Novoletna voščila z vrstniki iz tujine s pomočjo eTwinninga

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V začetku lanskega šolskega leta sem na spletni strani FB Razredni pouk zasledila, da se nekateri učitelji vključujejo v aktivnosti v okviru eTwinninga. Ker sem po naravi človek, ki me zanimajo nove stvari, sem takoj stopila v raziskovanje tega spletnega portala. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposobljanja (CMEPIUS) podpira akcijo eTwinninga, ki je močno prepletena z uporabo novih tehnologij. Učitelji tako lahko razvijajo nove pristope in pedagoške strategije v učilnici, ki nič več fizično omejena na štiri stene, učenci so pri pouku aktivnejši in soustvarjajo lastne kompetence. Platforma eTwinning (www.etwinning.net) omogoča komunikacijo, razvijanje projektov, sodelovanje, virtualno izmenjavo dobrih praks med udeleženci, ki šolam/vrtcem omogoči oblikovanje imagekratkoročnih ali dolgoročnih partnerstev brez večjih administrativnih obveznosti in formalnosti. Danes je na tak način povezanih že prek 300 000 pedagoških delavcev (učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, šolski knjižničarji …) iz vse Evrope in širše. Pozitivni učinek na delo učiteljev je sodelovalno učenje, uporaba raznovrstnih metod in oblik poučevanja in vključevanje učencev v odločitve poteka učenja.

V mesecu oktobru sem na eTwinningu zasledila veliko projektov nanašajoč na prihajajoče  praznike. Odločila sem se, da se preizkusim v novih vodah tudi sama. Sprva skeptično, potem pa z veliko motivacije, saj se mi je vedno zdelo, da znam angleško premalo, a kaj hitro sem spoznala, da večino besed razumem, znam tudi nekaj napisati, za nepoznane besede pa seveda obstala google translate. Tako se je moje potovanje po eTwinningu pričelo. Vključila sem se v projekt Izmenjava novoletnih voščilnic (Christmas tree and art). Projekt sta odprli učiteljici iz Slovaške in Latvije in povabili ostale učitelje k izmenjavi voščil. Predlagali sta, naj si skopiramo predlogo smreke in opazujemo, kako učenci izkazujejo svojo ustvarjalnost. Svojim 24im drugošolcem sem predstavila projekt in z veliko motiviranostjo so pričeli z ustvarjanjem in pisanjem voščil v angleščini. Projekt sem imageizpeljala pri urah likovne umetnosti. Izdelovanje voščilnic za vrstniki v tujini je zanje predstavljala veliko motivacija, odgovornost in izziv. Menim, da jim je mednarodna izkušnja pokazala povezanost predmetov in vlila samozavest in motiviranje za učenje tujih jezikov. V začetku decembra smo prejeli prve kuverte. Ob odpiranju so se jim svetile oči, brali so voščila in opazovali delo sovrstnikov. Kljub temu da je bil projekt enostaven, so učenci spoznali različne kulture, narodnosti, kar doprinaša k ozaveščanju različnosti med ljudmi. Prva izkušnja eTwinningom je bila zelo pozitivna, zahvaljajoč eTwinningu se lahko posamezniki vključujemo v take projekte. Učitelju se porodi ideja za projekt, o njej zapiše na portalu in takoj, lahko že naslednjo minuto, se mu oglasijo učitelji iz Poljske, Turčije, Ciprav itd.

Leto je potekalo izjemno hitro, vključila sem se v različne projekte in dobila same pozitivne imageizkušnje. Ker se pa bližajo novoletni prazniki, se bom z učenci tudi letos vključila v podobno akcijo ali projekt tudi letos (izmenjava novoletnih voščilnic). Brez eTwinninga tako množičnega sodelovanja v šoli ne bi bilo. To pa nakazuje na odgovornost ministrstva in CMEPIUS-a, da se akcija tudi vnaprej celovito razvija, ter da se učiteljem in učencem omogoči tovrstvo razvijanje veščin. Pomembno je, da nas učiteljev ni strah novih stvari, saj nas izzivi ženejo v preizkušanje novih stvari in morda pa na eTwinningu spoznamo učitelja iz npr. Finske, ki nam poda nove poglede na poučevanje in spremenimo svoj slog in svoje metode poučevanja. Učimo se pa tako ali tako vse življenje!  

Literatura

  1. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011
  2. Pridobljeno s spleta 2. 8. 2018 https://www.etwinning.net/en/pub/index.htm
  3. Pridobljeno s spleta 21. 9. 2018:  https://www.deveta-dezela.si/blog/10-razlogov-zakaj-risati.html
Objavljeno u eTwinning | Označeno sa , , , , ,

Ekologija v vrtcu

magda_humar

Magda Humar

1. Uvod

Ekologija nas spremlja vse življenje, zato v vrtcu na podeželju vsako leto otroke ozaveščamo o pomenu ločevanja odpadkov in ravnanju z njimi. Prek različnih dejavnostih in literarnih vsebin jim razvijamo ekološko zavest. Tako pridobivajo izkušnje in uporabno znanje. Z različnimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja. Ob tem razvijajo spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave ter osvajajo nove pojme na jezikovnem področju (odpadki, organski odpadki, ekološki otok …).

V vrtcu smo sodelovali v programu ZPM Zeleni nahrbtnik, s komunalno službo in z Medexom, kjer smo v novoletnem času izdelovali eko smreko iz naravnih in odpadnih materialov.

Ob prebiranju poučne in zabavne knjige Ples v zabojniku avtorice Helene Koncut Kraljič smo otroke spodbudili k razmišljanju o ločenem zbiranju odpadkov in njihovem pravilnem razvrščanju v zabojnike. Otroci so aktivno sodelovali v pogovoru in pridobljeno znanje vključili v reševanje problemov z recikliranjem in zmanjševanjem količine odpadkov.

Pri tem smo sledili naslednjim ciljem:

  • otroci se seznanjajo z varnim vedenjem in se
  • učijo živeti varno v različnih okoljih, spoznavajo, da imajo urejeni prostori in lega predmetov določen namen,
  • doživljajo verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov,
  • pridobivajo izkušnje, kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja,
  • razvijajo predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti njihove predelave,
  • navajajo se na pravilno ločevanje odpadkov.

2. Obisk in izdelava ekološkega otoka

V skupini smo se po prebrani pravljici pogovarjali o odpadkih in njihovem ločevanju. Otroci so na podlagi izkušenj od doma povedali, da nekateri doma že ločujejo odpadke oziroma imajo na vrtu kompostnik. Marsikateri otrok je vedel, da vozijo veliki kamioni odpadke na smetišče.

Z njimi smo se odpravili na bližnji ekološki otok, kjer smo si ogledali različne zabojnike in se pogovorili, katere odpadke vržemo vanje. V igralnici smo otrokom zavezali okoli roke volneno nitko določene barve. Nekateri otroci so prepoznali v barvah značilne barve zabojnikov, ki smo si jih ogledali na ekološkem otoku. Barva vrvice je predstavljala vrsto odpadka. Otroci so se po barvah razvrstili v štiri skupine z imeni Papirkoti, Embalažke, Steklenke in Organke.

V igralnici smo naslednji dan iz pobarvanih kartonastih škatel izdelali ekološki otok. Nekaj časa smo namenili zbiranju sličic različnih odpadkov, ki so otroci pozneje razvrščali v zabojnike. Ob zaključku dejavnosti smo škatle odprli, pregledali njihovo vsebino in se pogovorili o pomenu ločevanja odpadkov.

Naše koše za smeti smo uredili za ločeno zbiranje odpadkov. Označili smo jih s piktogrami, ki smo jih prilepili na prednjo stran. Otroci v starostni skupini od 4 do 6 let so posvetili čas zbiranju odpadkov in pravilnemu razvrščanju v koše. Bili so aktivno vključeni v proces ločevanja odpadkov in pri delu zelo motivirani. Med seboj so se opozarjali, da so pravilno razvrščali odpadke. Starejši so bili zgled in podpora mlajšim. Mlajši so pozorno prisluhnili starejšim in aktivno sodelovali pri ločevanju odpadkov v »zabojnike« v igralnici. Njihovo pomembno delo je postalo del vsakdana v skupini. Ob koncu sklopa smo pridobljeno znanje povezali v celoto.

3. Uporaba odpadnih materialov

Otroci so spoznali, da nekatere odpadke lahko ponovno uporabimo. Z opazovanjem so ugotovili, da se v košu znajde največ papirnatih brisač in odrabljenega papirja. Iz starega papirja smo izdelali nov papir, tako da smo ga natrgali na koščke, mu dodali mekol lepilo in papirnato pulpo lovili na manjše mreže, kjer se je posušila na zraku. Ročno izdelan papir smo uporabili za voščilnice ob dnevu žena.

Zbirali smo tudi tulce od papirnatih brisač in toaletnega papirja ter z njimi izdelovali različne okraske. Iz različnih plastenk smo izdelovali lutke marionete. Otroci so ob tem zelo uživali in pridobivali nova znanja o ponovni uporabi odpadkov.

4. Humanitarno-ekološka akcija

V vrtcu že vrsto let poteka humanitarna akcija zbiranja vseh vrst plastičnih zamaškov za dobrodelne namene. Na hodnik postavimo škatlo, v katero otroci in starši odlagajo zamaške. Pri otrocih želimo razviti socialni čut in jim vzpodbuditi zavedanje, da z zbiranjem zamaškov pomagamo ljudem v stiski.

5. Zaključek

Z našim projektom in raziskovanjem smo želeli pri otrocih vzpodbuditi pozitiven odnos do žive in nežive narave. Sami lahko dejavno pripomoremo k ohranjanju zdravega naravnega okolja, zato ekološke vsebine uvajamo že pri predšolskih otrocih. Pomembno je, da že v zgodnjem otroštvu iščemo priložnosti, ki bi otroke popeljale do spoštljivega odnosa z naravo. Z načrtovanim delom, delavnicami in humanitarnimi akcijami vplivamo na primernejše vedenje otrok. Vzgojiteljice si v našem vrtcu prizadevamo, da bi ekologija postala del našega življenja.

6. Literatura

  1. Bahovec, E. (1999). Kurikulum za vrtce, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Objavljeno u Projekti | Označeno sa , , , ,

Tretješolci raziskujemo in se povezujemo

lea_napotnik

Lea Napotnik

V letošnjem šolskem letu smo se na OŠ Šempeter v Savinjski dolini še posebej posvečali »naši šoli«, njenemu obstoju, zgodovini, stavbi, učiteljem in učencem, ki so na njej pustili pomemben pečat, in še marsičemu, kar je z njo povezano, saj bomo to jesen ponosno praznovali že kar dvestoto obletnico delovanja. Tudi tretješolci tako že od začetka lanske jeseni zelo zavzeto raziskujemo zanimivosti o naši šolski preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ker pa je omenjeno področje zelo splošno in široko, smo se odločili, da se osredotočimo na nekaj, kar sami menimo, da že dobro poznamo in nam je blizu. To so interesne dejavnosti. Te otroci obiskujemo izven pouka in spadajo v organiziran prosti čas, udeleževali pa naj bi se jih glede na svoj interes. Odločili smo se, da podrobneje raziščemo, kakšne imamo na voljo pri nas, zanimalo pa nas je, ali imajo na sosednjih večjih in manjših šolah več ali manj interesnih dejavnosti, ali so te enake ali pač ne. Vprašanja o tem področju smo zastavili tudi našim babicam in dedkom. Med raziskovanjem smo poskušali povezati različne generacije in navezati stike z našimi vrstniki iz sosednjih šol.

Ključne besede: interesne dejavnosti tretješolcev, interesne dejavnosti nekoč, medvrstniško in medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje

Uvod

Raziskovanje

1. Načrtovanje raziskovanja

Najprej smo se lotili načrtovanja dela. Spraševali smo se, kaj želimo izvedeti, kaj za to potrebujemo, kako bomo to storili, kaj mislimo, da se bo zgodilo in zakaj. Staknili smo glave in zapisali kar nekaj predlogov.

Kaj želimo izvedeti?

  • Kakšne interesne dejavnosti imamo tretješolci?
  • Kakšne interesne dejavnosti imamo na naši šoli?
  • Kakšne interesne dejavnosti so imeli v preteklosti?
  • Ali imajo na drugih šolah enake interesne dejavnosti kot pri nas?

Kaj za to potrebujemo?

  • Potrebujemo knjige, spletne strani, računalnik, anketo, informacije od dekov in babic, tretješolce iz drugih šol, televizijo.

Kako bomo to storili?

  • Vprašali bomo starejše ljudi.
  • Naredili bomo plakat.
  • Šli bomo na drugo šolo.
  • Pobrskali bomo po knjigah in pogledali na spletnih starneh.
  • Naredili bomo anketo.
  • Povabili bomo učence z druge šole.
  • – Vprašali bomo starejše učence naše šole.

Kaj mislimo, da se bo zgodilo?

  • Ugotovili bomo, kakšni krožki so bili v preteklosti.
  • Mislimo, da imajo na drugih šolah podobne interesne dejavnosti.
  • Tudi v preteklosti so imeli krožke.
  • Na nekaterih šolah imajo manj, na nekaterih pa več interesnih dejavnosti.
  • Mislimo, da se bo zgodila super raziskovalna akcija.

Ob koncu razmišljanja smo skupaj oblikovali hipoteze in se dogovorili o postopkih raziskovanja.

Predvidevali smo:

V preteklosti niso poznali interesnih dejavnosti.

Manjša kot je šola, manj interesnih dejavnosti je na voljo.

Šole ponujajo podoben nabor interesnih dejavnosti za isto starostno obdobje.

clip_image002 clip_image004
Slika 1. Uvodni pogovor        Slika 2. Načrt raziskovanja

2. Interesne dejavnosti na naši šoli

Načrt je bil narejen. Raziskovanje smo začeli pri znanem, torej pri naših interesnih dejavnostih. Ugotovili smo, da imamo na naši šoli na voljo kar nekaj interesnih dejavnosti. Na začetku leta smo se lahko vpisali v naslednje: otroški pevski zbor, taborniki, folklora, zdrav življenjski slog, planinci, logika za najmlajše, domače in tuje pravljice in likovna ustvarjalnica. Nam najljubše smo opisali in ilustrirali.

clip_image006 clip_image008
Slika 3. Opis interesnih dejavnosti     Slika 4. Naše interesne dejavnosti

3. Obisk učencev poš ponikva

Že v uvodnem delu je kar nekaj učencev zanimalo, kako je z interesnimi dejavnostmi na drugih osnovnih šolah. Tako smo se odločili, da bomo obiskali vrstnike v naši bližini. Dogovorili smo se za obisk POŠ Ponikva. Za to šolo smo se odločili tudi zato, ker je nekoliko drugačna od naše. Je manjša in jo obiskuje manj učencev, saj je podružnična. Na obisku smo spoznali, da se učenci učijo enake stvari kot mi, da imajo lepo urejeno učilnico in da jih zanimajo podobne stvari kot nas. Med pogovorom smo ugotovili, da lahko otroci izbirajo med podobnimi interesnimi dejavnostmi kot mi.

Učenci in učiteljice so nas zelo lepo sprejeli. Najprej so nas popeljali na ogled šole, nato smo se zbrali v učilnici tretjega razreda. Predstavili smo se drug drugemu, se igrali družabne igre, v mešanih skupinah razmišljali o naših interesih in se zabavali na snegu. Med igro si je marsikdo našel novega prijatelja. Čas skupnega druženja je zelo hitro minil, zato smo se dogovorili, da se ponovno srečamo na naši šoli.

clip_image010 clip_image012
Slika 5. Pot med šolama      Slika 6. Igra z novimi prijatelji

4. Interesne dejavnosti v preteklosti

Naša knjižničarka je obiskovala Osnovno šolo v Šempetru. Povabili smo jo v goste in jo poprosili, da nam pove nekaj o šolstvu in šoli v Šempetru nekoč, še posebej pa so nas zanimale interesne dejavnosti takratnih osnovnošolcev.

Povedala nam je, da so tudi včasih imeli podobne interesne dejavnosti, kot jih imamo danes. Na začetku so bile to svobodne dejavnosti, kar je pomenilo, da so otroci delali, kar so želeli. Kasneje so bili krožki. Zbrala se je skupinica otrok, ki so jih zanimale iste stvari.

clip_image014 clip_image016
Slika 6. Pogovor s knjižničarko        Slika 7. Iskanje informacij v knjižnici

O interesnih dejavnostih v preteklosti smo raziskovali tudi s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga dali našim starim staršem. Anketo je reševalo 30 naših starih staršev, 16 babic in 14 dedkov.

Ugotovili smo, da so naši stari starši v prostem času počeli podobne stvari, kot jih počnemo otroci danes. Tako kot mi so se najraje družili s prijatelji in se igrali doma ali na igrišču. Iz ankete smo razbrali, da so bile tudi takrat, ko so stari starši obiskovali šolo, na voljo različne interesne dejavnosti. Nabor le-teh je bil podoben kot danes, le imena so se malo spremenila. Naštevali so naslednje interesne dejavnosti: tehnični krožek, športni krožek, ročna dela, urejanje vrta, dramski krožek, pevski zbor, likovni krožek, modelarski krožek. V preteklosti so interesne dejavnosti potekale večinoma po pouku ali popoldne, danes pa so na urniku tudi pred poukom.

Zaključek

Z aktivnim sodelovanjem učencev smo raziskali in spoznali veliko o interesnih dejavnostih. Pogovarjali smo se, primerjali, iskali informacije na medmrežju, pri starejših ljudeh in sovrstnikih. Pri raziskovanju smo posegli v nekatere zgodovinske izsledke in uživali ob poslušanju zanimivih zgodb.

Veliko novega smo se naučili tudi ob druženju s tretješolci in v pogovorih z višješolci ter starejšimi. Seznanili smo se s številnimi zanimivimi stvarmi iz preteklosti naše šole in tudi kraja, s katerim je vsaka šola tesno povezana.

Čeprav večkrat interesne dejavnosti jemljemo kot zabavo in nekaj, kar ni obvezno, smo spoznali, da so pomemben del izobraževanja in velikokrat tudi šola za življenje, saj nas učijo praktično, uporabno znanje. Pri teh dejavnostih imamo priložnost, da spoznamo prijatelje, ki niso samo naši sošolci, in razvijamo interese, ki nas v resnici veselijo in smo zanje notranje motivirani.

Literatura

  1. Hruševar, S., Jelen, P., Kočevar, D., Šmigovc, M., Udrih, N., 1998. Iz zgodovine šole v mojem kraju. V: Mikola, M. ur. Drobci iz preteklosti našega kraja. Šempeter v Savinjski dolini: Osnovna šola. 51–99.
  2. Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo: program osnovnošolskega izobraževanja : koncept, 2008. [Elektronski vir]. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Objavljeno u Uncategorized | Označeno sa , , ,

»Medpredmetno povezovanje – sodoben način poučevanja«

dragica_segula

Dragica Šegula

Povzetek

V okviru projekta Popestrimo šolo so se na OŠ Podlehnik zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev. Dejavnosti smo medpredmetno povezali ter tako poskrbeli za višjo kvaliteto znanja.

Z učenci smo odkrivali značilnosti evropskega listopadnega gozda, spoznali najznačilnejše gozdne prebivalci ter prilagoditve njihovih gibal in prebavil. V gozdu smo iskali sledi živali in naredili mavčne odlitke odtisov njihovih nog. Našli smo tudi rogovja, okostja sesalcev, ptic ter hišice polžev. Zanimive najdbe smo likovno upodobili.

Po vrnitvi v šolo smo pripravili razstavo in na ogled povabili tudi ostale učence šole.

Učenci so pri takem načinu dela uporabili znanje biologije, naravoslovja, tehnike in tehnologije ter likovne umetnosti.

Ključne besede: gozd, medpredmetna povezava, raziskovanje, Popestrimo šolo, sledi živali.

Uvod

Sem učiteljica naravoslovnih predmetov – naravoslovja, kemije in biologije na OŠ Podlehnik. Poučujem učence od 6. do 9. razreda. V vseh svojih 30. letih poučevanja se trudim učencem približati naravo in vzbuditi vedoželjnost.

V osnovnih šolah se izvajajo različni projekti. Njihov namen je, v večji meri se posvetiti vzgojno-izobraževalnim potrebam učencev. Dejavnosti prispevajo k višjemu standardu dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega programa.

Hkrati pa so takšni projekti tudi priložnost, da v delo z učenci vključujemo nove in sodobne metode dela. Na tak način postane delo učencem bolj zanimivo, pridobljeno znanje pa kvalitetnejše in trajnejše.

Med sodobne načine vzgojno-izobraževalnega dela štejemo tudi medpredmetno poučevanje. Takšno poučevanje temelji na povezovanju med večimi predmetnimi področji. Šole ga velikokrat izvajajo pri načrtovanju projektnih tednov ali ob izvedbi naravoslovnih, kulturnih in tehniških dni dejavnosti (Novak, 2005). Vse pogosteje pa to metodo vključujejo tudi v redno vzgojno-izobraževalno delo.

V OŠ Podlehnik smo izvajali projekt Popestrimo šolo (POŠ). V okviru projekta so se na šoli clip_image002zvrstile različne ustvarjalno-poučne delavnice za učence, prilagojene interesom in starosti učencev.

V projektno delo »Izdelava odtisov sledi živali« sem povabila učence od 6. do 9. razreda. Ti učenci že imajo potrebna znanja in obvladajo veščine samostojnega in praktičnega dela.

Slika 1. Vabilo na delavnice (vir: lasten, 2015)

1. Delo z literaturo

Učenci so v uvodu ponovili že usvojena znanja in ob delu z različnimi pisnimi in elektronskimi viri pridobili nova znanja o življenjskih razmerah v evropskem listopadnem gozdu, ki prevladuje tudi v okolici naše šole.

Seznanili so se z najpogostejšimi prebivalci tega gozda, značilnostmi njihovih gibal in pclip_image004rebavil, ki so posledica prilagoditve teh živali na življenje v gozdu. V literaturi so poiskali podatke o načinu življenja živali, zgradbi zobovja, rogovja in okončin, ter o tem, kakšne sledi puščajo te živali pri premikanju po snegu ali gozdnih tleh. Podatke, ki so jih zbrali, so pripravili za kasnejšo razstavo.

Slika 2. Najpogostejše gozdne živali, njihove okončine in sledi (vir: lasten, 2015)

2. Metoda priprave mavčnih sledi

clip_image006Če smo kasneje želeli pripraviti mavčne odlitke sledi živali, smo morali preučiti metodo izdelave takšnih odlitkov. Učenci so se ob pomoči učitelja tehnike in tehnologije seznanili z metodo izdelave ter spoznali vse korake, ki so potrebni za uspešno delo. Načrt dela so predstavili na plakatu, ki so ga kasneje uporabili na razstavi.

