem pa pripomogle, da so razvijali ustvarjalnost in se ob tem dobro počutili.

    Viri

    1. Ministrstvo za šolstvo in šport, Športna vzgoja, pridobljeno 28. 9. 2017.
    2. Ministrstvo za šolstvo in šport, Glasbena vzgoja, pridobljeno 28. 9. 2017.
    Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , ,