Ustvarjalni gib pri pouku

franja_simcic

Franja Simčič

Uvod

V otrokovem življenju zavzema gibanje zelo pomembno mesto. Z njim na naraven način izraža občutja in razpoloženja. Pomembno vpliva na mišljenje, domišljijo in ustvarjalnost. S pomočjo gibanja se otrok hitreje in učinkovito uči. Manjši kot je otrok, bolj spontano je njegovo gibanje. Nudi mu zadovoljstvo in ga povezuje s sovrstniki.

Učenci in ustvarjalni gib

Gibanje in ustvarjalni gib se zelo prepletata, saj ustvarjalni gib izhaja iz gibanja kot osnovne človekove potrebe. Ustvarjalni gib je celostna metoda učenja in poučevanja, kjer se prepletajo telesne, doživljajske, miselne in socialne dejavnosti. Ustvarjanje z gibom lahko poteka na vseh predmetnih področjih skozi različne didaktične gibalne, plesne in rajalne igre, socialne igre in različne oblike sproščanja. Pri metodi ustvarjalnega gibanje se lahko različne vsebine udejanjajo skozi naravno človekovo gibanje v povezovanju z drugimi izraznimi sredstvi, glasom, besedo in sredstvi različnih umetnosti. Zajema vse zvrsti gibnega izražanja in ustvarjanja, od posnemanja in pantomime, mimike, gestikulacije do ustvarjalnih plesnih improvizacij in kompozicij. Z metodo ustvarjalnega giba omogočimo, da clip_image002otroci razvijajo samostojno gibalno ustvarjalnost, ki izhaja iz lastnega doživetja, razvijajo gibalne sposobnosti in pridobivajo gibalno kondicijo, orientacijo v lastnem telesu in prostoru, razvijajo posluh, umske sposobnosti, se učijo, telesno in čustveno sprostijo in se lahko uveljavijo kot posamezniki in v skupini.

Slika 1. Gibanje je otrokova potreba in pravica

Metoda ustvarjalnega giba v praksi

Jutranji pozdrav: V jutranjem krogu pričnemo pouk s clip_image004pesmijo Dobro jutro sonce. Pesem gibno ponazarjamo, pobožamo nosek in sošolca za lepši dan ter si podamo roke. Sledi spust impulza s stiskom roke. Temu sledi uvodna motivacija v obliki pogovora, iskanja asociacij, podajanja žogice, pripovedovanje in podobno vezano na učno temo.

Slika 2. Jutranji pozdrav

clip_image006Impulz prijateljstva: V krogu se primemo za roke. Nekdo narahlo stisne roko sosedu na desni, ta naprej in impulz potuje po krogu. Pri dejavnosti lahko spreminjamo tempo, dodajamo stiske; ob izvajanju lahko mižimo; namesto stiska lahko po krogu potuje pogled iz oči v oči, prijazna beseda, pozdrav …

Slika 3. Impulz prijateljstva

Besedne družine, igra »ogledala in pantomima«: Iz besede ogledalo smo izpeljali koren GLED. Učenci so iskali še druge besede, ki vsebujejo ta del besede in spadajo v isto besedno družino. Vsako besedo smo ponazorili s pantomimo. Učenci so igrali igro »ogledala«, ko je en učenec prikazoval gibe, drugi pa je bil njegovo ogledalo.

Nova rastlina zraste iz semena: Z učenci smo zapeli znano pesem Mali zvonček in ob petju ponazarjali spanje zvončka v zemlji, prebujanje zvončka, si pomeli trudne očke in začeli rasti in zvoniti ter buditi ostale bratce. Na podoben način smo zapeli in uprizorili pomladno pclip_image008rebujanje ob pesmi Zvonček.

Pesmi o pomladi: Spoznavali in izvajali so ljudske plese in rajalne igre: Bela lilija, Spomladi travc´a zeleni, Ob bistrem potoku je mlin, Kukarače … Deklice so bile pri gibnem ustvarjanju zelo domiselne, dečki pa so potrebovali spodbude in usmeritve.

Slika 4. Pozdrav pomladi

Ustvarjalno gibanje: Učenci so porazdeljeni po prostoru. Gibajo se in rajajo ob petju ali ritmični izreki. Vsak zapre oči in posluša glasbo. Ob glasbi se prosto gibajo na mestu s čim clip_image010bolj izvirnimi gibi. Ko učitelj glasbo vstavi, učenci obnemijo na mestu, ko zopet zaslišijo glasbo se naprej gibajo. Pri tej dejavnosti so večina zelo uživali, saj jih nisem opazovala in opozarjala na način gibanja, čeprav pri nekaterih gibanje ni bilo najbolj usklajeno z ritmom in tempom.

Slika 5. Ustvarjalno gibanje ob glasbi.

Vadba po postajah: Učencem sem predstavila igro »sence« in »clip_image012diamant«, kjer so učenci izvajali gimnastične vaje in se ogrevali za vadbo po postajah. V zadnjem delu učne ure, so se učenci umirili ob nepoznani igri »vozli«. Učenci so se zavozlali in nato razvozlali, ne da bi se spustili. Pri izvajanju gimnastičnih vaj v obliki diamanta so bili domiselni. Na vrsto so prišli tudi učenci, ki se sicer ne izpostavljajo.

Slika 6. Igra diamant: ogrevanje

Sklepna misel

Pouka v prvem triletju si ne moremo predstavljati brez gibanja. Učenci ga nujno potrebujejo. Učitelji smo jim dolžni to omogočiti in jim ga ponuditi kot uvodno motivacijo, sprostitev, obravnavo nove učne snovi in utrjevanje. Že majhna sprostitev v taki obliki je dovolj, da lahko pouk nadaljujejo pri mizah, tiho in zbrano. Marsikatero učno snov se da izpeljati pestro in zanimivo ob gibanju, z gibanjem, med gibanjem in z igro, saj je to učencem bližje, kot pa sedenje pri mizi. Učenci z večjim veseljem sprejemajo šolske obveznosti, so bolj umirjeni, strpni in pozitivno naravnani. Učitelja in učenca spodbuja k stalnemu iskanju novih načinov izražanja in ustvarjanja novih oblik in struktur, hkrati pa spodbuja tako skupinsko kot individualno ustvarjanje.

Literatura

  1. Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta Koper.
  2. Geršak, V. (2007). Pomen poučevanja in učenja s plesno-gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodob. pedagog., letn. 58, št. 3, str. 128-143.
  3. Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra-gib-ustvarjanje-učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
  4. Zagorc M. (1997). Ples – ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , ,

Likovna vzgoja

ingrid_jug

Ingrid Jug

Uvod

Ko vstopi otrok v obdobje šole, se njegovo okolje znatno razširi, potek vsakodnevnih opravil se spremeni, nakopičijo se nove naloge in obveznosti, odpirajo se mu tudi nove možnosti. Potreba po likovnem izražanju narašča, obilo je novih vtisov, ki jih je potrebno ohraniti, dojeti in prisvajati doživetja. Tako se vzporedno z novimi izkušnjami razširi tudi področje, na katerem se lahko otrok likovno izraža. Iz prvotnih likovnih zapisov posameznih vtisov, kot so rože, hiša, drevo, sonce, pes,nastajajo polagoma orisi dogajanj, ki imajo pripovedni značaj. Različnih predmetov na slikah je vedno več, medsebojni odnosi pa so tesnejši in jasnejši. Ko se otrokova pripovedna sposobnost in spretnost bolj razvijeta, bo iskal nove izrazne možnosti oblikovanja, preizkušal bo druge tehnike in drugačne materiale. Začetno moteno razmerje med namenom, ki ga ima otrok, in načinom izražanja, oziroma načinom uporabe in lastnostmi materiala ter ovire pri otrokovem uveljavljanju, namreč prinašajo zaželeno napetost pri oblikovanju in otrokovem notranjem doživljanju. Otrok naj zbira nove izkušnje v obeh smereh.