Slika 3. Načrt za izdelavo mavčnih odlitkov (vir: lasten, 2015)

clip_image0083. Delo na terenu

Po teoretičnem uvodu smo se z učenci z vsem potrebnim materialom za delo odpravili v gozd. Ker je nekaj dni pred tem deževalo, smo domnevali, da bomo pri iskanju odtisov nog na gozdnih tleh uspešni.

Slika 4. Pripomočki za delo (vir: lasten, 2015)

Že po nekajminutnem sprehodu po gozdu smo našli sledi srnjadi in divje svinje. Izdelali smo odlitke njihovih nog ter jih po nekaj minutah previdno odstranili od podlage. Z odlitki smo se vrnili do šole. Odlitke smo očistili ter jih pripravili za razstavo.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Čiščenje odlitkov in priprava za razstavo (vir: lasten, 2015)

clip_image014Na sprehodu po gozdu smo našli tudi rogovja, okostja sesalcev in ptic ter hišice polžev. Ves material smo prinesli v šolo in kasneje pripravili za razstavo.

 

Slika 7. Nabrani material (vir: lasten, 2015)

4. Priprava razstave

V učilnici za naravoslovje smo nabrani material uredili po sklopih ter ga poimenovali. Ker clip_image016smo želeli rezultate svojega dela predstaviti tudi drugim učencem naše šole, smo jih povabili na razstavo. Nabrani material je kasneje pri svojem delu uporabila tudi učiteljica likovne umetnosti.

Slika 8. Mavčni odlitki odtisov živali (vir: lasten, 2015)

 clip_image020clip_image018
Slika 9 in 10: Okostja in rogovja živali (vir: lasten, 2015)

5. Risanje skic

Cilj dejavnosti je, da pridobljen material in znanje uporabimo tudi pri poznejšem delu in drugih predmetih. Učenci so hišice polžev uporabili pri likovni umetnosti in se naučili, kako pravilno narisati skice.

clip_image022 clip_image024
Slika 11 in 12: Risanje skic pri likovni umetnosti (vir: lasten, 2015)

Zaključek

Čas, v katerem živimo, vse več znanstvenih dejstev, ki jih je potrebno osvojiti, ter spretnosti, ki jih je potrebno obvladati, zahtevajo od učencev tudi več medpredmetnega povezovanja. Tak način dela resda zahteva nekoliko več načrtovanja in usklajevanja dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji, končni rezultat pa je celostno razumevanje sveta. Metoda je uporabna pri rednem delu v razredu, pa tudi pri raznih projektih, kjer je delo nekoliko bolj sproščeno, učenci se vanje vključujejo prostovoljno in se sploh ne zavedajo, da ob takem delu usvajajo številna nova znanja.

Literatura

  1. Novak, M., 2005. Vloga učitelja v devetletni šoli. Nova Gorica: Educa
  2. Sever, M.,2015. Medpredmetna povezava likovne umetnosti, državljanske vzgoje in etike. Didakta, 25, 32 – 36)
  3. https://www.google.si/search?q=medpredmetno+povezovanje+v+osnovni+%C5%A1oli&oq=medpredmetno&gs_l=psy-ab.1.1.0l3j0i30k1.1965.7066.0.8827.18.15.2.0.0.0.379.2209.0j4j2j3.9.0….0…1.1.64.psy-ab..7.11.2239…0i67k1j0i131k1j0i13k1j0i13i30k1.FU1Pj1aV7BA (pridobljeno 11. 9. 2017))
Objavljeno u Projekti | Označeno sa , , , , , , , ,

Škicnite novi Pogled ;-)

Broj 106, listopad 2018.
ISSN 1848-2171

Pogled_iconU prošlom broju Pogleda Alenka Trifković je opisala kako odrediti grupu učenika s poremećajima u ponašanju te odrediti ciljeve rada. U ovom članku je istaknula ključni element u procesu promjene – to je radni odnos uspostavljen između profesionalnog radnika i učenika. Više…

Pogled_iconUčiteljica Andreja Zega da svojim učenicima što bolje približi učenje srednjeg vijeka napravila je međupredmetno povezivanje kako bi znanje ostalo trajnije,. Više…

Pogled_iconU učionici je cilj potaknuti i motivirati učenike na što više suradnje, komunikacije, odrediti i riješiti određene probleme. U učenju stranog jezika Bojana Urbanc potiče uporabu jezika u „realnim“ situacijama u učionici. Više…

Pogled_iconOsnovna škola Podlehnik organizirala je razne kreativno-edukativne radionice za učenike prilagođene interesima i dobi učenika. Na taj način osigurava se veća kvaliteta znanja, piše Dragica Šeluga. Više…

Pogled_iconEva Jazbec Leber predstavila je članak o najdjelotvornijim aspektima rada s učenicima useljenika. Usredotočila se na nacionalnost kao čimbenik rizika za viktimizaciju kolega. Više…

Pogled_iconKako najbolje iskoristiti slobodno vrijeme? Katarina Jesih Šterbenc izvještava nas o prednostima prevođenja slobodnog vremena u knjižnici. Više…

Pogled_iconMagda Humar sa svojom djecom istražuje pučku tradiciju kako bi na prikladan način približila naslijeđe rodnog grada. U svoje istraživanje je uključila roditelje, bakove i djedove u istraživački zadatak radi međugeneracijske integracije. Više…

Pogled_iconMatematika nije predmet gdje je izvanučionička nastava česta, ali velik broj učitelja smatra da ju nije moguće realizirati. Marina Njerš će sa svojim primjerima pokazati kako je to itekako moguće Smiješak Više…

Pogled_iconUčiteljica Martina Prejac je pripremila zemljopisnu radionicu gdje je napravila zagonetke s geografskim temama. Učenici su vrlo zadovoljni i oduševljeni ovakvim načinom učenja, a u budućnosti žele više takvih oblika rada. Više…

