Primer dobre prakse medpredmetnega povezovanja

  nuzaZ_matejaM

Nuša Žuber i Mateja Marčun

Poučevanje 21. stoletja naj ne bi bilo usmerjeno zgolj k podajanju snovi in spodbujanju mišljenja, temveč bi temeljilo k holističnemu pristopu poučevanja in spodbujanju naravne radovednosti učencev v avtentičnem kontekstu. Namesto tradicionalnih šolskih predmetov bi bilo mnogo bolj motivacijsko poučevanje, ki naj bi za izhodišče imelo pojave, ali kot jim pravi finska stroka FENOMENE. Preko njih in s pomočjo informacij ter pridobljenih spretnosti, naj bi učenci prestopali meje med šolskimi predmeti ter hkrati s tem razvijali veščine 21. stoletja: kritično mišljenje, ustvarjalnost, inovacije, timsko delo in komunikacijo. Učence je torej potrebno preusmeriti iz poti KAJ MISLITI, na pot KAKO RAZMIŠLJATI 1. »Učenje je učinkovito le, ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi, da je učenje povezano s skupnostjo« (Aberšek, 2014, p.2).

Eden izmed zahtevnejših izzivov učitelja v današnjem času je torej motivirati učence na način, da uvidijo smisel v učenju in uporabnosti znanj. Uvid pa je možen samo preko povezovanja različnih vsebin pouka s poudarkom na izkušenjskem učenju v povezavi z lokalnimi potrebami in željami. Močan prožilec motivacije za učenje je upoštevanje pozitivnih čustev. To je spoznanje, ki prihaja iz radovednosti, vedoželjnosti, z izkušnjo »aha efekta«. (Aberšek, 2014)

Razpis Dneva habitata 2017 naju je spodbudil k uresničitvi zgoraj napisanega povezovanja, poučevanja, interdisciplinarnega zlitja, upoštevanja pozitivnih čustev… Izhajali sva iz učnih načrtov, kriterijev razpisanega natečaja, strokovne literature, razvojne stopnje učencev in lokalnih posebnosti. Pri tem sva povezali likovno umetnost (oblikovanje na ploskvi, tridimenzionalni prostor), matematiko (geometrijo in merjenje, prikazi podatkov), slovenščino (neverbalno in verbalno komunikacijo), družbo (ljudje v družbi, ljudje v prostoru in ljudje v času) ter ne nazadnje naravoslovje in tehniko (spreminjanje snovi in živa bitja). Projektu sva zaradi navdahnjenosti s strani natečaja določili temo – javni prostor kot igrišče ter poimenovali projekt OD PROJEKTA DO IDEJE.

Učne vsebine iz predmeta naravoslovje in tehnika (javni prostor našega okolja, poslovne in bivalne stavbe, trdnost gradnje, poklici v gradbeništvu, spoznavanje postopkov obdelave papirja in vrste papirja) sva implementirali v raziskovanje naselja Križe, proučevanje stavb in javnih prostorov, izdelovanje maket iz Lego gradnikov, papirja, kartona, lepenke in prosojnih modelov iz naravnega materiala. Ob tem so spoznavali različne poklice v gradbeništvu (arhitekt, gradbenik, krovec, tesar…), pridobivali tehnična znanja različnih gradenj, razvijali stališča za vključevanje v družbo in z nadgradnjo reševali nove situacije iz področja naravoslovja in tehnike. (Vodopivec et al., 2011)

V samem projektu so proučevali, spoznavali in vrednotili družbeno, kulturno in naravno okolje, v vseh njegovih sestavinah ter interakcijah in soodvisnostih. (Budnar et al., 2011)

Pri aktivnem preoblikovanju prostora (makete naselja in učilnica na prostem) so učenci razvijali likovne kompetence, saj so izhajali iz razumevanja naravnega, osebnega, družbenega in kulturnega prostora. (Kocjančič et al., 2011)