S čim podpiramo otrokovo aktivnost? Spodbujamo njegovo opazovanje, domišljijo in izrazno spretnost.

Bodimo pozorni na vse, kar otrok novega doživlja in o čemer doma pripoveduje. Opozorite otroka, da natančno opazuje. Spodbujajte njegovo slikovno pripoved. Poskusimo ustvariti tako situacijo, da ima otrokova bujna domišljija prosto pot. Preskrbimo ves potreben material in pripomočke. Poleg znanih in starih snovi moramo dati otrokom priložnost spoznati nove stvari, ki jih raziskuje, preizkuša njihovo uporabnost in oblikovalne možnosti (svilen papir)

Ne pozabimo, da mali šolarček nujno potrebuje telesno razgibavanje, potem ko mora ure in ure mirno sedeti v šolski klopi in poslušati ter misliti. Zato so tudi pri risanju potrebne in pomembne velike površine. V ta namen spravljamo ostanke tapet in ovojni papir, da bo zaloga dovolj velika. (Geer, 1984)

Sem razredna učiteljica. Vrsto let poučujem likovno vzgojo učence stare od 5 do 8 let. Predstavljam analizo dveh likovnih del otroka v 1. razredu – sliko 1 in sliko 2 v različnih tehnikah. Za petletnega otroka, so šolske igre velikega pomena. V okviru šolske igre uskladimo vse likovne dejavnosti, ki so primerno zahtevne in zadovoljijo tudi pričakovanja staršev.

Slikanje v osnovni šoli

Otrokova radovednost se kaže ob odkrivanju nove likovne tehnike, kaže se interes za estetsko ureditev okolja. Želja po lepem, urejenem je v tesni povezavi z željo po ustvarjanju. Učitelj gradi pouk likovne vzgoje na teh željah. Interes razvijamo tudi, če snov strokovno dobro posredujemo, če uporabljamo razgovor bolj kot razlago. Najustreznejšo likovno rešitev najdemo, če se individualno ukvarjamo z vsakim učencem.

Pri učencih razvijamo zanimanje, gojimo ljubezen do likovnih stvaritev, do kulturne dediščine. Usposabljamo jih za doživljanje lepote v naravi in umetninah. Motiv v naravi učence prevzame, želijo ga naslikati, prav tako dobijo v umetninah vzpodbude za lastno ustvarjanje. Motivi, ki posebno prevzamejo učence na razredni stopnji so iz njihove neposredne okolice ali domišljije. (Vrlič, T. (2001)).

Likovni stvaritvi, ki sem ju analizirala in ju prikazujejo fotografije, sta ustvarila pet in šest letna otroka v 1. razredu osnovne šole.

Domišljijska žival

Otrok je začel z barvanjem ploskve. Uporabljal je močne baclip_image002[6]rve in jih barvno izbral tako tople, kakor hladne. Barvne ploskve je med seboj sicer povezal, vendar strogo ločil s tem, ko je prenehal uporabljati eno barvo in začel uporabljati drugo. Vse barvne ploskve je močno poudarjal. Imel je kvalitetne voščenke, ki so bile dovolj mastne, debele in se niso lomile. Z lahkoto jih je držal v roki.

Slika 1. Slikovno delo otroka iz 1. razreda, 5 let

Na vsako barvno ploskev je narisal motive nepravilnih zaključenih oblik, katere je obrobil s črno voščenko in barval s svetlo barvo.

Nato je barvne ploskve obrobil tako, da je pri svetlejših barvah uporabil črno voščenko, pri temni barvi pa rdečo voščenko. Tako je zaključil trup živali in dodal z rumeno voščenko še noge in plavutke.

  • LIKOVNO PODROČJE: slikanje
  • LIKOVNA PRVINA: prostor, črta, ploskev
  • LIKOVNA TEHNIKA: kombinirana slikarska tehnika (voščenke, tempera barve)
  • LIKOVNI MOTIV: domišljijska žival
  • LIKOVNA NALOGA: naslikajo sliko s trdimi in tekočimi slikarskimi materiali z barvno linijo in ploskvijo.

OPIS LIKOVNIH PRVIN:

V likovnem delu prevladuje likovna prvina slikanje.

Oblika: kot likovna prvina: telo domišljijske živali je mehke, nepravilne oblike. Okončine so ravne in neenako dolge, podolgovate oblike. Oblika je zaobljena, mehka, omejena z robom, z različnimi barvami, oblikovana ploskovno.
Črta: kot likovna prvina: prevladuje črta. Telo domišljijske živali je obrobljeno z nepravilno, neenakomerno sklenjeno črto v nepravilno obliko. Tudi okončine živali in vzorčki v telesu so obrobljeni s črto, ki je mehkejša in ponekod komaj opazna.
Ploskev: telo domišljijske živali obkrožajo črte in ima dve dimenziji. Ločimo temeljno ploskev in like oziroma vzorčke na telesu živali.
Barva: prevladujejo primarne barve (rumena, modra, rdeča). Barvni kontrasti: svetlo-temno. Barve so tople. Zaslediti je komplementarno nasprotje (rumena –viola , oranžna –modra, rdeča -zelena).
Prostor: imamo občutek širine. Motiv je v centru prostora.

OBLIKOVALNA NAČELA:
Kontrast: komplementarni se kaže v dolžini in obliki okončin ( dolgo – kratko, mehko – trdo) ter simultani pri barvi telesa in okončin (svetlo – temno).
Likovno ravnotežje: je asimetrično.
V delu se kaže enotnost likovnega izraza, likovne tehnike ter uporabljenih likovnih elementov.
Harmonija: izražena je s skupino barvnih odtenkov. Videti je izmenjavanje različnih elementov (oblik, barv).
Ritem: enostavni ritem, enakomerno ponavljanje.
Proporc: Ni zaslediti zlatega reza.
Enotnost: v sliki je enotnost barv in črt.

KOMPOZICIJSKI NAČIN: prosta kompozicija;

STOPNJA RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA: obdobje otrokovega likovnega izražanja med petim in šestim letom starosti je stopnja izražanja s sestavljenimi simboli, stopnja shematskega likovnega izraza (5. – 6. leta)
USTVARJALNI KRITERIJI: je »Ustvarjalnost spontanih aktivnosti«, kar pomeni samostojno likovno izražanje, spontan otrokov izraz. Delo je neobremenjeno s kriteriji urejenosti, natančnosti.
MATERIALNO-TEHNIČNI KRITERIJI: otrok kombinira dve likovni tehniki: voščenke in uporabo tempera barv. Uporablja več osnovnih barv.
RAZVOJNI KRITERIJI: Otrok obvlada tehniko. Slika po lastni domišljiji in predstavi. Otrok upodablja kot večje tisto, kaj se mu zdi pomembnejše, kar ima raje, česar se bolj veseli. Vsaka od oblik zaseda svoj prostor, ni prekrivanja.

Analiza:

Otroku je uspelo v tej likovni nalogi doseči vse načrtovane cilje. (poimenujejo barve, ločijo barve, naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo…).
Starost otroka je 5 let.
Slika je nastala na začetku letošnjega šolskega leta v 1. razredu.

Labod (slikanje po pravljici »Grdi raček«)

clip_image002[8]Otrok je najprej naslikal modro jezero in ga nato obrobil s temno zeleno barvo. Sliko je dopolnil tako, da je temno zeleno barvo svetlil in dorisal svetlo zeleno ozadje ter rastline. Z nanašanjem različno svetlih barv je otrok dosegel učinek približevanja, tako, da je kar je temnejše bliže, svetlejše pa bolj oddaljeno.

Slika 2. Likovno delo otroka iz 1. razreda, 6 let

Tu je otrok hotel doseči tudi prikaz globine, saj naj bi bilo jezero ujeto med hribi in zato temna barva okrog jezera deluje kot neka zaprta kompozicija.

Na koncu je navaden bel list papirja trgal in iz trganih kosov sestavil laboda, katerega je zalepil na modro barvano podlago. Labod je velik in tako deluje bližje. Otrok ga je postavil v ospredje. Labod je glavna figura na sliki, čeprav je bil na sliko postavljen zadnji. Oko in perje je labodu poudaril s črno tempera barvo. Uporabljal je dve debelini čopiča in tako dosegel različno debelino črt.

  • LIKOVNO PODROČJE: slikanje
  • LIKOVNA PRVINA: prostor, črta, ploskev
  • LIKOVNA TEHNIKA: kombinirana slikarska tehnika (tempera barve, kolaž)
  • LIKOVNI MOTIV: Labod (slikanje po pravljici »Grdi raček«)
  • LIKOVNA NALOGA: naslikajo sliko s tekočimi slikarskimi materiali z barvno ploskvijo.

OPIS LIKOVNIH PRVIN:

V likovnem delu prevladuje likovna prvina slikanje.

Oblika: kot likovna prvina: jezero je nepravilne oblike. Je zaobljeno, mehko,omejeno z robom.
Črta: kot likovna prvina: prevladuje črta. Jezero je naslikano z nepravilno, neenakomerno sklenjeno črto v nepravilno obliko. Tudi okolica, pokrajina okrog jezera je obrobljena s črto, ki je mehkejša in ponekod komaj opazna.
Ploskev: Na sliki je več ploskev. Jezero je ena izmed njih, potem so tu navidezni griči in v ozadju travniki. Ločimo temeljno ploskev in ploskve v ozadju.
Barva: Na tej sliki prevladujejo svetle – temne barve. Otrok je uporabil tri barve. Zeleno barvo se je učil svetliti, tako da je temnejši dodajal svetlejšo in je nastala svetlo zelena barva. Temno zelena barva in svetlo zelena barva sta enakomerno razporejeni po prostoru.
Prostor: imamo občutek globine. Motiv je v centru prostora.

OBLIKOVALNA NAČELA:

Kontrast: V tem likovnem delu prevladuje svetlo – temni kontrast.
Likovno ravnotežje: je asimetrično.
V delu se kaže enotnost likovnega izraza, likovne tehnike ter uporabljenih likovnih elementov.
Harmonija: izražena je s skupino zelenih barvnih odtenkov. Zelena barva je v ozadju, modra v ospredju.
Ritem: enostavni ritem. Ponavlja se zaporedje barv: modra, zelena, modra, zelena.
Proporc: Zlati rez: večji del proti celoti.
Enotnost: v sliki je enotnost barv in črt.
KOMPOZICIJSKI NAČIN: prosta kompozicija;
STOPNJA RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA: obdobje otrokovega likovnega izražanja med šestim in desetim letom starosti je stopnja intelektualnega realizma, zlata doba otroškega likovnega izražanja
USTVARJALNI KRITERIJI: je »Ustvarjalnost usmerjene aktivnosti«, kar pomeni spontano likovno izražanje ob zavestnem trudu za dosego podobnosti z realnim svetom.
MATERIALNO-TEHNIČNI KRITERIJI: otrok kombinira dve likovni tehniki: tempera barvo in kolaž. Uporablja tri barve in zna svetliti zeleno barvo.
RAZVOJNI KRITERIJI: Otrok obvlada tehniko. Znanje, izkušnje in interes otroka se širi, kar se pozna tudi pri motivih, primernih za likovno izražanje. Slika po lastni predstavi. Otrok upodablja kot večje tisto, kaj se mu zdi pomembnejše. Vsaka od oblik zaseda svoj prostor, ni prekrivanja.

Analiza:

Otroku je uspelo v tej likovni nalogi doseči vse načrtovane cilje. (poimenujejo barve, ločijo barve, znajo svetliti barvo…).
Starost otroka je 6 let.
Otrok je uporabljal dve debelini čopiča in tako dosegel različno debelino črt.
Otrok je slikal dve šolski uri. Zaključili smo z razredno razstavo.

Zaključek

Temeljna naloga likovne vzgoje je razvijanje učenčevega razumevanja prostora. Na kognitivni ravni razgrajuje vidni svet, na izrazni pa ga likovno oblikuje. Z likovnim izražanjem učenci preverjajo in razvijajo razumevanje prostora, izražajo občutja, stališča in vrednote. Vsebine predmeta so po posameznih likovnih področjih zasnovane na temeljnih likovnih pojmih. Celotna dejavnost predmeta temelji na odkrivanju učenčeve ustvarjalnosti. Učenec pri likovni vzgoji razvija zmožnost zaznavanja, likovnega mišljenja, emocije in motorične spretnosti, vizualni spomin ter domišljijo. Gre za prepletanje ustvarjalnih in likovnih dejavnikov učenca.

(Hočevar, Berce, Prestor, 1980)

Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , , ,

Kako krepiti učenčevo samopodobo in pozitivno klimo

v razredu?

jana_klavora

Jana Klavora

Uvod

Sem razredna učiteljica z več kot 20-letnimi pedagoškimi izkušnjami. Moja prioriteta je bila vedno učenčevo dobro počutje v razredu, ki je povezano tudi z otrokovo samopodobo. Kako torej pomagati šolarju, da bo skozi vzgojno-izobraževalni proces udejanjil svoje intelektualne, a tudi čustvene kapacitete in da se bo kot odrasla oseba znašel v življenju -tako poklicnem, družbenem in zasebnemV tem šolskem letu sem si zadala, da bom posebno skrb namenila učenčevi samopodobi in njeni rasti. V pomoč so mi bili merilniki – interno gradivo, ki sva ga izdelali skupaj s šolsko psihologinjo ter socialne igre, ki so krepile medosebne vezi in učenčevo samozavedanje lastne vrednosti.