Pogled_iconMetka Nunčič je provela suradničko učenje kao jednu od metoda uspješnog učenja  na temu Izvori energije i štednja kako bi među učenicima  (četvrtih i devetih razreda) podigla samopoštovanje i poštovanje prema drugima. Više…

Pogled_iconRedovito kretanje je vrlo važno za razvoj djeteta, kaže Mira Lazar. U djetinjstvu je važno provoditi fizičke aktivnosti, a posebno privikavati na zdrav način života, kako bi se nastavilo u kasnijim fazama života. Više…

Pogled_iconSuradnja nastavnika (škole) i roditelja (doma) bitna je u obrazovnom procesu. Važno je održati sklad između škole i doma je utječe na cjelokupni razvoj učenika, ispričala nam je Suzana Rajgl Zidar. Više…

Pogled_iconKako bi se postigla bolja kvaliteta sportskog obrazovanja, Urška Tičar je prikazala zajednički rad razrednika i sportskog pedagoga. Više…

Pogled_iconVažno je s učenicima primijeniti što zanimljive aktivnosti kako bi produbili i nadogradili svoje znanje i naučili nove vještine. Pročitajte koje aktivnosti preporučuje Urška Zidar. Više…

Gordana Lohajner

Objavljeno u Riječ urednice | Označeno sa , , , , ,

Odnos kot orodje za učenje

alenka_trifkovic

Alenka Trifković

Povzetek

V predhodnem članku sem jasno opredelila skupino učencev z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ter opisala cilje in smotre dela z njimi. V tem članku pa želim osvetliti ključen element v procesu spremembe – to je delovni odnos, ki se vzpostavlja med strokovnim delavcem in učencem. Delovni odnos ni vsak odnos, ki se vzpostavlja med učiteljem in učencem, pač pa je tisti odnos, ki vodi k zmanjševanju učenčevih primanjkljajev in krepitvi veščin, ki bi učencu pomagala vzpostavljati odnose, v katerih bi lahko ustrezno zadovoljeval svoje potrebe. Torej v odnos vstopa enakovredno, sodelovalno, spoštljivo do sebe in drugih, z jasnimi in zdravimi mejami torej na tak način, da je sebi v korist, za druge prijetna in ugodna okoliščina.

Ključni pojmi: delovni odnos, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami.

Zagovorniki Glasserejve psihoterapije menijo, da vse dolgoročne duševne težave izhajajo iz nezadovoljujočih odnosov oziroma nezmožnosti posameznika, da bi take odnose ustvaril. Lojk piše (2000, str. 7):»Ker imamo človeška bitja prirojeno potrebo po pripadnosti, najlažje pomagamo svetovancu, da najde učinkovitejše oblike zadovoljevanja svojih potreb, če ga naučimo razvijati dobre odnose s soljudmi.« Sama verjamem, da tisto kar boli, lahko tudi zdravi – torej odnos. Odnos je tisto preko česar lahko učencu nudim nove izkušnje in poligon za učenje novih, boljših načinov sodelovanja, soustvarjanja, boljšega sobivanja z drugimi in boljše skrbi zase. Medsebojni odnosi so torej delovna tema, saj se jih morajo učenci učiti razumeti, vzpostavljati, spreminjati in ohranjati.

Tudi znan danski strokovnjak za področje vzgoje otrok Jasper Juul (2009) zagovarja prepričanje, da so medčloveški odnosi najpomembnejši temelj za pedagoško delo, na katerem se oblikujejo vse druge dejavnosti. V ospredje pedagoškega procesa postavlja odnosno komponento in to, da se iz vprašanja kaj bo postalo iz otrok in kako jih do tam pripeljati, premaknemo k vprašanju kdo so ti otroci. Ob tem jim nudimo možnost, da ob nas doživljajo občutek, da so slišani, videni in, da jih odrasli jemljemo resno, kar krepi njihovo integriteto in samospoštovanje. S soavtorjem Jansenom (2009) poudarja, da je odgovornost za vzpostavitev, kakovost in posledico odnosa med odraslim in otrokom izključno na strani odraslega zaradi njegove nadrejene vloge, dejanske moči in bogatih izkušenj.

Torej je pri vzgoji in učenju odnos orodje za napredek. V odnosu je pomembna prisotnost obeh vključenih. Iz prisotnosti se lahko razvijejo trenutki, ki imajo še dodatno, posebno kvaliteto in vrednost – trenutki srečanja (Možina, 2003). Ti trenutki so nepričakovani in spontani, lahko prijetni ali pa neprijetni (smrt, neuspeh), v katerih se lahko še bolj odpremo in povežemo. Vsekakor nas ti trenutki oblikujejo in so lahko pomembne prelomnice v našem življenju in tudi rast in razvoj naših odnosov je vezana na te trenutke.

Možina (2003) opisuje naslednje korake, ki vodijo v te trenutke:

  • »Skupno gibanje« ali uglaševanje, ki je usmerjeno k določenemu cilju in je proces vzajemne regulacije, pogajanj, kompromisov, usklajevanja.
  • »Trenutki tu in zdaj« so posebni trenutki, ki jih lahko doživimo v procesu gibanja. V trenutkih tu in zdaj se bolj izrazi osebna in čustvena komponenta, ki nas potegne v sedanji trenutek. Takrat začutimo, da se znani vzorci vedenja, znano medosebno okolje oz. odnos lahko spremeni. Silijo nas v nerutinski odziv, ki je nov glede na znani vzorec. Trenutke tu in zdaj lahko razlikujemo od trenutkov prisotnosti po tem, da nam niso znani, so nepričakovani v svoji obliki in času in se nam zato zazdijo čudni. Pogosto povzročijo zmedo, saj nenadoma ne vemo, kaj se dogaja in kaj narediti, zato jih spremljajo tudi občutki strahu zaradi nujnosti izbire. Vezani so na neznano prihodnost in jih lahko občutimo kot zastoj ali kot priložnost.
  • V kolikor se odločimo za spremembo oz. izkušnjo novega, se zgodi »trenutek srečanja«. V nasprotnem primeru pa to pomeni zamujen trenutek. Gre za kompleksni dinamični proces, kjer se počasi in postopno lahko spreminja samo ena od številnih sestavin. Spremembe so lahko komaj zaznavne, dokler ne dosežejo določene točke – ti. praga, ko se naenkrat pokaže možnost spremembe konteksta za delovanje ostalih sestavin.

