Astronomija v osnovni šoli

romana_sabeder

Romana Šabeder

1. Uvod

Astronomija je najstarejša naravoslovna veda. Že kot otroka me je zanimalo, kaj vse se skriva med svetlimi pikicami, ki nas vabijo in burijo domišljijo v jasni noči. Čeprav znanost skokovito napreduje, nas razvoj te prekrasne vede skozi stoletja pripelje do spoznanja, kako majhni, predvsem pa edinstveni smo na naši Zemlji.

Veseli me, da je ta radovednost in vedoželjnost prisotna tudi pri današnji mladini. Kljub temu da danes veliko lažje in hitreje dostopamo do informacij, imajo učenci vedno vsa mogoča in nemogoča vprašanja, na katera skušamo pri pouku s skupnim razmišljanjem poiskati odgovore.

Moram priznati, da mi je poučevanje astronomije tudi po več kot 15 letih še vedno izziv. Za učitelja predstavlja velik organizacijski pa tudi strokovni zalogaj. Skozi leta sem ugotovila, da učenci zmorejo marsikaj sami, da ni potrebe, da so navodila vedno do pikice natančna; skratka puščam jim več svobode za samostojno raziskovanje in iskanje lastnih poti do rešitve.

2. Astronomske vsebine v osnovni šoli

Učenci se z določenimi vsebinami iz področja astronomije seznanijo že v prvi in drugi triadi OŠ pri predmetih naravoslovja in geografije (dan – noč, dolžina sence, letni časi, rotacija Zemlje, gibanje Sonce-Zemlja …). Astronomija se kot kratek samostojen vsebinski sklop pojavi tudi v okviru predmeta fizika v 8. razredu. Pri teh urah učenci dobijo le bežen vpogled v astronomske vsebine, saj je za bolj poglobljeno obravnavo namenjenih premalo ur.

Z vpeljavo devetletne osnovne šole se je v zadnji triadi pojavila novost, to so obvezni izbirni predmeti. Vsak učenec mora izbrati vsaj dve (lahko tudi tri) ure izbirnih predmetov. Ko sem takrat razmišljala, kaj naj učencem ponudim, sem izbrala astronomijo. Vedela sem, da bom morala vložiti veliko energije in se še dodatno strokovno izobraziti z obiskovanjem seminarjev in s prebiranjem strokovne literature ter z iskanjem informacij na spletnih straneh. Danes mi ni žal, da sem se tako odločila, saj so izbirni predmeti iz astronomije na naši šoli vsa leta stalnica in jih učenci radi izbirajo, kar je v poplavi izbirnih predmetov iz športa, računalništva in tujih jezikov, lep dosežek.

2.1. Izbirni predmet astronomija

Izbirni predmet astronomija je na voljo v 7., 8. in 9. razredu in zavzema tri področja, ki se izvajajo v treh neodvisnih sklopih, vsak od njih v roku enega leta:

  • Sonce, Luna in Zemlja,
  • Daljnogledi in planeti,
  • Zvezde in vesolje.

Učni načrt je napisan zelo odprto, zato si lahko vsak učitelj izdela letno pripravo tako, da ustreza njemu in seveda učencem. V začetku sem bila precej toga, saj je bil moj pouk precej formalen, veliko je bilo še frontalnega dela. Danes k pouku pristopam povsem drugače. V ospredju so učenci, znanje pridobivajo samostojno z raziskovanjem, predstavljajo plakate, izdelujejo PowerPoint predstavitve, izdelujejo poročila opazovanj in ekskurzij … V pouk vnašam veliko praktičnega dela, saj lahko učenci tako poleg znanja pokažejo tudi ustvarjalnost. Večina učencev si predmet izbere zaradi lastnega interesa, zato so bolj motivirani. Težim tudi k temu, da vse naloge opravijo v šoli in jih z delom ne obremenjujem še doma. Ker je za marsikatero dejavnost šolska ura prekratka, smo fleksibilni in pouk izvedemo nekoliko drugače. V nadaljevanju bom predstavila nekaj teh možnosti.

2.1.1. Opazovalni večer, bralna noč pod zvezdami

Ker si astronomije ne moremo predstavljati brez praktičnega opazovanja, je ta oblika obvezna. V začetku na šoli še nismo imeli teleskopa, zato sem vključevala zunanje sodelavce. V letu astronomije, leta 2009, pa je ministrstvo vsaki šoli v državi namenilo sredstva za nakup teleskopa. Izkoristili smo to možnost in sedaj upravljamo s teleskopom Celestron NexStar 6SE, ki nam omogoča opazovanje Lune, bližnjih planetov, ob jasni noči pa še vpogled v globlje vesolje. Opazovali smo že Andromedino galaksijo in nekatere zvezdne kopice in meglice.

Opazovalni večer se je na pobudo učencev razširil na astronomsko noč. Zaradi lažje organizacije se astronomi povežemo običajno z učenci, ki so končali bralno značko, zato smo astronomsko noč poimenovali v Bralno noč pod zvezdami. Organizacija je zahtevna, saj moramo izbrati jasno noč, poskrbeti za nočitev, večerjo in zajtrk za okoli 60 učencev. Učenci si uredijo ležišča v šolski telovadnici in tako preživeta noč je vedno znova posebno doživetje.

Učencem pripravim delovno gradivo za opazovanje večernega in jutranjega neba. Nekaj primerov.clip_image002

  • PRIPRAVA UČENCEV NA OPAZOVANJE

Pomagajo si s klasično ali spletno zvezdno karto.

Slika 1. Priprava učencev na večerno opazovanje

slika1

  • OPAZOVANJE S TELESKOPOM                              Skica objekta, kot ga vidiš.

Opazovalec: ______________________ slika2

Vremenske razmere: _______________

Kraj: ____________________________

Čas: ____________________________

Teleskop: Celestron NexStar SE6, fob = 1320 mm

Okular: Hyperion , fok = 13mm

Povečava: slika3 =

Objekt opazovanja: _______________

  • OPAZOVANJE S PROSTIM OČESOM

a) S pomočjo zvezdne karte odgovori na vprašanja:

Kdaj vzide Sirij 21. 3.?

Kdaj 21. 3. Sirij zaide?

Kdaj je 21. 3. Sirij najvišje na nebu?

b) Prepoznaj vsaj štiri ozvezdja in prepričaj sošolce, da ga ločiš na nebu od drugih ozvezdij.

S pomočjo zvezdne karte poimenuj najsvetlejše zvezde v ozvezdju.

Nariši skico treh ozvezdij, kot jih vidiš na nebu.

c) Višina severnice na nebu je enaka zemljepisni širini kraja. Vse zvezde se vrtijo okoli Severnice. Oceni višino Severnice s kotnimi merami na roki oziroma si pomagaj s šolskim geotrikotnikom.

  • OPAZOVANJE LUNE s teleskopom ali daljnogledomclip_image005

Datum opazovanja:
Čas vzhoda Lune:
V kateri meni je Luna?
Čez koliko dni bo ščip?

Slika 2. Opazovanje Lune

Nariši Luno, kot jo vidiš s prostim očesom. Opiši Lunino površje (kraterji, gorski hrbti in razpoke, morja).

Nariši Luno, kot jo vidiš skozi teleskop in daljnogled. Razišči in opiši podobnosti in razlike, ki jih opaziš.

1.1.1. Astronomski tabor

Izpeljava astronomskega tabora med vikendom je še večji organizacijski zalogaj. Najprej moram pridobiti soglasje vseh staršev, da se s tako obliko pouka strinjajo in so pripravljeni plačati dve nočitvi in bivanje v CŠOD Planinka na Pohorju. Imeti moram tudi srečno roko, da so v izbranem terminu jasni dnevi in noči, saj moramo bivanje rezervirati več mesecev vnaprej. Astronomski tabor organiziram vsaka tri leta, tako da omogočim vsaki generaciji učencev, da vsaj enkrat opazujejo nočno nebo z višje nadmorske višine in vstran od mestnih luči. Astronomske dejavnosti popestrimo še s športnimi dejavnostmi (plezanje na plezalni steni, lokostrelstvo, nočni pohod), predvsem pa razvijamo sodelovanje, imagepovezovanje in druženje med učenci.

Naloge, ki jih učenci opravijo na taboru, so kompleksnejše. Zadnji dan jih skupine predstavijo in pripravljeni morajo biti na vprašanja ostalih udeležencev tabora.

Slika 3. Izdelava planetov na taboru

Kot primer podajam skrajšana navodila, ki so jih dobile skupine.

1. Učenci izbirnega predmeta Sonce, Luna in Zemlja

slika4                            Slika 4. Nazoren prikaz Luninih men

1. Učenci izbirnega predmeta Daljnogledi in planeti

Izdelava planetov iz STIROPORNIH kroglic, kaširanja balonov (preračunavanje medsebojnih razmerij velikosti).

I. Predstavitev planetov glede na medsebojno oddaljenost in oddaljenost od Sonca. Priprava na poročanje z zanimivimi primerjavami. Koliko časa bi potrebovali, da obiščemo posamezni planet (z raketo, avtom …)?

II. Predstavitev planetov glede na medsebojno velikost in velikost v primerjavi s Soncem. Priprava na poročanje z zanimivimi primerjavami. Koliko časa bi potrebovali, da prehodimo (prevozimo) posamezni planet?

III. Raziščete, kdaj in kako so odkrili posamezni planet. Raziščite izvor imen posameznih planetov. Izdelajte plakat Raziskovanje osončja.

clip_image002[5]IV. Proučite lego planetov glede na ozvezdja v trenutnem mesecu (računalniški program na tablici oz. mobilnem telefonu). Izdelajte plakat, ki prikazuje lego planetov.

Slika 5. Uporaba tablic pri iskanju podatkov

2. Učenci izbirnega predmeta Zvezde in vesolje

I. Izdelajte kamero obscuro. Opišite napravo in razložite uporabo. S pomočjo kamere izračunajte razdaljo do Sonca.

II. Ozvezdja Zodiaka. Na 12 listov (A3) narišite vsa ozvezdja Zodiaka in zraven napišite, kdaj je ozvezdje vidno. Poiščite čim več imen zvezd v posameznem ozvezdju in poiščite astrološke značilnosti posameznega znamenja.

III. Kako se orientiramo na nebu? Izdelava zvezdnega dežnika (zimsko nočno nebo, letno nočno nebo). Ponazoritev navideznega krožnega gibanja zvezd.

IV. Iclip_image004zdelava domačega planetarija [1].

V. Izdelava makete ozvezdja na mizi [2].

VI. Izdelava višinomera in križne palice [3].

Slika 6. Predstavitev zvezdnega dežnika

1.1.1. Ekskurzije

Tudi ta oblika zahteva najprej pridobitev soglasja staršev, saj je povezana s stroški. Moram reči, da so starši večinoma zadovoljni, da ponudimo učencem nadstandardne dejavnosti in nas podpirajo, da njihovi otroci pridobivajo znanja in izkušnje tudi na ta način. V zadnjih letih smo obiskali planetarij v Zagrebu, na Dunaju, v Minimundusu (Celovec), letos pa planetarij Astroport 360, ki se trenutno nahaja v Čatežu. Obiskali smo že tudi tehnični muzej v Münchnu in Haus der Natur v Salzburgu, kjer smo dali poudarek ogledu astronomskih in fizikalnih vsebin. Po opravljeni ekskurziji učenci običajno napišejo poročilo ali pa jim pripravim vprašalnik, s katerim obnovijo in utrdijo slišano. Prilagam primer takega vprašalnika.

OBISK V PLANETARIJU (vprašalnik)

  1. V katerem delu Avstrije stoji planetarij, ki smo ga obiskali?
  2. Opiši, kaj je planetarij in kaj je zanj značilno.
  3. Naštej planete v našem Osončju
  4. Kdo je v začetku 17. stoletja prvi uporabil daljnogled za opazovanje zvezd?
    a) Galileo Galilei b) Tycho Brahe c) Nikolaj Kopernik
  5. Koliko zvezd lahko vidimo s prostim očesom?
    a) Do 300 b) Do 3000 c) Do 30 000 d) Nešteto
  6. Ena astronomska enota (150 milijonov kilometrov) je razdalja med:
    a) Luno in Zemljo. b) Zemljo in Venero. c) Zemljo in Soncem
    .
  7. Katerih zvezd je v vesolju največ?
    a) Tistih, ki jih lahko vidimo s prostim očesom.
    b) Tistih, ki jih lahko vidimo s teleskopi.
    c) Tistih, ki jih ne moremo videti niti z najboljšimi teleskopi.
  8. Zvezde so različne barve. Glede na barvo lahko določimo, kako vroče so. Najbolj vroče so:
    a) Bele. b) Modre. c) Rumene. d) Rdeče.
  9. Zvezde so sestavljene v glavnem iz:
    a) helija in vodika. b) helija in železa. c) vodika in kisika.

10. Kaj je supernova?
a) Nova zvezda. b) Novi planet. c) Eksplozija zvezde.

11. Kaj je črna luknja?
a) Temna zvezda. b) Vesoljsko telo z močno gravitacijo.
c) Hitro vrteča zvezda. d) Nevtronska zvezda.

12. Pulzarje (nevtronske zvezde) so odkrili s pomočjo:
a) sunkov radijskih valov. b) sodobnih teleskopov. c) vesoljskih poletov.

13. Zapiši vsaj dve znani ozvezdji.

14. Kateri planet ima obhodni čas okoli Sonca enak povprečni starosti človeka (84 let)?
a) clip_image006Mars. b) Jupiter. c) Uran.

15. Koliko Jupitrovih lun je opazoval že Galileo Galilei?
a) Eno. b) Dve. c) Tri. d) Štiri.

16. Koliko lun bi videli, če bi prenočili na Marsu?

17. Katera posebnost Marsovih lun je bila izpostavljena? Opiši svoja občutja in spoznanja po obisku planetarija.

Slika 7: Obisk planetarija v Čatežu

2. Zaključek

Pri obravnavi astronomskih vsebin v osnovni šoli ni v ospredju le storilnost, čeprav se pri najbolj zagnanih in motiviranih učencih pojavi sama po sebi. Pomembneje je, da učenci začnejo razmišljati o naravi, o zakonitostih v njej, da sprašujejo, da so polemični in da se naučijo delati v skupini.

Za promoviranje astronomije sem izkoristila v letu 2009 mednarodno leto astronomije in v letu 2015 mednarodno leto svetlobe. V obeh primerih smo izvedli projektne dneve za vse učence na šoli in jim med drugim omogočili obisk prenosnega planetarija, ki smo ga imeli ves dan na šoli. V popoldanskem času so ga lahko obiskali tudi starši. Opis bogatih vsebin in delavnic pa je lahko že tema za novi članek.

Zanimanje za astronomijo in dvig nivoja znanja pa so vsekakor pospešila tekmovanja iz astronomije, ki od leta 2009 potekajo na šolski in državni ravni. V zadnjih dveh letih pa se najboljši učenci na državnem tekmovanju udeležujejo tudi mednarodne Sanktpeterburške olimpijade. Ponosna sem, da so se učenci naše šole izkazali že na vseh nivojih teh astronomskih tekmovanj.

Literatura:

  1. „http://www.portalvvesolje.si/images/stories/ucna_gradiva/domaci_planetarij_gusti.pdf “ [Elektronski]. [Poskus dostopa 3. 01. 2018].
  2. „http://www.portalvvesolje.si/images/stories/ucna_gradiva/ozvezdje_na_mizi.pdf “ [Elektronski]. [Poskus dostopa 3. 01. 2018].
  3. „http://www.portalvvesolje.si/images/stories/ucna_gradiva/krizna_palica_gusti.pdf “ [Elektronski]. [Poskus dostopa 3. 01. 2018].

Izdelajmo sončno uro

romana_sabeder

Romana Šabeder

1. Uvod

1.1. Zgodovina sončnih ur

Sončne ure so najstarejše naprave za merjenje časa v obdobju enega dneva. Najstarejša znana sončna ura naj bi se nahajala v neki grobnici na Irskem (5000 let pr. n. št.). Ljudje pa so že pred tem na podlagi astronomije znali določiti leto (letno gibanje Sonca), mesec (lunine mene), teden (lunine mene) in dan (menjavanje dneva in noči).

Z opazovanjem dnevnega gibanja sence kot posledico dnevnega gibanja Sonca, pa so naši predniki znali določiti tudi krajša časovna obdobja od enega dneva. Danes so sončne ure predvsem turistične znamenitosti, saj so povezane z umetnostjo in arhitekturo. Pri srečanju s sončno uro se skoraj pri vsakem posamezniku sproži zanimanje za primerjavo časa, ki jo kaže sončna in ročna ura.

1.2. Vrste sončnih ur

clip_image002Vsaka sončna ura je sestavljena iz ravne palice (gnomona) in ravne plošče, na katero pada senca gnomona. Na plošči je narisana številčnica, ki je odvisna od vrste sončne ure in njene lokacije na Zemlji (slika 1).

