Oblikujemo glino

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Eno od področij likovnega ustvarjanja v prvem izobraževalnem obdobju je oblikovanje v trodimenzionalnem prostoru. Učenci se srečajo z različnimi materiali, spoznavajo različne postopke za oblikovanje. Uporabljajo papir, karton, raznovrstno embalažo od plastenk do škatlic, naravne materiale, žice, vrvice, plastelin, glino. Pri delu z različnimi materiali učenci razvijajo motorične spretnosti, pridobivajo si občutek za oblikovanje kipa, uporabijo svojo domišljijo, spomin in ideje.

Od vseh materialov pa je glina prav gotovo nekaj posebnega. Ta naraven material učenci zelo radi gnetejo in oblikujejo, če pa ob tem nastane še lep izdelek, jim je to še toliko bolj v veselje.

Z učenci smo tekom let naredili nekaj zanimivih izdelkov iz gline. Za izdelek smo potrebovali dve do štiri ure. Prvi dve uri za modeliranje, drugi dve uri za barvanje, če smo izdelek pobarvali. Izdelke iz gline smo pred barvanjem sušili tri tedne. Lahko bi se namesto barvanja odločila tudi za peko v peči.

Prva dva izdelka narejena v reliefni tehniki sta primerna za učence v drugem razredu, druga dva pa zahtevata malo več spretnosti in sta primerna za učence v tretjem razredu.

Ptički

imageReliefna tehnika oblikovanja gline se mi je zdela najbolj enostavna za prvo oblikovanje z glino. Odločila sem se, da bomo izdelali ptička.

Na trši karton sem narisala ptička in ga izrezala. To je bila šablona ptička. Pripravila sem več takšnih šablon.

Učencem sem povedala, da bomo oblikovali z glino. Naredili bomo ptička, ki bo imel luknjico za vrvico, da ga bomo lahko obesili na vejo. Ptička bomo okrasili s palčko in kasneje tudi pobarvali s temperami.

Učenci so zaščitili mize z reklamnim papirjem in pripravili palčke s katerimi boimagedo ptičku narisali krila in oči. Namesto palčk za ražnjiče bi lahko uporabili tudi zobotrebce. Delati bo treba hitro, saj se glina hitro suši in bolj je suha težje se oblikuje.

Vsak od učencev je dobil svoj kos gline. Najprej so glino oblikovali v okrog pol do en centimeter debelo ploščo, veliko toliko, da so nanjo lahko položili šablono ptička. Pazili so, da gline niso premočno stiskali, da se ne bi prijela na podlago.

Na glino so položili šablono ptička in jo s palčko obrobili. Odstranili so odvečno glino in nastal je relief ptička. S palčko so mu narisali oči, krila, po svoje okrasili še s pokrovčkom imageflomastra ter naredili luknjico za vrvico. Ptička so previdno obrnili na drugo stran in ga s palčko okrasili tudi tam. Ko je bil ptiček natančno izdelan, so ga odnesli sušit na za to pripravljeno polico.

Po tritedenskem sušenju so ptička pobarvali z gosto tempera barvo, zavezali vrvico in ga dali sušit. Barve so izbrali po svojem občutku. Ko so se ptički posušili, so jim nadeli vrvico in pripravljeni so bili za razstavo na veji.

Sovica

imagePrav tako narejena z reliefno tehniko. Učenci so iz gline najprej oblikovali krog, ki so ga na spodnjem delu okrasili z odtisi zamaška flomastra. Nato so prepognili levi del proti polovici in še desni del, da so nastala krila, ki so jih okrasili s črtami z zobotrebcem ali palčko. Sledil je še prepogib zgornjega dela proti sredini, da je nastala glava. Oblikovali so še ušeska na desnem in levem zgornjem robu, narisali oči ter dodali kljunček. Dokončano sovico so dali za tri tedne sušiti. Sovice nismo pobarvali, ker so jo oblikovali iz rjave gline.

imageimage

Posodica za nakit

imageZa modeliranje posodice sem izbrala tehniko oblikovanje svaljkov in povezovanje v posodo.

Po uvodni ponovitvi kiparskih pojmov, so učenci povedali kako se morajo pripraviti na delo z glino. Vedeli so, da morajo z delom pohiteti, ker se glina ko je suha težje gnete in oblikuje.

imageUčence sem povabila okrog mize in jim pokazala kako naredijo svaljke iz gline. Če svaljke nato zvijejo, bodo dobili dno posode. Stene bodo gradili tako, da bodo postavljali svaljke enega na drugega. Na koncu lahko naredijo še roč ali kakšen okrasek iz svaljka na zunanji strani posodice. Pri tem morajo zelo paziti, da ga bodo dobro pritrdili, da ne bo pri sušenju odpadel.

clip_image013Učenci so dobili svoj kos gline in pričeli oblikovati. Nastajale so zanimive in presenetljivo različne posodice. Ko so bile končane, so učenci na listek napisali ime in posodico dali na omaro sušit.

Po treh tednih so jih še pobarvali.

 

Vrtnica za mamico

Bližal se je materinski dan in treba je bilo pripraviti darilo za mamice. Odločila sem se, da bomo izdelali vrtnico iz gline.

Po uvodu in ponovitvi kako oblikujemo z glino, sem učencem pokazala postopek izdelave vrtnice in končen izdelek. Razdelila sem jim glino in skupaj smo najprej oblikovali sedem clip_image015različno velikih kroglic v približni velikosti frnikole. Kroglice so nato sploščili, da so dobili tanke kroge. Kroge so po velikosti postavili enega poleg drugega tako, da so se malo prekrivali. Pazili so, da se jim glina ni prijela na podlago. Kroge, ki so se držali skupaj so nato pričeli zvijati od najmanjšega do največjega, da je nastal cvet. Cvet so na spodnjem delu stisnili.

Oblikovali so še dva ovalna lista in z zobotrebcem narisali listu žile. Lista so z vodo prilepili clip_image017pod cvet. Vrtnico so dali sušit za tri tedne.

 

Po treh tednih so vrtnico pobarvali z roza ali rdečo tempera barvo, liste pa s temno zeleno barvo. Vrtnice so odnesli domov in jih podarili mamicam.

Zaključek

Oblikovanje gline je vedno zanimivo, saj jo učenci radi gnetejo, nastajajo pa tudi lepi, izvirni izdelki. Učencem je bilo delo všeč, vsi so se poglobili v svoj izdelek in se potrudili. Pri delu sem spodbujala razvijanje njim lastne izrazne zmožnosti, zato so nastali različni izdelki, to se je videlo še posebno pri posodicah.

Literatura

  1. http://4crazykings.blogspot.si/2009/04/howtomakequickclayowl.html
  2.  http://elementaryartfun.blogspot.si/2013/05/clayrosesformothersday.html

Besedilo in fotografije: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Ustvarjanje v podaljšanjem bivanju na podružnični šoli

tina_skok

Tina Skok

1. Uvod

Na Osnovni šoli Solkan, Podružnici Trnovo je bilo podaljšano bivanje za učence od 1. do 4. razreda, kot ena izmed oblik vzgojno-izobraževalnega dela, prvič organizirano v šolskem letu 2009/10. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka ob upoštevanju interesov in želja učencev.

Učitelj s strokovnim vodenjem zagotovi spodbudno okolje za izobraževanje, opravljanje šolskih obveznosti, načrtovanje različnih aktivnosti, s katerimi poskrbi za osebni razvoj učenca. Pomemben poudarek je poleg učenja tudi gradnja kakovostnih odnosov v skupini. Podaljšano bivanje tako zajema samostojno učenje, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano.

2. Ustvarjalno preživljanje časa

Ustvarjalno preživljanje časa je dejavnost namenjena razvedrilu, sprostitvi in počitku. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi dejavnostmi z določenim ciljem po njihovi izbiri, interesu in sposobnostih. Poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj je le animator te dejavnosti. Lahko jih motivira, spodbudi in usmerja. Učenci razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem ali drugem področju. Izkušnje pridobivajo na socialnem področju, saj se učijo usklajevati mnenja z vrstniki in sprejemati različne vloge. S predstavitvijo svojih izdelkov, ki v tem času nastanejo, se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela.

2. 1. Ustvarjanje literarnega junaka Martina Krpana

V okviru sodelovanja na likovnem natečaju »Izdelaj svojega junaka«, je po o pogovoru o imagepravljičnih junakih, učence s svojo močjo in pogumom najbolj pritegnil prav Martin Krpan, ki se je kot navaden kmet preživljal s prepovedanim tovorjenjem soli. Na šolskem igrišču so poslušali prebrano pripovedko o njem, tretješolec, ki pa je zgodbo že dobro poznal, je prebrano dopolnil s svojimi mislimi.

Slika 1. Poslušanje pripovedke o Martinu Krpanu

Po poslušanju zgodbe, so se učenci pogovarjali o Martinu Krpanu in razmišljali, kaj bi oni storili, če bi imeli njegovo moč.

Misli učencev, ki so odgovarjali na vprašanje, kaj bi naredili, če bi imeli moč Martina Krpana:

  • Pomagal bi drugim ljudem, če bi bili v nevarnosti.
  • Gozdarjem bi pomagal izruvati drevesa, da jim jih ne bi bilo treba žagati in bi jih odstranjeval, če bi padla na cesto.
  • Iz gozda bi domov nosila drva, da bi jih imeli za kurjavo.
  • Pomagala bi vsem ljudem po svetu.
  • Revnim ljudem bi nosila hrano in vodo.
  • Starejšim ljudem bi pomagal dvigovati težke stvari.
  • Delala bi na letališču in ljudem bi pomagala nositi prtljago.
  • V mehanični delavnici bi dvigoval avtomobile brez dvigala, da bi jih lahko popravljal.
  • Pomagala bi kmetom na njivah in doma na kmetiji.
  • Vsem sošolcem bi nosila torbe.
  • Zidarjem, ki zidajo hiše, bi nosil opeke.
  • Poimagelicistom bi pomagal »loviti lopove«.
  • Pomagala bi vsem, ki bi prosili za pomoč.

Sledil je posvet, kako izdelati Martina Krpana. Odločili so se, da za osnovo uporabijo karton. Za njegov trup so tako obrisali najmanjšo učenko.

Slika 2. Obris trupa učenke

Učenci so se po zahtevnosti dela razdelili v manjše skupine in začeli z delom. Naloga članov je bila, da so na karton narisali še škornje, klobuk, sekiro in kobilico, nato pa vse skupaj izstrigli. Pri svojem delu so večinoma uporabljali tapetniško blago, škarje in lepilo. Za dodatke so uporabljali še drug odpadni material, ki so ga med šolskim letom na šoli zbrali s pomočjo svojih staršev. Tako so pri svojem delu uporabili: polnilo za sedežne garniture, manjše koščke usnja, tulce, valovito lepenko, slamo, gumbe, papirnate vrečk. Pri delu so bili zelo skoncentrirani, natančni in ustvarjalni. Med seboj so si veliko pomagali in skupaj iskali rešitve, kako kaj narediti. Z nestrpnostjo in radovednostjo so pričakovali, kakšen bo njihov končni izdelek.

imageimage
Slika 3. “Oblačenje” Martina Krpana              Slika 4. Izdelava škornja

imageimage
Slika 5. Lepljenje koščkov blaga na Martinovo kobilico       Slika 6. Skupinska slika s končnim izdelkom

3. Zaključek

Ustvarjalno preživljanje prostega časa je bilo zelo raznoliko in dragoceno. Pri delu je vsak učenec krepil svoje močno področje in z ustvarjalnimi domislicami pripomogel, da je nastala čudovita likovna stvaritev. Razvijali so ročno-motorične spretnosti, domišljijo, kreativnost in sodelovanje v skupini. Učenci so bili pod nadzorom, a niso bili vodeni. Z razpoložljivim materialom so ustvarjali v okviru svojih zmožnostih. Povest o Martinu Krpanu je bila za mlade likovne ustvarjalce neizčrpen vir ustvarjanja. S svojimi idejami so Martinu dodali pridih čarobnosti, zanimivosti in privlačnosti ter si ga tako približali. Končni izdelek jim je ponazoril razliko v velikosti med Martinom Krpanom in njegovo kobilico.

Literatura

  1. Koncept podaljšanega bivanja. Dostopno na URL: http://url.sio.si.3Sf
  2. Levstik, F. (1997). Martin Krpan. Mladinska knjiga. Ljubljana.

Fotografije: osebni arhiv Tina Skok