Sama bi rekla, da je prvi cilj skupnega gibanja trajanje odnosa. Torej samo srečanje je namenjeno temu, da se odnos poglablja, da se oba vključena (posebej pa še odrasli strokovnjak) zaveda, da tudi sam brez učenca v vlogi učitelja ne obstaja in, da sta drug drugemu nujno potrebna, da zadovoljujeta neke predstave dobrega zase oziroma se preko tega odnosa samouresničujeta v svojih vlogah.

Trenutke tukaj in zdaj vidim kot možnost, da z učencem soustvariva varen, sodelovalen odnos. V takem odnosu sva se pripravljena odpreti tveganju, da odprto raziskujeva in sprejemava mišljenje, doživljanje, čustvovanje, izkušnje drug drugega. To je trenutek, ko se učenec počuti varnega, se pusti voditi, sledi in preizkuša nove načine, ob katerih se že ustvarjajo nove izkušnje. Ob tem pa se je proces spreminjanja že pričel. To pa je že trenutek srečanja, ko učenec nekaj spremeni, preizkusi/uporablja nov (ustreznejši) način vedenja, s katerim bo zadovoljeval neko potrebo oziroma zasledoval določen cilj.

V odnos (z nekom) vstopamo z vsemi dosedanjimi izkušnjami, znanjem, trenutnim počutjem, pričakovanji in zaznavanjem situacije. Prepletata se naš profesionalni in osebni jaz. Odnos ustvarjamo celostno, vključuje neverbalno in verbalno, zavedno in nezavedno, stvarno (telesno) in nestvarno (misli, energija, duh). Delovni proces lahko steče skozi različne aktivnosti kot so risanje, glina, slikanje, videoposnetki, literatura, družabne igre, igre vlog, različne kartice, diagrami počutja itd. Predvsem mlajši raje sodelujejo pri različnih treningih socialnih veščin, vajah na listih, družabnih igrah, socialnih igrah, kreativnih delavnicah in učni pomoči. Pogovor pa je sredstvo povezovanja predvsem pri starejših učencih, ko se dotaknemo tem vrednot, počutja, prijateljstva, vedenje, ciljev, načrtovanja dneva, tedna, prihodnosti, odnosov do sebe in drugih.

Čačinovič Vogrinčičeva pravi (2008, str. 59): »Šola je lahko prostor za pogovor, kjer učitelj, spoštljiv in odgovorni zaveznik v delovnem odnosu z učencem, ki je ekspert iz izkušenj, soustvarjata novo znanje! Učenje se ustvarja v odnosih in pogovorih, ki omogočajo razliko: novo znanje!«. Za procese pomoči učencu sta potrebni dve vrsti pogovora in sicer pogovor usmerjen v cilj in pogovor usmerjen v to, da se nadaljuje (Čačinovič Vogrinčič, 2008). Pogovor usmerjen v cilj je pogovor, katerega vsebina je sodelovanje pri ustvarjanju novega znanja, ali takrat ko učitelj želi pomagati učencu z učno težavo. Pogovor usmerjen v to, da se nadaljuje pa se začne, ko se učitelj sreča z učenčevim »ne vem«, z njegovo nemostjo. Učenec ima veliko slabih izkušenj o sebi, nima zaupanja v to, da je pomoč sploh mogoča, je obupal ali je prestrašen. Takrat je zelo pomembno, da imamo dovolj časa za to, da se učitelj učencu pridruži, da se začne filigransko nabiranje dobrih izkušenj. Ovire, ki otežujejo vzpostavitev takega odnosa so neučinkovite strategije preživetja (lahko bi jim rekli tudi obrambni mehanizmi ali neustrezni vedenjski vzorci), ki jih je učenec pridobil. Za preseganje teh ovir je potrebno veliko časa, potrpežljivosti, kreativnosti in pogovorov, ki pripomorejo k temu, da učenec začne sam sebe bolje razumeti, da bi sebe in svoja ravnanja uzrl v drugi luči.

Ob zaključku bi izpostavila, da le redni in pogosti kontakti omogočajo vzpostavljanje takega zaupnega, delovnega, soustvarjalnega odnosa. Predvsem je pomembno, da smo sami pripravljeni na vseživljenjsko učenje in spremembe, da smo ob tem prožni, ustvarjalni in avtentični. Zavedati se moramo, da v odnose vstopamo ne samo profesionalno pač pa tudi z vsemi osebnimi vrednotami, samospoštovanjem in notranjo odgovornostjo in trdnostjo, zato je pomembno, vse to tudi sami nenehno gradimo. Profesionalni razvoj brez osebnega je namreč tek na kratke proge.