Čustvena stanja

O čustvih v razredu se veliko pogovarjamo. Tako na primer ob sličici veselja začnem vsako ponedeljkovo prvo uro z vprašanjem: »Bi želel kdo deliti z nami kaj lepega, kar se mu je zgodilo čez vikend?« Učenci so se navadili, da me ob koncu pouka pozdravijo tako, da se ob pozdravu z roko še dotaknejo sličice, ki ponazarja, kako so se počutili tega dne. Na ta način tudi odkrivam morebitne stiske, ki jih razrešujem na štiri oči, ko drugi otroci odidejo iz razreda.

clip_image002 clip_image004 clip_image006
Slika 1, 2, 3: Čustvena stanja

Učna uspešnost

Učenčeva samopodoba se gradi skozi učno uspešnost. Da pa bo otrok učno uspešen, mora nadgraditi znanje o sebi in svojem samozavedanju. Zato namenim na začetku šolskega leta štiri razredne ure temu, da učenci dobro spoznajo samega sebe.

clip_image008clip_image010clip_image012
Slika 4, 5, 6: Spoznavanje samega sebe

Razredni nabiralnik prijaznih sporočil

clip_image014Razredni nabiralnik imamo v učilnici z namenom, da krepimo medosebne odnose in pozitivno klimo v razredu. Na ponedeljek določimo pravila pisanja, petek pa je dan za odpiranje pošte in prebiranje sporočil. Najvažnejše pravilo pisanja je, da v nabiralnik oddamo samo prijazna sporočila.

Slika 7. Razredni nabiralnik

Socialna igra »Za mojih hrbtom«

Učenec, ki sedi pred gručo sošolcev, obrnjen proč od njih, in jim kaže hrbet, (vmes postavimo še vidno oviro) posluša za svojim hrbtom pozitivne komentarje o sebi. Igra je za učence zelo zabavna in jih hkrati osreči.

Ob koncu dejavnosti so učenci reševali še učni list, na katerega so zapisali, katere njihove lastnosti cenijo sošolci in na katere tri lastnosti je sam najbolj ponosen. Cilj igre: ozavestiti svoje dobre lastnosti in dejanja.

clip_image016 clip_image018
Slika 8. Socialna igra »Za mojih hrbtom«

Socialna igra »Harmonika«

Na dogovorjeni znak so morali v prazen okvirček na list zapisati pozitivno misel o sošolcu, katerega ime je bilo na listu. Po izteku časa so list prepognili, da je bila vsebina skrita in podali so ga naprej sosedu v smeri urinega kazalca, hkrati pa prejeli novega. Igra se je končala, ko so vsi zapisali pozitivne lastnosti vsem svojim sošolcem in ko so si lahko prebrali mnenja sošolcev o njih samih. Cilj igre: ozavestiti svoje dobre lastnosti in dejanja.

clip_image020clip_image022
Slika 9. Pozitivne misli

Anketni vprašalniki in pozitivne trditve o sebi

Na začetku šolskega leta so učenci rešili vprašalnik s pozitivnimi trditvami, katere so podčrtali v primeru, da zanje trditev drži. Isti vprašalnik so ponovno reševali meseca maja, torej pol leta kasneje. Najbolj me veseli dejstvo, da opažam majhen premik k izboljšanju samopodobe pri tistih učencih, ki so imeli o sebi slabše mnenje in se tudi slabše ovrednotili.

Pozitivne trditve

Primer pozitivnih trditev, o katerih otrok razmišlja in jih ozavešča:

slika1

b) Dokončam stavke

Primer nedokončanih stavkov, ki sprožijo pozitivno razmišljanje o sebi.

slika2

To sem jaz

Primer trditev, za katere se učenec odloči, v kolikšni meri zanj veljajo. Na podlagi odgovorov sem teme razdelila na: učenje, odnose in moje počutje.

tablicatablica1

Zaključek

Rezultati primerjav merilnikov o učenčevi samopodobi na začetku šolskega leta in sedaj na koncu so pokazali odstopanja v pozitivno smer. Izkazalo se je, da se učenčeva samopodoba ni kaj dosti spremenila pri učno uspešnih učencih. Samopodoba se je minimalno (a vendarle se je) izboljšala pri tistih učencih, ki so imeli o sebi slabše mnenje, bili učno manj uspešni in bili v razredu bolj osamljeni. Ker mora biti človek zadovoljen z majhnimi koraki, sem s svojo zadano nalogo tudi sama zadovoljna.

Literatura

  1. Interno gradivo OŠ Solkan– Jana Klavora v sodelovanju s šolsko psihologinjo Barbaro Stožir Curk (Dokončam stavke, Pozitivne trditve).
  2. Lečnik A, Schweiger S, Šuštaršič M: Priročnik za učence z disleksijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2015 (dovoljeno za fotokopiranje).
  3. Roškar S, doc. dr.: Duševno zdravje otrok in mladostnikov; Služba vlade republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ljubljana, 2015. www.zdravjemladih.si/data-si/file/dusevno_zdravje.pdf 
  4. Tacol Alenka: Deset korakov do boljše samopodobe/Priročnik za učitelje za preventivno delo v razredu/delavnice za mladostnike; Celje 2011.
Objavljeno u Uncategorized | Označeno sa , , , , ,

Graničar s dvije lopte

karmen_ignoto

Karmen Ignoto

20180322_153235U OŠ Jurja Dobrile u Rovinju učitelji pomiču granice poučavanja uključujući se i u Erasmus+ programe. Tako su osmislili projekt Dvije strane Gaussa s ciljem da se više posvete nadarenim učenicima i učenicima s posebnim potrebama. Prigode za takvo djelovanje nam se pružaju svakodnevno, pa tako i u igri graničara.

Graničar je igra koju djeca rado igraju i koje se rado sjećaju kad odrastu. Igra se između dvije vatre, između četiri vatre, u jednom polju, u dva polja, na spašavanje, bez spašavanja. Nezaobilazna je to igra na velikim odmorima, sportskim turnirima, izletima, ekskurzijama, satovima Tjelesne i zdravstvene kulture, rođendanskim proslavama i sličnim događanjima.

Kako bi sudionici što aktivnije sudjelovali u igri omogućeno je „ spašavanje života „ prigodom uspješnog hvatanja lopte. No učenici ,koji su pogođeni i moraju izaći iz polja, često teško dočekaju svoj ponovni ulazak u igru.

U 4.b razredu je do povećanja minutaže aktivne igre u polju došlo sasvim slučajno. Na igralištu su bile dvije lopte različitih boja. Razred se nije mogao odlučiti kojom će loptom igrati. Netko je poviknuo: “Pa neka budu dvije lopte istovremeno!“ Izazov je prihvaćen!