Ob raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in preoblikovanju učilnice na prostem so razvijali tudi matematične kompetence, saj so ob tem uporabljali matematičen način razmišljanja za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja. Ob tem so gradili pojme in povezave, spoznavali ter učili nove postopke, ki so posameznemu učencu omogočili vključitev v sistem (matematičnih) idej in posledično vključitev v kulturo, v kateri živi. Naravo v učilnici na prostem ter širše šolsko okolje so sprejemali kot vir za matematično imageustvarjanje in raziskovanje. (Žakelj e tal., 2011)

V projektu sta sodelovala dva razreda OŠ Križe (4.a in 4.b). Ker tema sovpada s petimi šolskimi predmeti, smo se ga lotili širše, kot projekt, in delali na njem tri tedne.

Slika 1. Ogled šolske okolice

Na samem začetku smo ločili in spoznali javne prostore, ki se nahajajo v naselju Križe. Ker so vsem dostopni in na razpolago ter uporabo, naj bi služili tudi nekemu namenu. Lahko so prijetni, topli in polni izzivov ali pa zapuščeni, hladni in sami sebi namen. Obdajajo jih zgradbe, ki pomembno vplivajo nanje ter tudi na nas, prebivalce naselja. Prav zaradi tega smo v prvem delu projekta spoznali zgradbe naselja Križe, iz kakšnih gradnikov so imagenarejene in kako so umeščene v prostor. Sprehodili smo se po okolici šole ter si ogledali in prešteli javne prostore ter pomembne zgradbe. Javnih prostorov smo našteli zgolj tri in hkrati kar nekaj nam koristnih in pomembnih zgradb, ki jih obdajajo.

Slika 2. Pred kulturnim domom v Križah

clip_image006S pomočjo Lego gradnikov smo se lotili gradnje zgradb naše okolice. Pri tem smo spoznavali načine različnih gradenj clip_image008glede na povezavo gradnikov med seboj. Lego zgradbe smo nato umestili v šolski prostor – maketo, ter si ogledali še javne prostore, ki so ob njih nastali.

Slika 3. Izdelava šolske okolice z lego gradniki

Slika 4. Šolska okolica iz lego gradnikov

Pogovorili smo se o težavah, ki so nastopile pri gradnji in postavitvi v prostor (težko je z enakimi gradniki graditi različne zgradbe, nemogoče je bilo prilagoditi velikost zgradb na podlago makete).

Sledila je predstavitev poklicev, ki sodelujejo pri gradnji zgradb. Ob tem smo se ustavili na delu arhitekta in oblikovanju maket. V tem delu smo nato zgradili maketo iz odpadnih papirnatih škatel, ki smo jih poskušali še oblepiti in jim narisati podrobnosti. Stavbe smo nato ponovno umestili na maketo ter ugotovili, da je bilo oblikovanje iz papirja mnogo bolj primerno in posnemanje zgradb lažje, kot delo z »lego gradniki«. Tokrat so se nam javni prostori pokazali v primernejšem merilu.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Izdelava modelov stavb iz papirja    Slika 6. Maketa šolske okolice iz papirja

Ker je pri gradnji zgradb zelo pomembna tudi struktura, smo se lotili še oblikovanja struktur zgradb naselja Križe. Učenci so spoznali, da nam strukture kažejo neko prosojno obliko, niso pa primerne za natančne makete in predstave.

clip_image015clip_image016
Slika 7 in 8. Prosojni modeli iz naravnih materialov

Ponovno smo umestili papirne zgradbe na maketo ter se pogovorili o tistih javnih prostorih, ki samevajo v našem naselju in so skoraj neopazni, zanemarjeni, neuporabni… Na drugi strani imamo javni prostor, ki ga vsako dnevno uporabljamo, a nas žalosti in jezi zaradi svoje slabe izkoriščenosti. Učenci so si kot izziv vzeli spremeniti, dodelati, dodati ideje za izboljšavo šolskega igrišča.