Slika 1. Sestavni deli sončne ure. Povzeto po [1].

clip_image004Ločimo tri glavne vrste sončnih ur:

  • horizontalna (vodoravna) sončna ura (slika 2),
  • vertikalna (navpična) sončna ura (slika 3),
  • ekvatorialna sončna ura (slika 4).

Slika 2. Horizontalna sončna ura [2]

clip_image005clip_image007
Slika 3. Vertikalna sončna ura [3]    Slika 4. Ekvatorialna sončna ura [4]

1.2.1. Analematična sončna ura

Pri izbirnem predmetu astronomija sem pred leti z učenci že izdelovala ekvatorialno sončno uro, ki je ob pravilni postavitvi kazala dokaj natančen čas. Idejo za izdelavo spodaj opisane sončne ure pa sem dobila ob nadomeščanju učiteljice podaljšanega bivanja. V lepem sončnem popoldnevu sem bila z učenci na šolskem igrišču in ob igranju s sencami sem pomislila, da bi na igrišču lahko izrisali sončno uro, čas pa bi imagekazala senca učenca.

Pobrskala sem po ustrezni literaturi in ugotovila, da se taka ura imenuje analematična sončna ura in je na prvi pogled podobna enostavni in horizontalni sončni uri. Njena številčnica leži na horizontalni ravnini, gnomon pa je pokončen, v našem primeru učenec (slika 5).

Slika 5. Analematična sončnimagea ura

Zakaj se imenuje analematična? Številčnica je enotna za vsak dan v letu, spreminja pa se lega gnomona (glede na položaj Sonca) na izbrani dan v letu. Če bi vsak dan v roku enega leta posneli položaj Sonca na nebu ob točno določeni uri (uri srednjega sončnega časa), bi dobili zanimivo sklenjeno krivuljo, ki se imenuje analema (slika 6).

Slika 6. Analema [5]

1.2.1. Položaj Sonca za različne dneve v letu

Višina Sonca nad obzorjem se ves čas spreminja. Poznamo dnevno in letno gibanje Sonca. Najvišja višina Sonca ob poldnevu je na severni polobli izmerjena ob poletnem solsticiju (21. 6.), najmanjša višina pa ob zimskem solsticiju (21. 12.). V tem času je deklinacija Sonca (odaljenost od nebesnega ekvatorja) največja in je enaka nagibu Zemljine osi (δ = ± 23,5°). Navpični gnomon in njegova senca tvorita pravokotni slika1trikotnik in s pomočjo kotnih funkcij lahko izračunamo katerokoli od količin (ob poznavanju drugih dveh): višino gnomona (v), dolžino sence gnomona (d) ali višinski kot Sonca (h) (slika 7).

Slika 7. Položaj Sonca med letom [6]

 

2. Postopek izdelave analematične sončne ure

Postopek izdelave bom opisala po korakih in s pomočjo desetkrat pomanjšanega modela. Vsem, ki se boste lotili izdelave v naravi, priporočam, da najprej izdelate manjši model in se prepričate o natančnosti.

Vsi izračuni so narejeni za gnomon višine v = 1,5 m in severno geografsko širino φ= 46°. Dodane so enačbe, da lahko izdelate uro na katerikoli geografski širini in s poljubno višino gnomona.

2.1. Natančna določitev smeri sever–jug

Če nimamo časa, lahko smer sever–jug enostavno določimo z aplikacijo na mobilnem telefonu. Za učence pa je vedno zanimiv tudi naslednji postopek.

Na področju, kjer želimo imeti sončno uro, vtočki O navpično zapičimo palico. Okrog poldneva, ko je Sonce že precej visoko, začrtamo krog na tleh s središčem v točki O. Polmer kroga mora biti malo manjši od trenutne dolžine sence palice. Ko se senca dotakne narisanega kroga, to točko označimo z A. Senca palice se proti poldnevu vedno krajša. Nato se začne spet daljšati in ko se ponovno dotakne kroga, označimo to dotikališče s točko B. Razdaljo AB razpolovimo in razpolovišče S povežemo s točko O. Poltrak OS kaže proti severu.

2.2. Izračun velikosti male in velike osi elipse

Številčnico analematične sončne ure predstavlja elipsa, na kateri bomo označili točke, ki prikazujejo lokalni čas. Velika polos elipse a leži na x osi v smeri vzhod–zahod, mala polos elipse b pa leži na y osi v smeri sever–jug. Velika polos je odvisna od male polosi ter geografske širine kraja (φ), formulaGnomon se v odvisnosti od dneva v letu premika po y osi.