20180322_153348No, igra se počela odvijati velikom brzinom. Jedan sudac to nije mogao objektivno pratiti. Nailazili su na razne nedoumice u suđenju. Igra se često morala zaustavljati, ali je privukla većinu učenika. Bilo je dinamičnije, brže, aktivnije, veselije. Trebalo je identificirati novonastale situacije koje nisu imale definirana pravila.

Sve je to rezultiralo projektom u kojeg su bili uključeni učenici trećih i četvrtih razreda OŠ Jurja Dobrile iz Rovinja. Tijekom nastavne godine 2017./2018. skupljala su se iskustva u svakom odjelu posebno da bi se na kraju iz njih izvukla nova pravila.

Usvojena pravila

Lopte moraju biti vizualno jako različite.

Moraju suditi dvije osobe i svaka prati putanju jedne lopte.

Ako učenik ima loptu u rukama i tu loptu pogodi druga lopta, ne izlazi iz igre.

Učenik smije zadržavati loptu u rukama ( čekajući da ga druga pogodi) 5 sekundi.

20180322_154222Jedan učenik može istovremeno biti izložen napadu dviju lopti.

Kad graničar ulazi u igru, dobiva obje lopte i dva života.

U igri graničara na spašavanje učenik koji je uhvatio loptu mora u najkraćem roku odabrati učenika kojeg će spasiti inače gubi taj privilegij.

Bilo je zabavno stvarati nova pravila, oko njih diskutirati i svoje stavove argumentirati. Sigurno će ovakav način igre postati je zanimljiv i učenicima drugih škola u Rovinju, a možda i šire.

Objavljeno u Projekti | Označeno sa , , , ,

Webinar i drugi oblici promicanja Industrijske strojarske škole

i obrazovnog sektora strojarstva

ivaB_kristinkaL_tanjaNP_meriR_vjeranS

Iva Bojčić, Kristinka Lemaić, Tanja Novak-Pavić, Meri Ružević i Vjeran Šipek

Pogledajte kako nam je bilo na webinaru:

 

Industrijska strojarska škola u Zagrebu obrazuje učenike za mnoga zanimanja sektora strojarstva koja su lakozapošljiva, stipendirana, deficitarna, gospodarski perspektivna i cijenjena u svijetu rada i stoga tim činjenicama želimo dodatno motivirati i usmjeriti učenike na upis obrtničkih zanimanja. Cilj webinara, u kojem je 24. travnja 2018. sudjelovalo stotinjak osnovnih škola Republike Hrvatske, je promicanje strukovnog obrazovanja i deficitarnih zanimanja za koja se učenici obrazuju ne samo u ISŠ-u, već i u mnogim drugim školama Republike Hrvatske, a cilj je i informiranje o mogućnostima stipendiranja deficitarnih zanimanja od strane Grada Zagreba, lokalnih zajednica i Ministarstva poduzetništva i obrta. Snimka webinara poslana je svim osnovnim školama RH i vjerujemo da će stručni suradnici i razrednici rado prikazati webinar svim učenicima osmih razreda koji nisu mogli prisustvovati uživo bilo da se radilo o izvanučioničkoj nastavi, zrcalnoj smjeni ili nekim drugim razlozima. O popularnosti ovakvog načina promicanja strukovnog obrazovanja s obiljem video sadržaja, kvizova i kolaboracije s osmašima najbolje govori brojka od više od 600 prikaza u trenutku pisanja ovog teksta kao i sjajni rezultati ankete koju su nam ispunili kolege iz osnovnih škola:

clip_image002

clip_image004

clip_image006

clip_image008

clip_image010

clip_image012

Ovako su nas vrednovali osmaši:

clip_image013

Kontinuirano predstavljamo Školu na manifestaciji „Dojdi osmaš, Zagreb te zove!“ u organizaciji Gradskog ureda za obrazovanje i kultura pa svake godine na Trgu Nikole Šubića Zrinskog, popularnom Zrinjevcu, uz još 80-ak škola Grada Zagreba, promoviramo obrazovne programe Škole. U petak 11. svibnja 2018. gužva na Zrinjevcu petnaestu godinu za redom, pokazala je da osmaši prvo mišljenje o školi žele čuti baš od onih koji su je već upisali. Da je strukovna škola pravi izbor, smatraju učenici Industrijske strojarske škole koji su strpljivo odgovarali na pitanja osmaša objašnjavajući im da Škola učenicima, uz znanje, osigurava i razvoj vještina što je temeljna vrijednost strukovnog obrazovanja koja omogućava praktičnu primjenu naučenog i to u Školskoj radionici u kojoj, osim CNC praktikuma, postoje odjeli za ručnu obradu, tokarenje, glodanje, brušenje, bušenje, zavarivanje, montažu, alatničarstvo, automehaniku i instalaciju grijanja i klimatizacije što su osmaši mogli i vidjeti prikazano na ekranu koji smo smo imali na našem izložbenom pultu.

clip_image015clip_image017

Škola je sudjelovala i na Zagrebačkom obrtničkom sajmu održanom od 25. do 27. travnja 2018. na Zagrebačkom velesajmu. Sajam su organizirali Obrtnička komora Zagreb i Grada Zagreb. Učenici osmih razreda svih zagrebačkih osnovnih škola, ali i okolnih županija, koji su organizirano posjećivali sajam, vrlo rado su obilazili izložbeni prostor Industrijske strojarske škole. Sa zanimanjem su sudjelovali u kreativnim radionicama piljenja i narezivanja navoja, izrađivanja bakrenih srca lemljenjem, rado su pogledali rad CNC-stroja i izradu šahovskih figura kao i demonstraciju rada motora automobila. Također su u našem izložbenom prostoru mogli vidjeti 3D modeliranje pomoću računala te ispisivanje tih modela na suvremenom 3D pisaču, a i sudjelovati u nagradnim Kahoot kvizovima.

clip_image019clip_image021clip_image023clip_image025clip_image027clip_image029

Jedan od izvrsnih načina mijenjanja društvenih stavova i predrasuda o strukovnim clip_image031zanimanja je i diseminacija brojnih strukovno usmjerenih državnih natjecanja na kojima sudjeluju naši učenici koji su se ove godine natjecali u zanimanjima instalater grijanja i klimatizacije, vodoinstalater, tokar i srodna zanimanja obrade i montaže, a uspješno su odmjerili znanje i s učenicima tehničkih škola u dizajniranju računalom u AutoCAD-u. Učenici u zanimanju automehaničar osvojili su zlatnu medalju na regionalnom timskom natjecanju globalne automobilske industrije, no posebno smo ponosni na našeg Filipa Frljaka, učenika u zanimanju CNC operater koji je ove godine ponovio prošlogodišnji uspjeh i ponovno osvojio brončanu medalju.

clip_image033clip_image035clip_image039

Nismo zanemarili ni razvoj socijalnih vještina i osobnih clip_image037prednosti učenika Škole pa učenici sudjeluju na brojnim svečanostima kulture, pedagoškim radionicama stručnih suradnica i izvanučioničkoj nastavi, a nastojimo organizirati i što veći broj gostovanja poduzeća koji učenicima mogu približiti nove tehnologije. Digitalnu tehnologiju učenicima i nastavnicima približilo je sudjelovanje Škole u CARNetovom pilot projektu e-Škole: Uspostava sustava razvoja digitalno zrelih škola. Primjenjujući znanja iz pilot projekta e-Škole, proveli smo i webinar za osmaše koristeći web alate Adobe Connect, Kahoot, Mentimeter i PowToon pa umjesto zaključka, šaljemo poruke svih nastavnika Industrijske strojarske škole koristeći slike iz animacije napravljene digitalnim alatom PowToon:

clip_image041clip_image043clip_image045clip_image047clip_image049clip_image051clip_image053clip_image055

Objavljeno u promocija | Označeno sa , , , , , ,

Najprej je bil dotik

katarina_semic

Katarina Semič

Povzetek

M20180112_101249oja letošnja skupina je živahna, glasna in nemirna. Otroci so ves čas v gibanju in se le redko ustavijo in umirijo. V želji po večji uravnoteženosti med aktivnimi in bolj umirjenimi dejavnostmi smo v naš vsakdan začele uvajati masažo v različnih oblikah.

V prispevku bom predstavila pomen dotika in opisala, kako masaža vpliva na naše otroke. Poleg tega bom opisala dejavnosti, s katerimi lahko vnesemo dotik oziroma masažo v našo rutino in tako, še dodatno, krepimo vez z otroki.

Ključne besede: dotik, masaža, ugodje, dajanje, sprejemanje

Kaj je dotik?

Dotik je nekaj najpomembnejšega, kar si lahko delimo z otrokom.

»Je sredstvo sporazumevanja, potrjevanja in izražanja. Daje nam identiteto in nam pomaga oblikovati samozavest in pozitivno samopodobo. Dotik druge osebe nam kaže, da smo zaželeni.« (Mumford 2006, str. 11)

20180316_102855Vsi ljudje hrepenimo po dotiku, saj se pri tem izloča hormon oksitocin, ki povzroča občutek sreče in zadovoljstva. Pravijo, da je dotik oblika družbenega veziva, saj povezuje in krepi vezi ter spodbuja občutek zaupanja. Vemo tudi, da je dotik nujno potreben za človeški razvoj. Spomnimo se samo raziskav, opravljenih v ameriških in romunskih sirotišnicah. Tam je bilo sicer za novorojenčke ustrezno poskrbljeno, vendar jim je, zaradi pomankanja osebja, primanjkovalo dotikov. Posledično je prihajalo do upočasnitve rasti, pojava kompulzivnega zibanja s ciljem samotolažbe in umiritve ter tudi do smrti. Ko pa so zaposlili dodatne negovalke, ki so imele dovolj časa, da so otroke pestovale in se z njimi igrale, se je smrtnost močno znižala. (Linden 2015)

Čeprav danes vemo, kako pomemben je dotik za človeka, nam še vedno nekaj preprečuje, da bi na tem področju naredili večje spremembe. Sploh pa, če tega nismo bili deležni v otroštvu. (Kralj 2014)

»V svetu, kjer je vse več dražljajev in vedno manj obzirnosti in kjer miselne dejavnosti izpodrivajo telesne, pa nam ravno masaža omogoča, da ostanemo v stiku s svojim telesom in ga v popolnosti začutimo.« (Mumford 2006, str. 11)

Kaj je masaža?

»Masaža je oblika povezanih dotikov. Z rokami ali drugimi deli telesa, kot so podlakti ali komolci, drsimo čez kožo in pritiskamo na mišice v zaporedju prijemov, kot so različno božanje, drgnjenje, gnetenje in pritiskanje.« (Mumford 2006, str. 10)

20180404_102558Masaža je primerna za vse. Je proces, ki ga maser sproži in na katerega se masiranec odzove. Med masažo se dva človeka približata drug drugemu. Med njima steče posebna energija. Poleg tega pa ima masaža ogromno koristi: pomirja, sprošča, zbližuje, daje občutek ugodja ter blaži občutek tesnobe, vzpostavlja zaupanje ter poveča zavedanje o lastnem telesu.

»Ob masaži se otrok nauči prepustiti se varnemu dotiku, se koncentrirati na občutek v telesu, hkrati pa prek govora in poslušanja razvija človečnost in empatijo. Masiran otrok ve, kaj je zdrav, ljubeč dotik in kako ga občuti. Ob tem se počuti varen in nauči se pogovarjati o tem, kaj občuti.« (Božič Križaj, Kurent 2015, str.187)

Seveda pa se na masažo vsak odzove drugače. Zlasti na začetku je pomembno, da smo prilagodljivi in da upoštevamo masirančeve potrebe in želje. Bistvo je v tem, da mora biti tisti, ki masira, pripravljen dajati, masiranec pa sprejemati.

Opredelitev problema in začrtani cilji

Kot sem že omenila v povzetku, je naša letošnja skupina precej živahna. Imamo 19 otrok, starih od 1 do 4 leta. S sodelavkami smo imele občutek, da ni pravega ravnovesja med zelo živahnimi in bolj umirjenimi dejavnostmi. Zdelo pa se nam je, da je tudi za otroke to zelo pomembno.

Odločile smo se, da poskusimo z masažo, saj smo iz lastnih izkušenj vedele, da deluje zelo sproščujoče. Ko smo željeno dejavnost nekoliko razčlenile in razširile, smo ugotovile, da je bistvo masaže dotik. Dotika pa je v vrtcu že kar veliko:

  • Ob prihodu v vrtec otroka pocrkljamo, stisnemo in po potrebi potolažimo.
  • Tekom dneva se v različnih priložnostih na različne načine vsaj bežno dotaknemo naših otrok.
  • Ko previjamo najmlajše, je dotik nujen. Dodamo pa še kakšno prstno igro oziroma bibarijo.
  • Na sprehodih in ob igrah se držimo za roke.
  • Ob počitku otroke božamo.

Vendar ti dotiki niso dovolj. Zato smo si začrtale kar nekaj ciljev, ki smo jih nato skušale doseči ravno z masažo.

Cilji:

  1. Otrok se sreča z dotikom (masažo) kot virom ugodja in se uči sprejemati in dajati.
  2. Otrok spoznava in se zaveda lastnega telesa.
  3. Otrok spoznava telesa drugih otrok.
  4. Otrok se sprosti in umiri.
  5. Otrok razvija vztrajnost in prstne spretnosti.

Aktivnosti za doseganje ciljev

Dotika smo se lotile precej na široko. Otrokom smo najprej ponudile dejavnosti, ob katerih so občutili neko posebno vrsto ugodja (senzorične dejavnosti). V večje plastične posode smo stresle različne snovi: fižol, koruzni zdrob, ječmen in dodale še nekaj pripomočkov (žličke, lončke). Nato smo otrokom prepustile prosto pot pri igri s tem. Otroci so bili navdušeni. Z materiali bi se igrali v nedogled. Eksperimentirali so na različne načine: polnili in praznili so lončke, sipali, šteli, mečkali, skrivali dlani pod snov, včasih tudi poskusili z jezički,… Zanimivo – ta dejavnost je najbolj pritegnila ravno otroke, ki so navadno najbolj nemirni in ne morejo dlje časa sedeti. Pri tej dejavnosti pa so lahko vztrajali tudi do 45 minut.