Tako nam je kot poslastica vseh preteklih dejavnosti ostal TEHNIŠKI DAN – Od projekta do ideje učilnice na prostem/ igrišča.

Na ta dan smo se seznanili z razvojem in oblikovanjem šolskih igrišč. Razmišljali smo o pomenu različnih tipov igral in namenu že obstoječih igral. Ogledali smo si s pomočjo računalniške predstavitve različne vrste in tipe igral (plezalne in domišljijske strukture, plezala, skrivališča…). Sledil je ogled šolskega igrišča ter beleženje in dodajanje tipov igral v preglednico. Po razgovoru in predstavitvi preglednic so učenci na terenu narisali skico obstoječega stanja. V razredu smo se nato seznanili, kako arhitekti načrtujejo zunanji prostor in kako ga predstavijo na načrtu (znaki za drevesa, grmovja, igrala….). Pomembno je bilo predstaviti pogled z višine – tloris in pomanjševanje ter povečevanje slik. Ob tem smo opravili tudi vajo povečave.

 clip_image019clip_image020
Slika 9. Ogled učilnice na prostem     Slika 10. Izdelava skice obstoječega stanja

V razredu so učenci s pomočjo skice natančno narisali načrt šolskega igrišča. Sledilo je pomembno vprašanje: Na kaj moramo pomisliti, ko načrtujemo novo/dopolnjeno šolsko igrišče?

Večina je bila mnenja, da potrebujemo vedenje o količini denarja, ki nam je na voljo. Ker ga imamo zelo malo, smo morali v ideje vključiti poceni materiale ter delo, ki ga lahko opravimo tudi na šoli. Sledil je razgovor o cenovno dostopnih materialih ter igralih, ki bi jih lahko sami oblikovali.

clip_image023clip_image024
Slika 11 in 12: Izdelava načrtov z lastnimi idejami

Naslednji korak je vodil k ustvarjalnemu delu tehniškega dne. K že narisanim načrtom so tokrat dodali lastne ideje, kaj vse bi si želeli vključiti v šolsko igrišče, a je cenovno dostopno, primerno za učence druge triade ter nudi obilico različnih ustvarjalnih iger.

Po končanem delu smo pregledali ideje, prešteli ponavljajoče ter jih zapisali v preglednico. Kar 17 učencev si je zaželelo sprehajalno čutilno podlago, 9 hišico na drevesu, 7 »gumolin« (tako so imenovali pot narejeno iz polovično zakopanih gum), 6 učencev si je zaželelo skrivališče ali zatočišče, 4 različne poligone, 5 peskovnik, 8 različne hribčke, 6 ribnik…

PREGLEDNICA NOVIH IDEJ ZA UČILNICO NA PROSTEM

tablica
clip_image026Ker so bile ideje zanimive in dostopne za izdelavo, smo jih predstavili tudi ravnateljici ter naslednji dan vsem ostalim učencem šole z razstavo OD PROJEKTA DO IDEJE.

Slika 13. Razstava projekta na šoli

Literatura

  1. Aberšek, B., 2014. Miselni preskok v izobraževanju. Dostopno na: www.solazaravnatelje.si.
  2. Eurydice, 2011. Teaching and Learning in Single Structure Education.
  3. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Malijevac, T., Struna Bregar, A., Viki Šubic, B., 2013. Igriva arhitektura:Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  4. FINNISH NATIONAL AGENCY FOR EDUCATION, 2016.
  5. Goličnik, B., Odprt javni prostor in njegovi uporabniki.
  6. Program osnovna šola, Družba, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  7. Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  8. Program osnovna šola, Matematika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  9. Program osnovna šola, Naravoslovje in tehnika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  10. Silander,P., Phenomenal education, Phenomenom based learning, Teaching by topics. Dostopno na: http://www.phenomenaleducation.info/about.html
  11. Simoneti, M.,2010. Igrišča za otroke 21. stoletja. Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč. Mladina, 24.
  12. IGRIVA ARHITEKTURA, 4.12. 2017.

Oblikujemo glino

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Eno od področij likovnega ustvarjanja v prvem izobraževalnem obdobju je oblikovanje v trodimenzionalnem prostoru. Učenci se srečajo z različnimi materiali, spoznavajo različne postopke za oblikovanje. Uporabljajo papir, karton, raznovrstno embalažo od plastenk do škatlic, naravne materiale, žice, vrvice, plastelin, glino. Pri delu z različnimi materiali učenci razvijajo motorične spretnosti, pridobivajo si občutek za oblikovanje kipa, uporabijo svojo domišljijo, spomin in ideje.

Od vseh materialov pa je glina prav gotovo nekaj posebnega. Ta naraven material učenci zelo radi gnetejo in oblikujejo, če pa ob tem nastane še lep izdelek, jim je to še toliko bolj v veselje.

Z učenci smo tekom let naredili nekaj zanimivih izdelkov iz gline. Za izdelek smo potrebovali dve do štiri ure. Prvi dve uri za modeliranje, drugi dve uri za barvanje, če smo izdelek pobarvali. Izdelke iz gline smo pred barvanjem sušili tri tedne. Lahko bi se namesto barvanja odločila tudi za peko v peči.

Prva dva izdelka narejena v reliefni tehniki sta primerna za učence v drugem razredu, druga dva pa zahtevata malo več spretnosti in sta primerna za učence v tretjem razredu.

Ptički

imageReliefna tehnika oblikovanja gline se mi je zdela najbolj enostavna za prvo oblikovanje z glino. Odločila sem se, da bomo izdelali ptička.

Na trši karton sem narisala ptička in ga izrezala. To je bila šablona ptička. Pripravila sem več takšnih šablon.

Učencem sem povedala, da bomo oblikovali z glino. Naredili bomo ptička, ki bo imel luknjico za vrvico, da ga bomo lahko obesili na vejo. Ptička bomo okrasili s palčko in kasneje tudi pobarvali s temperami.

Učenci so zaščitili mize z reklamnim papirjem in pripravili palčke s katerimi boimagedo ptičku narisali krila in oči. Namesto palčk za ražnjiče bi lahko uporabili tudi zobotrebce. Delati bo treba hitro, saj se glina hitro suši in bolj je suha težje se oblikuje.

Vsak od učencev je dobil svoj kos gline. Najprej so glino oblikovali v okrog pol do en centimeter debelo ploščo, veliko toliko, da so nanjo lahko položili šablono ptička. Pazili so, da gline niso premočno stiskali, da se ne bi prijela na podlago.

Na glino so položili šablono ptička in jo s palčko obrobili. Odstranili so odvečno glino in nastal je relief ptička. S palčko so mu narisali oči, krila, po svoje okrasili še s pokrovčkom imageflomastra ter naredili luknjico za vrvico. Ptička so previdno obrnili na drugo stran in ga s palčko okrasili tudi tam. Ko je bil ptiček natančno izdelan, so ga odnesli sušit na za to pripravljeno polico.

Po tritedenskem sušenju so ptička pobarvali z gosto tempera barvo, zavezali vrvico in ga dali sušit. Barve so izbrali po svojem občutku. Ko so se ptički posušili, so jim nadeli vrvico in pripravljeni so bili za razstavo na veji.

Sovica

imagePrav tako narejena z reliefno tehniko. Učenci so iz gline najprej oblikovali krog, ki so ga na spodnjem delu okrasili z odtisi zamaška flomastra. Nato so prepognili levi del proti polovici in še desni del, da so nastala krila, ki so jih okrasili s črtami z zobotrebcem ali palčko. Sledil je še prepogib zgornjega dela proti sredini, da je nastala glava. Oblikovali so še ušeska na desnem in levem zgornjem robu, narisali oči ter dodali kljunček. Dokončano sovico so dali za tri tedne sušiti. Sovice nismo pobarvali, ker so jo oblikovali iz rjave gline.

imageimage

Posodica za nakit

imageZa modeliranje posodice sem izbrala tehniko oblikovanje svaljkov in povezovanje v posodo.

Po uvodni ponovitvi kiparskih pojmov, so učenci povedali kako se morajo pripraviti na delo z glino. Vedeli so, da morajo z delom pohiteti, ker se glina ko je suha težje gnete in oblikuje.

imageUčence sem povabila okrog mize in jim pokazala kako naredijo svaljke iz gline. Če svaljke nato zvijejo, bodo dobili dno posode. Stene bodo gradili tako, da bodo postavljali svaljke enega na drugega. Na koncu lahko naredijo še roč ali kakšen okrasek iz svaljka na zunanji strani posodice. Pri tem morajo zelo paziti, da ga bodo dobro pritrdili, da ne bo pri sušenju odpadel.

clip_image013Učenci so dobili svoj kos gline in pričeli oblikovati. Nastajale so zanimive in presenetljivo različne posodice. Ko so bile končane, so učenci na listek napisali ime in posodico dali na omaro sušit.

Po treh tednih so jih še pobarvali.

 

Vrtnica za mamico

Bližal se je materinski dan in treba je bilo pripraviti darilo za mamice. Odločila sem se, da bomo izdelali vrtnico iz gline.

Po uvodu in ponovitvi kako oblikujemo z glino, sem učencem pokazala postopek izdelave vrtnice in končen izdelek. Razdelila sem jim glino in skupaj smo najprej oblikovali sedem clip_image015različno velikih kroglic v približni velikosti frnikole. Kroglice so nato sploščili, da so dobili tanke kroge. Kroge so po velikosti postavili enega poleg drugega tako, da so se malo prekrivali. Pazili so, da se jim glina ni prijela na podlago. Kroge, ki so se držali skupaj so nato pričeli zvijati od najmanjšega do največjega, da je nastal cvet. Cvet so na spodnjem delu stisnili.

Oblikovali so še dva ovalna lista in z zobotrebcem narisali listu žile. Lista so z vodo prilepili clip_image017pod cvet. Vrtnico so dali sušit za tri tedne.

 

Po treh tednih so vrtnico pobarvali z roza ali rdečo tempera barvo, liste pa s temno zeleno barvo. Vrtnice so odnesli domov in jih podarili mamicam.

Zaključek

Oblikovanje gline je vedno zanimivo, saj jo učenci radi gnetejo, nastajajo pa tudi lepi, izvirni izdelki. Učencem je bilo delo všeč, vsi so se poglobili v svoj izdelek in se potrudili. Pri delu sem spodbujala razvijanje njim lastne izrazne zmožnosti, zato so nastali različni izdelki, to se je videlo še posebno pri posodicah.

Literatura

  1. http://4crazykings.blogspot.si/2009/04/howtomakequickclayowl.html
  2.  http://elementaryartfun.blogspot.si/2013/05/clayrosesformothersday.html

Besedilo in fotografije: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Ideja za izvedbo dramskega krožka

andreja_poklukar

Andreja Poklukar

Dramski krožek omogoča učencem, da razvijajo svoje igralske sposobnosti, domišljijo, samozavest in se urijo v veščinah javnega nastopanja. Učenci osvojijo osnovne spretnosti gledališke igre. Seveda pa od učitelja zahteva kompleksno pripravo na izvedbo igre. Zelo pomemben je izbor besedila. Pomembno je, kakšno vlogo si posameznik izbere, saj se mi zdi ključnega pomena, da se otrok zna vživeti v svojo vlogo, sicer izvedba ni zanimiva. Poleg tega je pomemben videz odra – scena, primerni kostumi in seveda tudi primeren izbor glasbe. Zelo dobrodošla pa je tudi popestritev igre s plesom in petjem.

Z učenci od 3. do 5. razreda, ki obiskujejo dramski krožek, sem v šolskem letu 2017/18 pripravila priredbo pravljice Pod medvedovim dežnikom. Pravljico je napisala pisateljica Svetlana Makarovič. Nekatere živali sem dodala prvotni zgodbi, saj je bilo učencev več kot vlog v pravljici.

Ker so je učencem zdela pravljica zanimiva, sem se odločila, da sama napišem nadaljevanje in ji dam naslov POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM MALO DRUGAČE. Začetni del zgodbe je torej prirejen po pravljici Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom in sicer do dela, kjer lisica sklene, da se bo maščevala živalim, ker ji niso hotele delati družbe in so raje odšle k prijatelju medvedu. Kako se lisica maščuje živalim? Kaj jim zagode?

Celotna pravljica je zapisana po vlogah.

Pod medvedovim dežnikom malo drugače

Medved: Za rojstni dan sem dobil velik rdeč dežnik. Ooooo, kako je velik in lep! Točno takega sem si želel! Komaj čakam, da bo začelo deževati.
Medved ob glasbi pleše z dežnikom. Po glasbi zagrmi in zaslišijo se dežne kaplje.
Medved (odpre svoj dežnik): Kako deževno sobotno popoldne! Juhuhu! Končno sem lahko razprl svoj nov dežnik! Zdaj pa grem po gozdu. Mogoče srečam koga, da mu pokažem svoj nov rdeč dežnik.
Ob glasbi pride na oder lisica.
Medved (prijazno): Dober dan, gospa!
Lisica ga samo strogo pogleda in gre mimo. Medved skomigne z rameni in gre dalje.
Ob glasbi pride najprej srnica in se trese od mraza.
Medved: Dober dan, srnica.
Srnica: Dober dan, medved.
Medved: Stopi no pod moj dežnik, srnica! Kjer je prostora za enega, ga bo tudi za dva.
Srnica: Prosila sem že lisico, da bi me vzela pod svoj dežnik, pa me ni hotela niti slišati!
Medved: No, že dobro! Kam pa si namenjena?
Srnica: Domov grem. Nisem vedela, da bo začelo deževati in nisem vzela dežnika.
Medved: Nič hudega, saj ga imam jaz. Pridi, pojdiva!
Naslednja pride zajklja.
Medved: Brž k nama pod dežnik, zajklja! Drugače se boš prehladila.
Zajklja: Hvala, medved, prav rada! Veš, prosila sem že lisico, da bi me vzela pod dežnik, pa me je samo grdo pogledala.
Medved: Kjer je prostora za dva, ga bo tudi za tri.
Zajklja: Lepo, hvala! Ravno moža sem peljala v bolnišnico.
Medved: Res? Kaj pa se mu je zgodilo?
Zajklja: Barval je najino hišico in padel z lestve. Poškodoval si je prednjo tačko.
Medved: Smola pa taka! Pridi, pojdimo!
Pride premražena veverica.
Medved: Kar k nam pod dežnik, veverica! Kjer je prostora za tri, ga bo tudi za štiri!
Veverica: Kako si ljubezniv, medved! Čisto drugačen kakor lisica! Ravno otročičke sem peljala v vrtec, pa me je ujel presneti dež. Smola, res!
Medved: Kaj smola! Saj si srečala nas!
Veverica: To pa res! Hvala vam! Pojdimo!
Pride žaba.
Medved: O, žaba, kar pridi k nam pod dežnik.
Žaba: Hvala, medved, vendar jaz obožujem vodo.
Medved: Saj res, čisto sem pozabil!
Žaba: Se zgodi. Vseeno hvala za povabilo. Z veseljem vas pa pospremim.
Medved: Le pridi, delaj nam družbo!
Pride mačka.
Mačka: Medved, vzemi me pod dežnik.
Medved: Seveda, z veseljem.
Mačka: Nisem pričakovala, da bo danes deževalo. Kar z jasnega se je usula tale ploha.
Medved: Nič hudega, saj si srečala nas.
Mačka: To je pa res! Srečala sem lisico, ki me je samo grdo pogledala in šla.
Medved: Pridi, pojdimo!
Pride miška.
Miška: Medved, medved, vzemi me pod dežnik! Lisica me je napodila!
Medved: Seveda, miška! Kjer je prostora za šest, ga bo tudi za sedem!
Miška: Ne razumem, zakaj je lisica tako nesramna. Pa tako lepo sem jo prosila!
Medved: Že dobro! Pridi, zaplešimo!
Živali skupaj zaplešejo in se po plesu zahvalijo medvedu ter se poslovijo.
Medved (Zapre dežnik.): Kako čudovit dežnik! Kako nam je prišel prav! (Odpravi se domov.)
Ob glasbi pride lisica.
Lisica: Danes je nedelja! (zeha) Oh, kako je dolgčas, kako mi je dolgčas! (zagleda srnico) O, srnica! Delaj mi družbo!
Srnica: Ne utegnem! K medvedu grem na obisk!
Lisica: Kaj? Kakšna nesramnost!
Za grmom sedi slepa volkulja z očali.
Pride zajklja.
Lisica: Delaj mi družbo!
Zajklja: Ne utegnem, grem obiskat prijatelja medveda.
Lisica: Že spet! (jo oponaša) Ne utegnem, grem obiskat prijatelja medveda.
Priskaklja veverica.
Lisica: Glej jo, veverico! Delaj mi družbo!
Veverica: Kje pa utegnem! Mudi se mi k medvedu!
Lisica (jo oponaša): Mudi se mi k medvedu! A res nihče nima časa zame? Sami nesramneži, neotesanci!
Pride žaba.
Lisica: O, pozdravljena, žaba. Se greš z mano skrivalnice?
Žaba: Kaj še! K prijatelju medvedu se mi mudi.
Lisica: Kaj res? Kaj pa jaz? (Žaba molče odide.)
Pride mačka.
Lisica: O, mačka! Bi se šli igrat?
Mačka: Nimam časa, pusti me, botra lisičica! Medved me že čaka.
Lisica: Nima časa, nesramnica!
Pride miška.
Lisica: Vsaj ti mi delaj družbo.
Miška (začudeno): Saj ste res vi, gospa lisica! Komaj sem vas prepoznala, ko imate tako dolg nos! Ampak zdajle nimam časa, veste, moram na obisk k prijatelju medvedu!