Literatura

  1. Čačinovič Vogrinčič, G., (2008). Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
  2. Glasser, W. (2007). Nova psihologija osebne svobode: teorija izbire. Ljubljana: Luoisa
  3. Juul, J. in H. Jensen (2009). Od poslušnosti do odgovornosti. Radovljica: Didakta
  4. Lojk, L. (2000). Znanstvena utemeljitev realitetne terapije. Kranj, Svetovalno izobraževalni center
  5. Možina, M. (2003). O prisotnosti, pristnosti in trenutkih srečanja odraslih z otroki. V: Dolinšek Bubnič M, ur. Lahko vzgojim uspešnega otroka? Priročnik za starše, vzgojitelje in učitelje (str. 13-39). Ljubljana, EPTA
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , ,

Medpredmetno povezovanje: srednjeveški gradovi, protiturški

tabori

andreja_zega

Andreja Zega

Uvod

Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. V petem razredu učenci pri učni snovi srednji vek spoznavajo gradove, srednjeveška mesta in ob koncu srednjega veka turške vpade. V okviru dejavnosti predvidenih v letnem učnem načrtu si ogledamo Ljubljanski grad. Da bi učno snov lažje usvojili in še bolj poglobili smo dodali še prostorsko oblikovanje v okviru likovne umetnosti. V peskovniku na šolskem igrišču smo oblikovali protiturške tabore in gradove.

Družba

Družba je predmet, v katerega so vključeni cilji s področja geografije, sociologije, zgodovine, etnologije, psihologije, ekonomije, politike, etike, estetike, ekologije idr. Pri predmetu gre za nadgradnjo in razširitev ciljev, vsebin in dejavnosti, ki jih učenci spoznavajo v 1., 2. in 3. razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Nadgradnja spoznanj, pridobljenih pri predmetu družba, pa se nadaljuje od 6. do 9. razreda pri predmetih zgodovina, geografija, gospodinjstvo, državljanska vzgoja in etika.

Medpredmetne povezave

Medpredmetno povezovanje omogoča prenos in povezavo različnih znanj, spretnosti, strategij in ravnanj ter pojmov, zakonitosti, spoznavnih postopkov, miselnih spretnosti, komunikacije idr. Učitelj naj s svojim znanjem, poznavanjem predmetnih področij, na podlagi izkušenj ter ob upoštevanju razvojne stopnje in interesov učencev v pedagoški proces vključuje smiselne medpredmetne povezave.

Likovna vzgoja:

Povezava je priporočljiva pri izbiri likovnih motivov in ob uporabi različnih tehnik, povezanih z ljudmi in okoljem v času in prostoru (na primer šege, navade, zgodovinski spomeniki, domača obrt, panjske končnice, stavbarstvo-kozolec, muzeji, galerije, spomeniki, likovni umetniki idr.).

Ministrstvo za šolstvo in šport, pridobljeno 4. 7. 2018

Obravnava učne snovi in izpeljava

V mesecu novembru smo najprej izpeljali kulturni dan, kjer smo si ogledali Ljubljano in Ljubljanski grad. Takrat je bil učencem prvič omenjen srednji vek in predstavljene značilnosti gradov. Seveda so preko video projekcije spoznali še rimsko Emono in pomen mesta Ljubljane kot prestolnice. V okviru dejavnosti na gradu so tudi poskušali srednjeveško jed. Po izpeljanem kulturnem dnevu so učenci napisali dnevnik poti in opisali kulturni dan ter napisano oddali. O slišanem in videnem smo se ustno pogovorili. Po letnem delovnem načrtu pa smo nadaljevali s predvideno učno snovjo naprej. V mesecu aprilu smo obravnavali učno snov Zgodovinski razvoj v okviru katere je tudi Življenje na gradu, Iz življenja v mestih, ki se nadaljuje z učno snovjo Slovenci skozi čas. Pri obravnavi teh učnih snovi sem učencem razdelila dnevnike poti in opis predhodno izpeljanega kulturnega dne. Bilo je izredno zanimivo saj so učenci nanje že pozabili. Preko branja zapisanega so ponovno obnovili kulturni dan in informacije, ki so jih predhodno že slišali. Učenci so bili zelo motivirani za branje in poslušanje zapisov. Velikokrat so vmes omenili, da so kar veliko stvari, ki so jih videli že pozabili. Učenci so pri pouku sledili naslednjim učnim ciljem:

  • Poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari, srednji in novi vek).
  • Poznajo nekatera temeljna obdobja in dogajanja iz slovenske preteklosti.
  • Uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti.
  • Razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine.
  • Pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.

Po končani obravnavi učne snovi pa smo učno snov še utrdili s praktičnim delom. Učno snov pri predmetu družba sem povezala z likovno umetnostjo. Priprava na izpeljavo:

  • Najprej smo se z učenci pogovorili o gradnji in značilnostih srednjeveških gradov in mest, protiturških taborov.
  • Razdelili smo se v skupine, pogovorili smo se o likovni nalogi, značilnostih materiala iz katerega bodo prostorsko oblikovali in pripomočkih, ki jih bodo uporabljali, skupine so izbrale kaj bodo oblikovale..

imageimage
Slika 1, 2: Delo po skupinah, vsak posameznik šteje

imageimage
Slika 3, 4: Oblikovanje gradov in protiturških taborov

imageimage
Slika 5, 6: Veselje ob zaključeni nalogi, v slogi je moč.

Zaključek

Ob koncu obravnavane učne snovi in njenim zaključkom s povezavo z likovno umetnostjo smo bili z oblikovanim in osvojenim znanjem zelo zadovoljni. Preko aktivnega dela so učenci v izdelek vnesli naučeno pri pouku. Poleg tega so razvijali medsebojne odnose, si razdelili delo po skupinah in zelo dobro sodelovali med seboj. Učno snov so tako še dodatno poglobili, vse kar so oblikovali so z navdušenjem tudi predstavili. Motivacija za delo je bila velika, navdušenje in veselje ob zaključeni nalogi prav tako. Učenci so bili malce nejevoljni samo ob informaciji, da bodo njihovi gradovi in tabori ostali samo na fotografijah, ker moramo peskovnik prepustiti vsem učencem naše šole. Medpredmetno povezovanje pomeni veliko obogatitev tako za učence kot učitelje.

Literatura

  1. Ministrstvo za šolstvo in šport, pridobljeno 4. 7. 2018
  2. Fotografije – osebni arhiv
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , ,