Ekologija v vrtcu

Magda Humar

1. Uvod

Ekologija nas spremlja vse življenje, zato v vrtcu na podeželju vsako leto otroke ozaveščamo o pomenu ločevanja odpadkov in ravnanju z njimi. Prek različnih dejavnostih in literarnih vsebin jim razvijamo ekološko zavest. Tako pridobivajo izkušnje in uporabno znanje. Z različnimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja. Ob tem razvijajo spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave ter osvajajo nove pojme na jezikovnem področju (odpadki, organski odpadki, ekološki otok …).

V vrtcu smo sodelovali v programu ZPM Zeleni nahrbtnik, s komunalno službo in z Medexom, kjer smo v novoletnem času izdelovali eko smreko iz naravnih in odpadnih materialov.

Ob prebiranju poučne in zabavne knjige Ples v zabojniku avtorice Helene Koncut Kraljič smo otroke spodbudili k razmišljanju o ločenem zbiranju odpadkov in njihovem pravilnem razvrščanju v zabojnike. Otroci so aktivno sodelovali v pogovoru in pridobljeno znanje vključili v reševanje problemov z recikliranjem in zmanjševanjem količine odpadkov.

Pri tem smo sledili naslednjim ciljem:

• otroci se seznanjajo z varnim vedenjem in se
• učijo živeti varno v različnih okoljih, spoznavajo, da imajo urejeni prostori in lega predmetov določen namen,
• doživljajo verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov,
• pridobivajo izkušnje, kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja,
• razvijajo predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti njihove predelave,
• navajajo se na pravilno ločevanje odpadkov.

2. Obisk in izdelava ekološkega otoka

V skupini smo se po prebrani pravljici pogovarjali o odpadkih in njihovem ločevanju. Otroci so na podlagi izkušenj od doma povedali, da nekateri doma že ločujejo odpadke oziroma imajo na vrtu kompostnik. Marsikateri otrok je vedel, da vozijo veliki kamioni odpadke na smetišče.

Z njimi smo se odpravili na bližnji ekološki otok, kjer smo si ogledali različne zabojnike in se pogovorili, katere odpadke vržemo vanje. V igralnici smo otrokom zavezali okoli roke volneno nitko določene barve. Nekateri otroci so prepoznali v barvah značilne barve zabojnikov, ki smo si jih ogledali na ekološkem otoku. Barva vrvice je predstavljala vrsto odpadka. Otroci so se po barvah razvrstili v štiri skupine z imeni Papirkoti, Embalažke, Steklenke in Organke.

V igralnici smo naslednji dan iz pobarvanih kartonastih škatel izdelali ekološki otok. Nekaj časa smo namenili zbiranju sličic različnih odpadkov, ki so otroci pozneje razvrščali v zabojnike. Ob zaključku dejavnosti smo škatle odprli, pregledali njihovo vsebino in se pogovorili o pomenu ločevanja odpadkov.

Naše koše za smeti smo uredili za ločeno zbiranje odpadkov. Označili smo jih s piktogrami, ki smo jih prilepili na prednjo stran. Otroci v starostni skupini od 4 do 6 let so posvetili čas zbiranju odpadkov in pravilnemu razvrščanju v koše. Bili so aktivno vključeni v proces ločevanja odpadkov in pri delu zelo motivirani. Med seboj so se opozarjali, da so pravilno razvrščali odpadke. Starejši so bili zgled in podpora mlajšim. Mlajši so pozorno prisluhnili starejšim in aktivno sodelovali pri ločevanju odpadkov v »zabojnike« v igralnici. Njihovo pomembno delo je postalo del vsakdana v skupini. Ob koncu sklopa smo pridobljeno znanje povezali v celoto.

3. Uporaba odpadnih materialov

Otroci so spoznali, da nekatere odpadke lahko ponovno uporabimo. Z opazovanjem so ugotovili, da se v košu znajde največ papirnatih brisač in odrabljenega papirja. Iz starega papirja smo izdelali nov papir, tako da smo ga natrgali na koščke, mu dodali mekol lepilo in papirnato pulpo lovili na manjše mreže, kjer se je posušila na zraku. Ročno izdelan papir smo uporabili za voščilnice ob dnevu žena.

Zbirali smo tudi tulce od papirnatih brisač in toaletnega papirja ter z njimi izdelovali različne okraske. Iz različnih plastenk smo izdelovali lutke marionete. Otroci so ob tem zelo uživali in pridobivali nova znanja o ponovni uporabi odpadkov.

4. Humanitarno-ekološka akcija

V vrtcu že vrsto let poteka humanitarna akcija zbiranja vseh vrst plastičnih zamaškov za dobrodelne namene. Na hodnik postavimo škatlo, v katero otroci in starši odlagajo zamaške. Pri otrocih želimo razviti socialni čut in jim vzpodbuditi zavedanje, da z zbiranjem zamaškov pomagamo ljudem v stiski.

5. Zaključek

Z našim projektom in raziskovanjem smo želeli pri otrocih vzpodbuditi pozitiven odnos do žive in nežive narave. Sami lahko dejavno pripomoremo k ohranjanju zdravega naravnega okolja, zato ekološke vsebine uvajamo že pri predšolskih otrocih. Pomembno je, da že v zgodnjem otroštvu iščemo priložnosti, ki bi otroke popeljale do spoštljivega odnosa z naravo. Z načrtovanim delom, delavnicami in humanitarnimi akcijami vplivamo na primernejše vedenje otrok. Vzgojiteljice si v našem vrtcu prizadevamo, da bi ekologija postala del našega življenja.

6. Literatura

1. Bahovec, E. (1999). Kurikulum za vrtce, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Oblikujemo glino

Marjeta Dornig

Eno od področij likovnega ustvarjanja v prvem izobraževalnem obdobju je oblikovanje v trodimenzionalnem prostoru. Učenci se srečajo z različnimi materiali, spoznavajo različne postopke za oblikovanje. Uporabljajo papir, karton, raznovrstno embalažo od plastenk do škatlic, naravne materiale, žice, vrvice, plastelin, glino. Pri delu z različnimi materiali učenci razvijajo motorične spretnosti, pridobivajo si občutek za oblikovanje kipa, uporabijo svojo domišljijo, spomin in ideje.

Od vseh materialov pa je glina prav gotovo nekaj posebnega. Ta naraven material učenci zelo radi gnetejo in oblikujejo, če pa ob tem nastane še lep izdelek, jim je to še toliko bolj v veselje.

Z učenci smo tekom let naredili nekaj zanimivih izdelkov iz gline. Za izdelek smo potrebovali dve do štiri ure. Prvi dve uri za modeliranje, drugi dve uri za barvanje, če smo izdelek pobarvali. Izdelke iz gline smo pred barvanjem sušili tri tedne. Lahko bi se namesto barvanja odločila tudi za peko v peči.

Prva dva izdelka narejena v reliefni tehniki sta primerna za učence v drugem razredu, druga dva pa zahtevata malo več spretnosti in sta primerna za učence v tretjem razredu.

Ptički

Reliefna tehnika oblikovanja gline se mi je zdela najbolj enostavna za prvo oblikovanje z glino. Odločila sem se, da bomo izdelali ptička.

Na trši karton sem narisala ptička in ga izrezala. To je bila šablona ptička. Pripravila sem več takšnih šablon.

Učencem sem povedala, da bomo oblikovali z glino. Naredili bomo ptička, ki bo imel luknjico za vrvico, da ga bomo lahko obesili na vejo. Ptička bomo okrasili s palčko in kasneje tudi pobarvali s temperami.

Učenci so zaščitili mize z reklamnim papirjem in pripravili palčke s katerimi bodo ptičku narisali krila in oči. Namesto palčk za ražnjiče bi lahko uporabili tudi zobotrebce. Delati bo treba hitro, saj se glina hitro suši in bolj je suha težje se oblikuje.

Vsak od učencev je dobil svoj kos gline. Najprej so glino oblikovali v okrog pol do en centimeter debelo ploščo, veliko toliko, da so nanjo lahko položili šablono ptička. Pazili so, da gline niso premočno stiskali, da se ne bi prijela na podlago.

Na glino so položili šablono ptička in jo s palčko obrobili. Odstranili so odvečno glino in nastal je relief ptička. S palčko so mu narisali oči, krila, po svoje okrasili še s pokrovčkom flomastra ter naredili luknjico za vrvico. Ptička so previdno obrnili na drugo stran in ga s palčko okrasili tudi tam. Ko je bil ptiček natančno izdelan, so ga odnesli sušit na za to pripravljeno polico.

Po tritedenskem sušenju so ptička pobarvali z gosto tempera barvo, zavezali vrvico in ga dali sušit. Barve so izbrali po svojem občutku. Ko so se ptički posušili, so jim nadeli vrvico in pripravljeni so bili za razstavo na veji.

Sovica

Prav tako narejena z reliefno tehniko. Učenci so iz gline najprej oblikovali krog, ki so ga na spodnjem delu okrasili z odtisi zamaška flomastra. Nato so prepognili levi del proti polovici in še desni del, da so nastala krila, ki so jih okrasili s črtami z zobotrebcem ali palčko. Sledil je še prepogib zgornjega dela proti sredini, da je nastala glava. Oblikovali so še ušeska na desnem in levem zgornjem robu, narisali oči ter dodali kljunček. Dokončano sovico so dali za tri tedne sušiti. Sovice nismo pobarvali, ker so jo oblikovali iz rjave gline.

Posodica za nakit

Za modeliranje posodice sem izbrala tehniko oblikovanje svaljkov in povezovanje v posodo.

Po uvodni ponovitvi kiparskih pojmov, so učenci povedali kako se morajo pripraviti na delo z glino. Vedeli so, da morajo z delom pohiteti, ker se glina ko je suha težje gnete in oblikuje.

Učence sem povabila okrog mize in jim pokazala kako naredijo svaljke iz gline. Če svaljke nato zvijejo, bodo dobili dno posode. Stene bodo gradili tako, da bodo postavljali svaljke enega na drugega. Na koncu lahko naredijo še roč ali kakšen okrasek iz svaljka na zunanji strani posodice. Pri tem morajo zelo paziti, da ga bodo dobro pritrdili, da ne bo pri sušenju odpadel.

Učenci so dobili svoj kos gline in pričeli oblikovati. Nastajale so zanimive in presenetljivo različne posodice. Ko so bile končane, so učenci na listek napisali ime in posodico dali na omaro sušit.

Po treh tednih so jih še pobarvali.

 

Vrtnica za mamico

Bližal se je materinski dan in treba je bilo pripraviti darilo za mamice. Odločila sem se, da bomo izdelali vrtnico iz gline.

Po uvodu in ponovitvi kako oblikujemo z glino, sem učencem pokazala postopek izdelave vrtnice in končen izdelek. Razdelila sem jim glino in skupaj smo najprej oblikovali sedem različno velikih kroglic v približni velikosti frnikole. Kroglice so nato sploščili, da so dobili tanke kroge. Kroge so po velikosti postavili enega poleg drugega tako, da so se malo prekrivali. Pazili so, da se jim glina ni prijela na podlago. Kroge, ki so se držali skupaj so nato pričeli zvijati od najmanjšega do največjega, da je nastal cvet. Cvet so na spodnjem delu stisnili.

Oblikovali so še dva ovalna lista in z zobotrebcem narisali listu žile. Lista so z vodo prilepili pod cvet. Vrtnico so dali sušit za tri tedne.

 

Po treh tednih so vrtnico pobarvali z roza ali rdečo tempera barvo, liste pa s temno zeleno barvo. Vrtnice so odnesli domov in jih podarili mamicam.

Zaključek

Oblikovanje gline je vedno zanimivo, saj jo učenci radi gnetejo, nastajajo pa tudi lepi, izvirni izdelki. Učencem je bilo delo všeč, vsi so se poglobili v svoj izdelek in se potrudili. Pri delu sem spodbujala razvijanje njim lastne izrazne zmožnosti, zato so nastali različni izdelki, to se je videlo še posebno pri posodicah.

Literatura

1. http://4crazykings.blogspot.si/2009/04/how–to–make–quick–clay–owl.html
2.  http://elementaryartfun.blogspot.si/2013/05/clay–roses–for–mothers–day.html

Besedilo in fotografije: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Izdelek za novoletni bazar

Anamarija Cvek

Uvod

Na naši šoli že več let pripravljamo novoletni bazar. Tako je bilo tudi v preteklem letu.

Na stojnicah obiskovalcem ponudimo izdelke, ki so jih naredili učenci naše šole, pogostimo jih s čajem in sveže pečenimi palačinkami, za najmlajše pa pripravimo kratek športni poligon. Obiskovalcem tako pričaramo nekaj prazničnega vzdušja, da vsaj za trenutek lahko pozabijo na vsakdanje skrbi.

Obisk je zadovoljiv, saj starši, stari starši ter znanci naših učencev radi pridejo, pogledajo in izberejo izdelke, ki so jih učenci naredili sami pod vodstvom učiteljev – mentorjev.

Vsak razred mora pripraviti izdelek, ki ga ponudimo na novoletnem bazarju.

Ker poučujem v prvem razredu, moram v obilici idej izbrati pravo – izdelek mora biti ličen, saj le takšni pritegnejo pozornost obiskovalcev, hkrati pa mora biti tako preprost, da ga učenci lahko izdelajo.

Najmlajši učenci šele razvijajo svoje ročne spretnosti, zato priprava gradiva za izdelke od učitelja terja več dela. Iz izkušenj vem, da je najbolje pripraviti polizdelke, ki jih učenci kasneje zlagajo, lepijo in oblikujejo v celoto.

Potek dela

Učiteljeva priprava

Ko sem pričela razmišljati o izdelkih, ki bi jih lahko delali za bazar, sem morala paziti na več stvari:

• izdelek mora ustrezati praznikom,
• biti mora ličen, da ga bodo obiskovalci želeli imeti,
• narejen naj bo iz lahko dostopnih (če je le mogoče) naravnih materialov,
• vsak učenec naj bi ga izdelal samostojno, brez večje pomoči učitelja.

Pri iskanju materialov se pogosto zatečem v gozd. Gozd nam ponuja veliko različnih materialov. Poleg tega nam material, nabran v gozdu, ne predstavlja dodatnih finančnih stroškov. Paziti moramo le, da zaradi izbire materialov ne povzročamo škode v gozdu.

Tokrat sem v gozdu nabrala: mah, suhe veje (debelejše in tanjše) ter storže. Imela sem še nekaj storžev, ki sem jih nabrala na morju, prav pa mi je prišla tudi domača cipresa.

Ob pomoči moža mi je uspelo veje in vejice nažagati na primerne kose. Vrtanja luknjic pa sem se lotila tudi sama.

Tako so bili sestavni deli pripravljeni, in ni jih bilo malo, saj sem želela, da prav vsak prvošolec izdela svojo novoletno dekoracijo.

 

Delo v šoli

Priprave na novoletni bazar so potekale v obliki delavnic. Učitelj je prevzel manjšo skupino učencev (do 12 učencev). Učenci so vsako uro zamenjali dejavnost. Vsak učenec je v štirih urah izdelal štiri izdelke.

Izdelki prvošolcev:

• novoletne voščilnice,
• Božiček – dekoracija za novoletno smrečico,
• snežinka – dekoracija za novoletno smrečico,
• božično drevesce – namizna dekoracija.

Opisala bom, kako je delo potekalo v moji skupini, kjer smo izdelovali božično drevesce – namizno dekoracijo.

Izdelava namizne dekoracije – božično drevesce

Materiali in pripomočki: lesen podstavek, debelce, storž, palčka, krep papir, zlate kroglice, mekol lepilo, čopič, zamaški, lepilna pištola

Priprava prostora za delo

Mizo smo prekrili s papirjem, saj je nismo želeli umazati. Tako učence že v prvem razredu navajamo na ustrezno pripravo delovnega prostora. V zamaške sem vsakemu učencu pripravila mekol lepilo, ki ga je potreboval za lepljenje sestavnih delov. Pripravila sem čopiče, ki so jih potrebovali za nanašanje lepila. Po končanem lepljenju so morali čopiče odložiti v posodo z vodo, da ne bi postali trdi.

Izdelava

Vsak učenec je najprej pripravil leseni podstavek. Luknjici na podstavku je napolnil z lepilom. V prvo luknjico, ki je bila bolj na robu podstavka, je dal manjšo borovo ali cipresino vejico. V drugo luknjico – na sredini podstavka – je postavil tanko palčko. Pripravil je debelce, skozi katerega je bila izvrtana luknjica. Luknjici na obeh straneh debelca je napolnil z lepilom. Debelce je nataknil na palčko, ki jo je prej pritrdil na sredino podstavka.

Sledila je obdelav podstavka. Vsak učenec je moral pripraviti mah s katerim bo prekril podstavek. Pri tem so si lahko pomagali s trganjem mahu. Nisem želela, da bi ga rezali, saj bi potem mah dobil preveč jasne in ostre robove. To delo smo opravili na tleh, ki smo jih prej prekrili s papirjem. Mah smo na podstavek pritrdili z lepilno pištolo. Pri tem so učenci potrebovali mojo pomoč.

Ko je bil mah pritrjen na podstavek, so morali dokončati še drevesce. Izbrali so storž. V luknjico, na spodnjo stran storža, so nanesli lepilo, storž pa pritrdili na palčko v sredini podstavka. Drevesce je bilo postavljeno. Potrebno ga je bilo le še okrasiti.

Okraske na drevescu so izdelali iz krep papirja. Pripravila sem jim manjše listke krep papirja, ki naj bi bili ravno pravšnji za izdelavo kroglic. Učenci so lahko izbirali med različnimi živimi barvami papirja. Dogovorili smo se, da na svojem drevescu uporabijo le eno barvo papirja. Kroglice so oblikovali s stiskanjem in valjanjem krep papirja med dlanmi. Na drevesce so jih pritrdili z lepilom.

Tako je bilo delo učencev zaključeno.

Kasneje sem na drevesca pritrdila še nekaj zlatih kroglic. Tega dela nisem mogla prepustiti učencem, saj je delo z lepilno pištolo, zaradi vročega lepila, zanje preveč nevarno.

Drevesca so bila pripravljena za novoletni bazar.

Zaključek

Vsako leto ugotvljam kako radi učenci ustvarjajo dekorativne izdelke. Pogled na končni izdelek jih navda z zadovoljstvom, doživljajo pozitivne občutke in so ponosni na to kar naredijo sami.

Res pa je, da mlajši učenci še niso sposobni samostojno narediti taknih izdelkov. Če ima učitelj željo in mu ni žal ur, ki jih porabi za pripravo sestavnih delov, je ob koncu nagrajen na poseben način. Zame ni lepšega kot opazovati drobne ročice, ki še nerodno sestavljajo izdelek v celoto, in videti ponosne izraze na obrzkih, ki ti pripovedujejejo: »Tole sem naredil čisto sam.«

Bazar je tudi letos uspel. Obiskovalci so dokazali, da so jim naši izdelki všeč, saj ob zaključku bazarja na stojnicah ni ostalo niti eno božično drevesce, ki so ga izdelali prvošolci.

Pozitivne izkušnje otrok, obiskovalcev in moja osebna doživljanja mi dajejo energijo in voljo, da nadaljujem s takšnim delom.

Besedilo in fotografije: Anamarija Cvek

Izdelajmo sončno uro

Romana Šabeder

1. Uvod

1.1. Zgodovina sončnih ur

Sončne ure so najstarejše naprave za merjenje časa v obdobju enega dneva. Najstarejša znana sončna ura naj bi se nahajala v neki grobnici na Irskem (5000 let pr. n. št.). Ljudje pa so že pred tem na podlagi astronomije znali določiti leto (letno gibanje Sonca), mesec (lunine mene), teden (lunine mene) in dan (menjavanje dneva in noči).

Z opazovanjem dnevnega gibanja sence kot posledico dnevnega gibanja Sonca, pa so naši predniki znali določiti tudi krajša časovna obdobja od enega dneva. Danes so sončne ure predvsem turistične znamenitosti, saj so povezane z umetnostjo in arhitekturo. Pri srečanju s sončno uro se skoraj pri vsakem posamezniku sproži zanimanje za primerjavo časa, ki jo kaže sončna in ročna ura.

1.2. Vrste sončnih ur

Vsaka sončna ura je sestavljena iz ravne palice (gnomona) in ravne plošče, na katero pada senca gnomona. Na plošči je narisana številčnica, ki je odvisna od vrste sončne ure in njene lokacije na Zemlji (slika 1).

Slika 1. Sestavni deli sončne ure. Povzeto po [1].

Ločimo tri glavne vrste sončnih ur:

• horizontalna (vodoravna) sončna ura (slika 2),
• vertikalna (navpična) sončna ura (slika 3),
• ekvatorialna sončna ura (slika 4).

Slika 2. Horizontalna sončna ura [2]

Slika 3. Vertikalna sončna ura [3]    Slika 4. Ekvatorialna sončna ura [4]

1.2.1. Analematična sončna ura

Pri izbirnem predmetu astronomija sem pred leti z učenci že izdelovala ekvatorialno sončno uro, ki je ob pravilni postavitvi kazala dokaj natančen čas. Idejo za izdelavo spodaj opisane sončne ure pa sem dobila ob nadomeščanju učiteljice podaljšanega bivanja. V lepem sončnem popoldnevu sem bila z učenci na šolskem igrišču in ob igranju s sencami sem pomislila, da bi na igrišču lahko izrisali sončno uro, čas pa bi kazala senca učenca.

Pobrskala sem po ustrezni literaturi in ugotovila, da se taka ura imenuje analematična sončna ura in je na prvi pogled podobna enostavni in horizontalni sončni uri. Njena številčnica leži na horizontalni ravnini, gnomon pa je pokončen, v našem primeru učenec (slika 5).

Slika 5. Analematična sončna ura

Zakaj se imenuje analematična? Številčnica je enotna za vsak dan v letu, spreminja pa se lega gnomona (glede na položaj Sonca) na izbrani dan v letu. Če bi vsak dan v roku enega leta posneli položaj Sonca na nebu ob točno določeni uri (uri srednjega sončnega časa), bi dobili zanimivo sklenjeno krivuljo, ki se imenuje analema (slika 6).

Slika 6. Analema [5]

1.2.1. Položaj Sonca za različne dneve v letu

Višina Sonca nad obzorjem se ves čas spreminja. Poznamo dnevno in letno gibanje Sonca. Najvišja višina Sonca ob poldnevu je na severni polobli izmerjena ob poletnem solsticiju (21. 6.), najmanjša višina pa ob zimskem solsticiju (21. 12.). V tem času je deklinacija Sonca (odaljenost od nebesnega ekvatorja) največja in je enaka nagibu Zemljine osi (δ = ± 23,5°). Navpični gnomon in njegova senca tvorita pravokotni trikotnik in s pomočjo kotnih funkcij lahko izračunamo katerokoli od količin (ob poznavanju drugih dveh): višino gnomona (v), dolžino sence gnomona (d) ali višinski kot Sonca (h) (slika 7).

Slika 7. Položaj Sonca med letom [6]

 

2. Postopek izdelave analematične sončne ure

Postopek izdelave bom opisala po korakih in s pomočjo desetkrat pomanjšanega modela. Vsem, ki se boste lotili izdelave v naravi, priporočam, da najprej izdelate manjši model in se prepričate o natančnosti.

Vsi izračuni so narejeni za gnomon višine v = 1,5 m in severno geografsko širino φ= 46°. Dodane so enačbe, da lahko izdelate uro na katerikoli geografski širini in s poljubno višino gnomona.

2.1. Natančna določitev smeri sever–jug

Če nimamo časa, lahko smer sever–jug enostavno določimo z aplikacijo na mobilnem telefonu. Za učence pa je vedno zanimiv tudi naslednji postopek.

Na področju, kjer želimo imeti sončno uro, vtočki O navpično zapičimo palico. Okrog poldneva, ko je Sonce že precej visoko, začrtamo krog na tleh s središčem v točki O. Polmer kroga mora biti malo manjši od trenutne dolžine sence palice. Ko se senca dotakne narisanega kroga, to točko označimo z A. Senca palice se proti poldnevu vedno krajša. Nato se začne spet daljšati in ko se ponovno dotakne kroga, označimo to dotikališče s točko B. Razdaljo AB razpolovimo in razpolovišče S povežemo s točko O. Poltrak OS kaže proti severu.

2.2. Izračun velikosti male in velike osi elipse

Številčnico analematične sončne ure predstavlja elipsa, na kateri bomo označili točke, ki prikazujejo lokalni čas. Velika polos elipse a leži na x osi v smeri vzhod–zahod, mala polos elipse b pa leži na y osi v smeri sever–jug. Velika polos je odvisna od male polosi ter geografske širine kraja (φ), Gnomon se v odvisnosti od dneva v letu premika po y osi.

Najprej določimo malo polos elipse, ki ustreza najkrajši dolžini sence gnomona v letu. To je v času poletnega solsticija, ko je deklinacija sonca δ = 23,5°. Vzemimo, da je gnomon učenec z višino v = 1,5 m. S pomočjo pravokotnega trikotnika, ki ga določa gnomon, izrazimo dolžino sence a, ki je hkrati enaka dolžini male polosi b (slika 8).

Slika 8. Izračun dolžine sence in hkrati male polosi elipse

2.1. Konstrukcija (izris) elipse

Najprej narišemo dolžino male polosi (b) elipse v smeri sever–jug. Pravokotno nanjo narišemo še veliko polos (a). Nato na lesenem ali papirnatem ravnilu odmerimo dolžini obeh polosi. Najbolje je vzeti kar leseno palico z dolžino velike polosi, na kateri odmerimo še dolžino male polosi (slika 9). Palico postavimo tako, da je točka A na mali polosi, točka B pa na veliki polosi. Ob predpostavki, da obe točki prepotujeta celotni razdalji male in velike polosi, nam točka C izriše elipso.

Slika 9. Konstrukcija elipse [6]           Slika 10. Konstrukcija elipse na modelu

2.4. Načrtovanje številčnice

Naj bo H časovni kot Sonca, ki določa točko na krožnici ekvatorialne ure. Urni kot U analematične ure je v naslednji odvisnosti od urnega kota ekvatorialne ure in geografske širine, [6].

V tabeli so izračuni urnega kota U za geografsko širino 46°.

Na prej izrisano elipso levo in desno od male polosi izmerimo kote in označimo številčnico.

2.5. Lega gnomona

Razdalja | ON | predstavlja lego navpičnega gnomona ob nekem dnevu v letu ( točka O je središče elipse). Ta lega je odvisna od Sončeve deklinacije δ, dolžine velike polosi elipse a in seveda geografske širine kraja φ: | ON |  = a · tanδ · cosφ [6].

V okviru napake je dovolj, da pri konstrukciji analematične ure upoštevamo mesečno spreminjanje Sončeve deklinacije in posledično lege gnomona ter na mali polosi elipse napišemo mesece za nahajanje navpičnega gnomona (učenca).

V tabeli so izračuni premika gnomona po y osi za posamezni mesec. Deklinacija Sonca ustreza približno 20. dnevu v mesecu.

Iz tabele je razvidno, da se učenec v marcu in septembru postavi v središče elipse, saj je v teh mesecih enakonočje, najbližje številčnici je junija, najbolj oddaljen pa je v mesecu decembru. Položaj gnomona v posameznih mesecih prikazuje model analematične ure (slika 11).

Slika 11. Analematična sončna z označenimi položaji gnomona

3. Zaključek

Opisani postopek izdelave sončne ure je ob pomoči učitelja primeren tudi za učence osnovne šole. Verjamem, da je takšna ura na šolskem dvorišču (igrišču) prava popestritev in tudi didaktični pripomoček za mlajše učence, ki imajo pogosto težave s poznavanjem analogne ure. Po izdelavi pomanjšanega modela sem bila, skupaj z učenci, kar malo presenečena, da je njena natančnost tako velika (slika 12). V spomladanskih mesecih jo bomo z učenci izbirnega predmeta astronomija zagotovo izdelali na šolskem igrišču. Za tako obliko dela so maksimalno motivirani, saj so nad uporabnim izdelkom vedno navdušeni.

Slika 12. Natančnost analematične sončne ure

Literatura

[1] „http://save-image.com/images/sundial,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 5. 11. 2017].[2] „http://www.zelena-os.si/zanimivosti.html,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 5. 11. 2017].
[3]„http://www.lokalno.si/media/objave.la/slike/LA/m/2011/2/6/img_7735.jpg,“ [Elektronski]. [4] „https://i0.wp.com/www.trzican.si/wp-content/uploads/2015/01/PLETERJE,“ [Elektronski].
[5] „https://www.google.si/imgres?imgurl=https%3A%2F%2Fs-media-cache, “ [Elektronski].
[6] A. Šabeder, Sončne ure pri poučevanju matematičnih in fizikalnih vsebin: magistrsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 2016.

Kako otrokom olajšati vstop v šolo

Hišica za škratke

Anamarija Cvek, učiteljica razrednega pouka, OŠ Križe, Slovenija

Povzetek

Že pred uvedbo devetletnega osnovnega šolstva sem poučevala v prvem razredu. Z uvedbo novega šolskega sistema, so v šolo vstopali leto mlajši otroci, zato vem, da je prehod iz vrtca v šolo za mnoge učence težak.

Zavedam se, da včasih tudi otrok potrebuje prostor kamor se lahko umakne; prostor, kjer je vsaj nekoliko zaščiten pred zunanjimi dražljaji, kjer lahko razmišlja in se igra po svojih pravilih in željah.

Da bi otrokom olajšala prehod z vrtca v šolo se rada poslužujem fantazijskega sveta, saj so učenci še zelo naklonjeni pravljicam in imajo bogato domišljijo.

Zaradi nekaterih dogodkov, sem se domislila, da imamo v učilnici škratke, ki bi jih lahko imeli za prijatelje. Seveda pa moraš za prijatelje tudi kaj narediti. Tako sem se odločila, da bi naredili hišico za škratke, v katero pa bi se čez dan lahko umaknili tudi učenci. S škratki bi tako postali prijatelji, učenci pa bi dobili prostor, kjer bi imeli nekaj zasebnosti.

Uvod

V naši učilnici imamo škratke. Ja, tista majhna prijazna bitja, ki jih lahko vidijo le otroci, odrasli pa ne. No, naši škratki so prijazni, ker so takšni tudi otroci v našem razredu. Se pa zgodi, da nam škratki, kljub svoji prijaznosti, kdaj ponagajajo, tako zaradi zabave, da ni preveč dolgočasno. Tako so nekoč Alji in Evi zamenjali copatke v garderobi. Franu so skrili rumeno rutico, da je ni našel, ko smo šli na sprehod. Nekega večera se je eden od škratkov učil pisati z Evino barvico, pa jo je pozabil spraviti nazaj v peresnico … In še več takšnih potegavščin bi lahko našteli. Vendar otroci v našem razredu ne zamerijo škratkom njihovega početja. Učenci vedo, da so med škratki tudi otroci. Kadar v razredu pridno rišejo in barvajo, včasih kdo od učencev zasliši droben jok ali šepetanje. To so zvoki škratkov, ki podnevi sicer spijo, ponoči pa se veselo sprehajajo po naši učilnici.

Ker smo želeli, da se s škratki čim bolje razumemo, smo se odločili, da bomo v učilnici postavili hišico za škratke. No, ta hišica ne bi bila le za škratke. Pravzaprav bi jo ponoči lahko uporabljali škratki, podnevi pa bi se v njej igrali učenci.

Sklenili smo, da bomo hišico naredili kar sami.

Učenci v 1. razredu so stari 5 in 6 let, zato je malo verjetno, da bi lahko zgradili dovolj trdno hišico, ki bi jo kasneje lahko uporabljali za igro. Poleg tega mora biti hišica tako velika, da vanjo lahko zlezeta vsaj dva otroka naenkrat. Gradnja hišice bo torej delo učitelja, otroci pa bodo s svojim prispevkom hišico okrasili in ji dali »dušo«.

Cilji

• pri učencih prebudimo željo po ustvarjanju
• urijo ročne spretnosti
• se navajajo na sodelovanje, oblikujejo pozitivne medsebojne odnose
• razvijajo domišljijo

Medpredmetne povezave

• LUM – prvine likovnega ustvarjanja
• GUM – učenje in petje pesmice
• SLJ – grafomotorične vaje – navpične in vodoravne črte

Priprava na delo

1. Dobava materiala

Moja prva naloga je bila, da priskrbim dovolj trden, kakovosten in velik karton za ogrodje hišice. Ker karton pogosto uporabljamo kot embalažo, do njega niti ni bilo težko priti. Večji problem je predstavljal prevoz tako velikega in zato nerodnega tovora. Kartonske površine so namreč morale ostati cele, niti prepogniti se jih ni smelo.

2. Izdelava načrta

Ker smo se z učenci dogovorili, da se bodo v tej hišici lahko podnevi igrali učenci, so bile dimenzije hišice kar precejšnje.

Ploskev A; pravokotnik z merami 120 x 90 (3 kosi)
Ploskev B; kvadrat z merami 90 x 90 (2 kosa)
Ploskev C; enakokrak trikotnik z osnovno stranico 90 cm (2 kosa)
Ploskev D; pravokotnik z merami 200 x 160 (1 kos)

Vse mere so v cm.

Iz teh delov sem nameravala sestaviti hišico; dve daljši stranici in dve krajši stranici za osnovni del, trikotni stranici za mansardni del ter prepognjen največji del, ki bo služil za streho.

3. Izdelava makete

Dele je bilo potrebno izrezati. Tu se je izkazalo, da je karton res kvaliteten, saj sem ga težko rezala. Na delih, kjer sem nameravala hišico zlepiti, sem pustila karton nekoliko daljši in ga na ustreznih delih le zarezala in zapognila.

Ugotovila sem, da so robovi kartona lahko nevarni, saj so ostri in se ob njih lahko poškodujemo. Razmišljala sem, kako naj zaščitim nevarne robove. Našla sem rešitev – penast žlebič, ki ga uporabljajo kot zaščito robov stekla. Tudi to sem na srečo našla kot odpadni material.

4. Sestavljanje hišice

Zaradi velikih dimenzij, sem za sestavljanje hišice morala poiskati pomoč pri svojih domačih. Za lepljenje sem uporabila močno lepilo. Vse sestavne dele sem dobro zlepila.

Preden sem pritrdila streho sem v notranjost hišice pritrdila tudi dno, ki naj bi onemogočalo premikanje in zamik stranic hišice.

Slike 1.- 3. Postopek gradnje hišice

Hišica je bila končno pripravljena za transport do mesta dejanske postavitve.

Slika 4. Postavitev hišice v šoli

Vključitev učencev v delo

Zdaj so bil na vrsti dela, ki jih bodo mali ustvarjalci zmogli.

Ko so učenci zagledali hišico, so bili neizmerno navdušeni. Že sam pogled na hišico jim je vzbudil neverjetno motivacijo za delo.

Najprej jih je bilo potrebno nekoliko umiriti in jim natančno predstaviti njihove naloge za dokončanje izdelka.

Delo je potekalo v treh skupinah

1. Skupina – izdelava in lepljenje strešnikov

Dogovorili smo se, da bodo strešnike izdelovali iz rdečega in oranžnega papirja. S pomočjo šablone so morali na listu zaznamovati črto. Po tej črti so morali natančno rezati, saj smo želeli, da bi bili strešniki lepo oblikovani. Pri delu se je pokazalo, da je marsikatera majhna ročica še nevešča uporabe škarij. Poleg tega imajo nekateri otroci škarje, ki slabo režejo. Staršem je treba vedno svetovati, naj pred nakupom škarij sami poskusijo rezati z njimi. Če bodo oni imeli težave pri rezanju, bo njihov otrok imel še bistveno večje. Na tržišču se namreč pojavlja veliko izdelkov, ki so očem všečni, v praksi pa povsem neuporabni.

Da bi v delo vključila še utrjevanje drugih že pridobljenih znanj, sem jim dala nalogo, naj rdeče strešnike prevlečejo z navpičnimi črtami (od zgoraj navzdol), na oranžne strešnike pa so morali narisati vodoravne črte (od leve proti desni). Primer izdelanega strešnika smo imeli pritrjen na tabli, da so učenci lahko tudi videli kako morajo biti narisane črte na rdečih oz. oranžnih strešnikih.

Slika 5. i 6. Risanje črt na strešnike

Ko je bil strešnik končan – izrezan in polepšan z ustreznimi črtami, so ga učenci po robovih premazali z lepilom in ga pritrdili na streho. Slediti so morali barvnemu zaporedju. Pred lepljenjem smo na streho narisali črto, ki je označevala do kam sega zgornji rob strešnika. Paziti pa so morali tudi, da so ob strani predhodni strešnik z novim nekoliko prekrili.

Slika 7. i 8. Lepljenje strešnikov

2. skupina – barvanje delov hišice; izdelava fasade

Druga skupina je po mojem navodilu okrasila stene hišice. Dogovorili smo se, da bomo hišico opremili s črtami, tako, da bo hišic izgledala »oblečena« v leseno oblogo. Črte smo barvali z rjavimi voščenkami. Učenci so morali poskrbeti, da so bile črte dobro vidne – dobro so morali pritisniti z voščenko, hkrati pa so morali paziti, da ob pritiskanju ne bi poškodovali hišice.

Slika 9. Barvanje črt

3. skupina – izdelava dekoracije za hišico

Ta skupina je imela nalogo, da poskrbi za dekoracijo. Lotili smo se dekoracije za okna. Dekoracija je bila narejena iz barvnega papirja. Po šabloni so izrezali zabojček za rože, nato pa se lotili izdelovanja cvetov. Za vsak cvet so rabili 2 krogca in pet ali šest cvetnih lističev. Krogce in cvetne lističe so oblikovali s pomočjo šablone. Cvetne lističe so nalepili na enega izmed krogcev, na vrh pa dali še okrasni krožec, ki je predstavljal srednji del cvetlice.

Ko je bilo vse pripravljeno, hišica pa prekrita s strešniki in pobarvana z voščenkami v videzu lesenih desk, smo se lotili lepljenja dekoracije. Pri lepljenju nismo imeli večjih težav, saj je tudi navadno lepilo, ki so ga imeli učenci sami, dobro prijelo. Paziti so morali le, da so bili pri nanašanju lepila natančni, saj smo želeli, da se dekoracija dalj časa obdrži na podlagi.

Slika 10. i 11. Izdelava in lepljenje dekoracije

Glasbena dejavnost

Medtem, ko so učenci tretje skupine lepili dekoracijo, so se ostali učenci že pričeli učiti pesmico o škratku.

ŠKRATEK COPATEK
(Janez Bitenc)

Sem škratek Copatek
tra, la, la, la, la,
če stegnem svoj vratek,
sem velik za dva.

Vas strižem, obrijem
počešem lepo,
vam brke postrižem
in skodram brado.

Po želji vam skrajšam
predolge lase,
jih v kite povežem
kar mimogrede.

Slika 12. i 13. Podnevi so se v hiši igrali učenci, popoldne
pa je hiša samevala in čakala na škratke.

Zaključek

Naša prvotna namera se je uresničila. S škratki smo postali pravi prijatelji. Učenci so pogosto opažali, da so škratki pustili v hišici svoje sledi. To je bil znak, da redno obiskujejo hišico. Ker nam niso več nagajali, smo sklepali, da so s hišico zadovoljni. Učenci pa so škratkom radi zapeli pesmico, ki so se jo naučili.

Hišica je med odmori vedno zasedena. Učenci v hišico prinesejo igrače in se z njimi v njej igrajo. Ugotovili smo, da gre v hišico lahko naenkrat kar pet učencev. Kadar je v hišici veliko učencev, moraj paziti, da izberejo mirno igro.

Nekateri učenci želijo prevladati pri obiskovanju hišice. Ne želim postavljati omejitev pri igri, vendar moram včasih vseeno poskrbeti, da se v hišici igrajo tudi učenci, ki se težje vključijo v igro z večjo skupino sošolcev.

Slika 14. i 15. Z učenci pa smo veselo prepevali
pesmico o škratku Copatku

Včasih v našo učilnico zaidejo tudi učenci drugih razredov. Ponosni smo, ko pohvalijo naše delo. Učenci koga tudi povabijo v hišico, a ga najprej opozorijo na pravila igre, ki v hišici veljajo. Prav prijetno jih je gledati, koliko spoštovanja imajo do stvari, ki so jo sami pomagali izdelati. Pravzaprav smo s tem dosegli še en cilj – spoštuj svoje delo – to pa je tudi edina pot, da se naučijo spoštovati delo drugih.

CARNetove vijesti

CARNet

CARNet u 2010. godini

Hrvatska akademska i istraživačka mreža – CARNet je i tijekom 2010. godine nastavila rad na projektima i aktivnostima u skladu sa svojom vizijom i misijom. Tako je prošle godine poseban naglasak stavljen na uspostavu i održavanje stalnih veza prema ustanovama članicama te osiguravanje pristupa CARNetovoj mreži za pojedinačne korisnike. Više

Brošura o izradi dobrog školskog weba

Povodom četvrtog rođendana Portala za škole, u pripremi je izrada brošure u kojoj će učenicima i njihovim nastavnicima biti objašnjeno kako napraviti dobar, zanimljiv i koristan školski web. Više

Nova CARNetova usluga: Radio on Demand

Uspješna suradnja CARNeta i Hrvatskog radija rezultirala je pristupom brojnim radijskim emisijama na novom CARNetovom portalu Radio on Demand. Riječ je o novoj CARNetovoj usluzi koja omogućuje slušanje najboljih i najzanimljivijih emisija iz Dječjeg i Obrazovnog programa Hrvatskog radija. Više

Uspostavljena veza CARNeta s Hrvatskim Telekomom na CIX-u

10. siječnja 2011. godine CARNet je uspostavio razmjenu prometa s Hrvatskim Telekomom d. d. preko hrvatskog nacionalnog središta za razmjenu internetskog prometa – CIX-a (Croatian Internet eXchange). Više

Edu.hr portal

Krajem prošle godine objavljen je novi CARNetov portal – Edu.hr, dostupan na adresi http://www.edu.hr. Portal Edu.hr je središnje mjesto za pristup CARNetovim uslugama, a dostupne su uz primjenu elektroničkog identiteta u sustavu AAI@EduHr. Više

Počinje 2. semestar nastave na E-learning akademiji

U Zagrebu će se 17. i 18. veljače održati prijelazna radionica za 8. generaciju polaznika CARNetove E-learning akademije kojom će započeti 2. semestar ovog obrazovnog programa za korištenje informacijsko-komunikacijske tehnologije u obrazovanju. Više

CARNetov Bandwidth Metar

Ovog vam puta predstavljamo CARNetov Bandwidth Metar, mjerač kojim korisnici CARNetove mreže mogu izmjeriti brzinu prijenosa korisnih podataka prema i od CARNetove mreže. Više

Otvorene prijave na online tečaj „Izrada online tečaja pomoću Moodlea“

Otvorene su prijave na online tečaj „Izrada online tečaja pomoću Moodlea“ uz podršku online mentora koji će s održavanjem započeti 2. veljače 2011. Ovaj je tečaj namijenjen nastavnom osoblju osnovnih i srednjih škola te visokoškolskih ustanova članica CARNeta koji u skladu sa smjernicama instrukcijskog dizajna žele samostalno osmisliti i izraditi online tečaj u Moodleu iz proizvoljno odabranoga područja. Više