Najprej določimo malo polos elipse, ki ustreza najkrajši dolžini sence gnomona v letu. To je v času poletnega solsticija, ko je deklinacija sonca δ = 23,5°. Vzemimo, da je gnomon učenec z višino v = 1,5 m. S pomočjo pravokotnega trikotnika, ki ga določa gnomon, izrazimo dolžino sence a, ki je hkrati enaka dolžini male polosi b (slika 8).

slika2Slika 8. Izračun dolžine sence in hkrati male polosi elipse

2.1. Konstrukcija (izris) elipse

Najprej narišemo dolžino male polosi (b) elipse v smeri sever–jug. Pravokotno nanjo narišemo še veliko polos (a). Nato na lesenem ali papirnatem ravnilu odmerimo dolžini obeh polosi. Najbolje je vzeti kar leseno palico z dolžino velike polosi, na kateri odmerimo še dolžino male polosi (slika 9). Palico postavimo tako, da je točka A na mali polosi, točka B pa na veliki polosi. Ob predpostavki, da obe točki prepotujeta celotni razdalji male in velike polosi, nam točka C izriše elipso.

slika3Slika 9. Konstrukcija elipse [6]           Slika 10. Konstrukcija elipse na modelu

2.4. Načrtovanje številčnice

Naj bo H časovni kot Sonca, ki določa točko na krožnici ekvatorialne ure. Urni kot U analematične ure je v naslednji odvisnosti od urnega kota ekvatorialne ure in geografske širine, tan [6].

V tabeli so izračuni urnega kota U za geografsko širino 46°.

tablica

Na prej izrisano elipso levo in desno od male polosi izmerimo kote in označimo številčnico.

2.5. Lega gnomona

Razdalja | ON | predstavlja lego navpičnega gnomona ob nekem dnevu v letu ( točka O je središče elipse). Ta lega je odvisna od Sončeve deklinacije δ, dolžine velike polosi elipse a in seveda geografske širine kraja φ: | ON |  = a · tanδ · cosφ [6].

V okviru napake je dovolj, da pri konstrukciji analematične ure upoštevamo mesečno spreminjanje Sončeve deklinacije in posledično lege gnomona ter na mali polosi elipse napišemo mesece za nahajanje navpičnega gnomona (učenca).

V tabeli so izračuni premika gnomona po y osi za posamezni mesec. Deklinacija Sonca ustreza približno 20. dnevu v mesecu.

tablica1

clip_image002Iz tabele je razvidno, da se učenec v marcu in septembru postavi v središče elipse, saj je v teh mesecih enakonočje, najbližje številčnici je junija, najbolj oddaljen pa je v mesecu decembru. Položaj gnomona v posameznih mesecih prikazuje model analematične ure (slika 11).

Slika 11. Analematična sončna z označenimi položaji gnomona

3. Zaključek

Opisani postopek izdelave sončne ure je ob pomoči učitelja primeren tudi za učence osnovne šole. Verjamem, da je takšna ura na šolskem dvorišču (igrišču) prava popestritev in tudi didaktični pripomoček za mlajše učence, ki imajo pogosto težave s poznavanjem clip_image002[6]analogne ure. Po izdelavi pomanjšanega modela sem bila, skupaj z učenci, kar malo presenečena, da je njena natančnost tako velika (slika 12). V spomladanskih mesecih jo bomo z učenci izbirnega predmeta astronomija zagotovo izdelali na šolskem igrišču. Za tako obliko dela so maksimalno motivirani, saj so nad uporabnim izdelkom vedno navdušeni.

Slika 12. Natančnost analematične sončne ure

Literatura

[1] „http://save-image.com/images/sundial,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 5. 11. 2017].[2] „http://www.zelena-os.si/zanimivosti.html,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 5. 11. 2017].
[3]„http://www.lokalno.si/media/objave.la/slike/LA/m/2011/2/6/img_7735.jpg,“ [Elektronski]. [4] „https://i0.wp.com/www.trzican.si/wp-content/uploads/2015/01/PLETERJE,“ [Elektronski].
[5] „https://www.google.si/imgres?imgurl=https%3A%2F%2Fs-media-cache, “ [Elektronski].
[6] A. Šabeder, Sončne ure pri poučevanju matematičnih in fizikalnih vsebin: magistrsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 2016.