Naslednje, kar smo jim ponudile, je čutna pot. Na lesene deske in plastične pos20180404_103528ode smo nalepile ali jih napolnile z različnimi materiali (ploščicami, peno, lesenimi kroglicami, vato, fižolom, koruznim zdrobom, ječmenom, vodo), da bi priklicale različne občutke (trdo/mehko, mrzlo/toplo, gladko/hrapavo, mokro/suho,…). Otroci so bosi hodili po tem in tudi tokrat je bil učinek enkraten. Uživali so in se hkrati čudili različnim občutkom ob stiku z različnimi materiali.

Ko smo bili v jutranjem krogu, sem otroke vodila skozi samomasažo. Najprej smo si pregnetli čelo, nato še lička in nos, pomečkali smo še brado in ušesa, nato pa zmasirali lasišče. Nadaljevali smo tako, da je vsak zmasiral svojo levo in nato še desno roko pa seveda še nogi.

20180404_110557Po končani samomasaži smo sedli na tla v krog in se obrnili tako, da je vsak otrok gledal soseda v hrbet. In tako smo začeli masirati prijatelja po hrbtu in lasišču. Hkrati smo torej masirali in bili masirani (dajanje in sprejemanje). Otrokom je bilo najprej čudno, nato pa so se začeli zabavati in uživati v tem.

Dejavnost sem nadgradila tako, da so si otroci sezuli copate, jaz pa sem jim masirala podplate. Mislim, da je bil ta trenutek najbolj »močen«. Presenetili so me njihovi obrazi – najprej izraz začudenja ob očitno nepoznanem občutku in takoj za tem nasmešek in izraz ugodja. Takrat sem dobila občutek, da gremo v pravo smer.

Tako smo naše masaže samo še nadgrajevale. Najprej smo v jutranjem krogu dodale igro »Gnetenje testa« in »Dež«. To sta masaži iz knjige Igre: masaže in sprostitve za otroke od Gordane Schmidt. Pri teh masažah je lahko več otrok masiralo enega. Tudi to jim je bilo zelo všeč.

Nazadnje smo dodale še pripomočke za masažo (različne lesene kroglice, ki so temu namenjene). Otroke je novost pritegnila.

Evalvacijski zaključek

Na tej naši poti raziskovanja smo prišli tudi do določenih ugotovitev:

  • Za masažo potrebujemo prijeten, udoben kotiček.
  • Bolje je, če ugasnemo luči in poslušamo sproščujočo glasbo.
  • Sezujemo copate.
  • Dejavnost mora potekati v manjših skupinah.

V minulih mesecih smo tako preizkušali in uživali v različnih masažnih tehnikah. Glede na rezultate bomo s tem tudi nadaljevali.

Ugotavljamo, da je masaža otrokom prijetna, zabavna, sproščujoča in pomirjujoča. Občutek imamo, da se s to dejavnostjo še bolj povežemo z otroki, saj postanemo me bolj senzibilne, oni pa nam še bolj zaupajo. Opažamo tudi, da si najbolj želijo masaže ravno izredno nemirni otroci. Predvsem pa nas veseli, da otroci sami pridejo k nam in prosijo (verbalno ali neverbalno) za dotik – lahko je to objem, božanje ali prav masaža. Ob tem jim ni nerodno ali nelagodno.

Tudi odrasli bi se morali zgledovati po njih.

Literatura

  1. Božič Križaj, U. in Kurent, M. (2015). Mini joga in masaža. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
  2. Kralj, T. (2014). Brez dotika nas ne bi bilo. Viva, portal za boljše življenje (splet).
  3. Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  4. Linden, D. J. (2016). Dotik: znanost dlani, srca in uma. Ljubljana: Založba UMco.
  5. Mumford, S. (2006). Masaža za sprostitev in zdravje. Tržič: Učila International.
  6. Schmidt, G. (2008). Igre: masaže in sprostitve za otroke. Primeri usmerjene gibalne dejavnosti. Priročnik za Metodiko plesne vzgoje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Oddelek za predšolsko vzgojo.
Objavljeno u Primjeri dobre prakse | Označeno sa , , , , , ,

Motivacija za branje pri učencih z disleksijo

lucija ademoski

Lucija Ademoski

Uvod

Otroci z disleksijo sodijo v posebno skupino oseb s specifičnimi motnjami učenja, kot so bralno – napisovalne učne težave. »Težave se lahko kažejo tudi na področju hitrosti predelovanja informacij, na področju kratkoročnega spomina, pravilnega zaporedja, slušne in/ali vidne zaznave, govorjenega jezika in motoričnih spretnosti. Povezana je zlasti z obvladovanjem in uporabo pisnega jezika, ki vključuje abecedni, številčni in glasbeni sistem simbolov. Motnje lahko prizadenejo enega ali več psiholoških procesov: pozornost, spomin, jezikovno procesiranje, časovno-prostorsko organizacijo informacij, orientacijo. /…/ Prevladuje pa spoznanje, da je disleksija dedna ter z leti ne mine, pač pa spremlja osebo vse življenje.« (Dolgan Petrič, 2007, str. 73) Disleksija zajema širok spekter motenj v branju in pisanju, vendar se vse motnje ne pojavljajo pri vsakem posamezniku.

Prepoznavanje težav

Otroke dislektike lahko razdelimo v dve skupini:

  1. začetne bralce, pri katerih želimo preprečiti pojav odpora do branja, zato je zelo pomembno, da jim čim prej ponudimo v branje literaturo, čim bolj prilagojeno njihovim bralnim potrebam,
  2. otroke, ki do branja že imajo odpor.

Učni primanjkljaji oz. težave se lahko pri njih pojavljajo v različnih kombinacijah in jakostih. V branje in pisanje morajo vložiti veliko več truda kot njihovi vrstniki in se zato hitreje utrudijo. Kljub temu, da berejo pravilno, ne razumejo vsebine prebranega. Branje se jim upira in ga odklanjajo. Težko prepoznavajo in razlikujejo črke, še posebej tiste, ki so si podobne po obliki (b/d, c/č, s/š, p/b) in obračajo zloge. Z velikim naporom sledijo večjemu številu informacij in si težko zapomnijo nove pojme. Medtem ko so lahko zelo uspešni na posameznih področjih (matematika, likovna umetnost, glasbena umetnost …) pa se na področju branja soočajo s težkimi ovirami, strahovi in neuspehom. Učenci, ki berejo težko, zato posledično tudi manj berejo in so nemotivirani. Svoje motnje se zgodaj zavejo in se branju izmikajo. Pravočasna skrb za bralno motivacijo je zato zelo pomembna. V želji po doseganju lažjega in prijetnejšega šolanja jim je treba pomagati odpraviti odpor do pisane besede in postopno vzbuditi ljubezen do branja. Učenci potrebujejo veliko spodbud in prilagoditev, ki jim branje olajšajo, obenem pa vzbudijo njihovo radovednost pri odkrivanju neznanega. Knjige jim je treba približati s sistematičnim, drugačnim in njim prijaznejšim načinom dela.

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje motenj branja že v začetnih letih opismenjevanja oz. v prvem triletju osnovne šole. Veščino branja, ki je osnova za uspešno učenje, odrasli prevečkrat dojemamo kot nekaj samoumevnega. Bistvo branja ni le poznavanje črk in njihovo povezovanje v zloge, besede in daljša besedila, ampak tudi razumevanje prebranega gradiva in njegova koristna uporaba. Branje je spretnost, ki se izboljšuje z vajo. Včasih pa, kljub vajam, otroci branja ne avtomatizirajo in ga zaradi neuspešnosti začnejo odklanjati. Avtomatizirana tehnika branja pa je pogoj za kasnejše branje z razumevanjem.

Metode dela in motivacija

Otrok ne smemo siliti h glasnemu branju pred razredom. Svoje branje z razumevanjem naj nadgradijo z igro vlog, s katero si utrjujejo samozavest. Otroci naj berejo takšno gradivo, ob katerem bodo uživali. Vseeno je, ali je to leposlovje ali pa poljudnoznanstveno gradivo. Pri branju naj si pomagajo s prstom, kartončkom, barvnim ravnilom ali z očali z barvnimi lečami. Pomembno je le, da branje doživljajo kot prijetno aktivnost, ob kateri se nasmejijo, prijetno vznemirijo, gradivo pa jih spodbudi k nadaljnjemu trudu in premagovanju težav. Okolje, v katerem se srečujejo s knjigo, naj bo prijetno in udobno. V njem naj bo deležen drobnih pohval za svoja prizadevanja, s katerimi si bo okrepil samozavest, lažje vstopal v interakcijo s sovrstniki, sčasoma pa si upal kaj prebrati tudi na glas.

Večina takšnih učencev pri začetnem učenju branja potrebuje ustrezno pomoč: nekateri pri usvajanju samih tehnik branja in njihovi avtomatizaciji, drugi pa pri usvajanju razumevanja prebranega. Branje jim moramo približati z različnimi oblikami branja (sestavljanje besedila iz posameznih delov, iskanje ustrezne ilustracije k prebranemu besedilu, igranje družabnih iger, poslušanje zgodb, ki jih na glas beremo knjižničarji, učitelji ali starši doma). (Lušina, 2007)

Pri otrocih, ki že imajo razvit velik odpor do branja, je naprej treba prekiniti krog odpora. Ponudimo jim lahko teden dni bralnega odmora. V tem času naj jim berejo drugi, tej fazi pa naj sledi tretji korak, ko otroci sami prevzamejo pobudo za branje, ne da bi bili v to prisiljeni. Berejo naj krajše humorne sestavke, basni, uganke, pesmice, plakate, rešujejo naj uganke in besede črkujejo. V pomoč so nam lahko humorne podloge besednih iger v slikanicah za dislektike (Medo reši vsako zmedo, Črviva zgodba, O polžku, ki je kupoval novo hišico …), ki jih spodbudijo, da knjige v celoti preberejo. Zaradi primernega besedila in ilustracij jih otroci laže berejo, hkrati pa spoznajo, da se z napačno prebranimi besedami pomen besedila povsem spremeni.

Notranja motivacija izhaja iz posameznikove notranje želje, radovednosti in potrebe po branju. Zunanji motivacijski dejavniki (nagrade, pohvale, ocene) pa vodijo k izogibanju branja, če potrditve izostanejo, ali niso v okviru pričakovanega. Motiviran bralec si želi brati in knjige izbira po lastni presoji in interesu. Učence z bralnimi težavami lahko motiviramo najprej z izborom ustreznega gradiva, ki bo vsebinsko in oblikovno prilagojeno njihovim potrebam in jih bo pritegnilo k branju. Pozorni moramo biti, da bo vsebina bralnega gradiva primerna otrokovim bralnim zmožnostim, besedilo enotno oblikovano z dovolj velikimi in razločnimi črkami enake velikosti (kombinacija tiskanih in pisanih črk je za učence zelo moteča) s kratkimi in jasnimi stavki, besede naj ne bodo pisane v vijugah ali navpično, vrstice naj bodo poravnane na levem robu, ilustracije naj bodo tople in privlačne ter dovolj odmaknjene od besedila, da ne motijo pri branju, površina papirja brez premaza, kontrast med črkami in ozadjem pa naj bo dovolj razločen. (Peruš Marušič, 2007)

Zaključek

Učenci naj si zastavijo lastne cilje (ločiti črke, ki so si podobne po obliki, povečati hitrost branja, razumeti prebrano, zmanjšati napor med branjem …), ob katerih bodo motivirani za nadaljnje delo. Otrokovih težav z branjem se morajo zavedati tako starši kot učitelji in s skupnimi napori delovati v smeri njihovega odpravljanja oz. vsaj ublažitve.

Knjižnica ima kot nevtralen prostor v šoli zelo pomembno vlogo pri razvoju bralne motivacije. V sodelovanju s specialnimi pedagogi lahko šolski knjižničar znatno vpliva na premostitev bralnih težav. V knjižničnem okolju z udobnimi bralnimi kotički se takšni učenci radi družijo z vrstniki brez prisile, dokazovanja in ocenjevanja.

»Vsi otroci, še posebej pa tisti, ki imajo bralne težave, morajo imeti možnost, da začutijo veselje ob poslušanju pesmi in zgodb, ki jim jih prebirata učiteljica ali knjižničarka ali jih preberejo sami s pomočjo učiteljice, knjižničarke, staršev. Zato naj bodo del zbirke za učence tudi otroške pesmice, knjige, prirejene za lažje branje, slikanice in revije. Tudi neknjižno gradivo ima pomembno vlogo pri premagovanju bralnih težav.« (Klavž Dolinar, 2007, str. 87)

S svojo prijaznostjo, potrpežljivostjo, z nevsiljivim svetovanjem, ustreznim izborom knjižnega in neknjižnega gradiva, s prilagojenim seznamom za bralno značko in domače branje je šolski knjižničar lahko v veliko oporo in spodbudo vsakemu učencu s tovrstnimi učnimi težavami. Knjige naj jim predstavi kot nekaj lepega in poučnega ter jih navaja na zbrano poslušanje. V šolski knjižnici naj bo vedno dobrodošel, ne glede na to, kakšen bralec je. S postopnim razvijanjem bralnih navad naj mu omogoči, da branje zanj postane nekaj prijetnega, ga vzljubi ter se ga več ne boji.

Literatura

  1. Dolgan Petrič, M. (2007). Knjižnične storitve za uporabnike s posebnimi potrebami. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 72-78.
  2. Klavžar Dolinar, M. (2007). Kako izboljšati branje pri učencih z bralnimi težavami. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 86-89.
  3. Lušina, I. (2007). Kako približati branje osebam s težavami pri branju. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 79-85.
  4. Peruš Marušič, B. (2007). Specialna pedagoginja s šolsko knjižničarko v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, XVII, št. 2, str. 90-94.
Objavljeno u Djeca i zdravlje | Označeno sa , , , , , ,