Lisica: A tako? Za tole predrznost in nesramnost mi boste pa plačali. Vsi, še posebej pa tisti medved, h kateremu gredo vsi! Z mano se pa noče nihče družiti! Vam že pokažem! Jutri zjutraj se odplazim do medveda in mu ššššc izmaknem tisti rdeč dežnik. Ja, ja, to bom storila! Bodo že videli, kdo je botra lisičica! (Odide z odra.)
Ob glasbi pride medved, razpre rdeč dežnik, se uleže pod dežnik in zaspi.
Ob glasbi se priplazi lisica in vzame dežnik.
Lisica: Tole pa ni bilo posebej težko! Haha, medvedek brez dežnika!
Volkulja (pride izza grma, pomaga si s palico): Kaj pa se tukaj dogaja?
Lisica: Nič, nič! (skriva dežnik) Kakšen lep sončen dan, kajne?
Volkulja: Ko bi ga vsaj videla!
Lisica: A ne vidiš?
Volkulja: Ne, čisto nič. Domov bi šla rada, pa ne vem kam.
Lisica: Jaz ti bom pomagala. Pridi! Proti občinstvu: Še dobro, da je slepa! Yes, juhu! Pa, pa medvedek! Adijo tvoj nov, rdeč dežnik!
Lisica prime volkuljo in odideta. Ob glasbi se prebudi medved.
Medved: Ooooooo, kako sem se naspal! (se pretegne) Danes je pa lep, prekrasen sončen dan! (pogleda naokrog) Ja, kje pa je moj rdeč dežnik? (Išče dežnik, pogleda za grm, drevesa …) Nikjer ga ni! Ni mojega novega rdečega dežnika! Le kam je izginil? (joka)
Pridejo srnica, zajklja, veverica, žaba, mačka in miška.
Veverica: Medved, kaj se je pa zgodilo?
Medved: Spal sem in ko sem se zbudil, ni bilo več mojega prekrasnega rdečega dežnika.
Miška: Kje si ga pa pustil?
Medved: Tule sem ga odložil in pod njim zaspal.
Zajklja: Točno tule?
Medved: Ja, točno tule!
Srnica: Le kdo bi ga lahko vzel, ukradel?
Miška: Mogoče ga je odnesel veter!
Veverica: Morda pa res!
Zajklja: Pa saj ni bilo vetrovno!
Mačka: Res ni bilo vetrovno! To odpade.
Srnica: Pozabite veter! Nekdo ti ga je ukradel?
Medved: Le kdo? Kdo bi to lahko bil?
Žaba: Nekdo, ki nujno rabi streho? Le kdo bi to bil?
Miška: Nimam pojma!
Mačka: Tudi jaz ne sumim nikogar.
Mimo pride lisica z razprtim dežnikom – senčnikom.
Medved: Poglejte!
Srnica: Glej ga, zlomka!
Veverica: Lisica, seveda!
Lisica: Kaj pa tako zijate?
Miška: Zijamo tvoj dežnik!
Lisica: Kakšen dežnik! Tole? (pokaže na dežnik) Tole ni dežnik, pač pa senčnik. Kaj vam ni jasno? A ne vidite, da sije sonce?
Mačka: To je medvedov dežnik, ki ga je dobil za rojstni dan.
Lisica: Pa kaj še!
Zajklja: Vrni medvedu dežnik!
Lisica: A si zmešana? To je senčnik, ki mi ga je podarila moja sestrična iz sosednjega gozda.
Miška: Pa kaj še! Prav nič ti ne verjamem!
Lisica: Mi tudi ni treba! Meni je vseeno! Adijo! (odide)
Medved: Kaj bomo pa sedaj?
Miška: Imam idejo!
Srnica: Kakšno?
Mačka: Le kakšno?
Žaba: Povej nam! Z idejo na plan!
Miška: Lisici nastavimo past, da se ujame vanjo. Potem nam bo izročila ukradeni dežnik.
Mačka: Kakšno past misliš?
Miška: Past z ježi. Ko bo stopila med ježke, jo bodo zbodli.
Veverica: Ja, dobra ideja!
Zajklja: Super!
Medved: Kako pametna ideja!
Srnica: Res je!
Žaba: Rega, rega, bravo miška!
Veverica: Skočim po ježke!
Zajklja: Grem s tabo.
Veverica: Prav, pridi!
Ob glasbi veverica in zajklja pripeljeta štiri ježke, ki čakajo v zasedi.
Mimo pride najprej lisičina sestrična.
Lisičina sestrična: Kaj pa delate?
Medved: Ravno prav si prišla. Kam si pa namenjena?
Lisičina sestrična: K sestrični na kavo.
Miška: K tisti kradljivi sestrični?
Lisičina sestrična: Ne vem kaj govoriš.
Žaba: No, saj ni važno. Si ti mogoče lisici podarila rdeč dežnik?
Lisičina sestrična: Kakšen dežnik?
Medved: Sem si kar mislil!
Mačka: Lisica je tatica!
Veverica: Kaj ne poveš?
Miška: Sem vedela!
Lisičina sestrična: Dežnik? Tatica?
Srnica: Medved je za rojstni dan dobil rdeč dežnik. Ko je spal, mu ga je tvoja sorodnica izmaknila.
Zajklja: Potem nam je pa rekla, da si ji ga ti podarila.
Lisičina sestrična: Jaz? Ne, jaz nimam rdečega dežnika.
Medved: Sem si kar mislil!
Žaba: Tiho, prihaja lisica!
Pride lisica z dežnikom.
Lisica: Gre kdo pod moj senčnik? Danes je strašansko vroče.
Medved: Tatica!
Lisica: A se ti pogovarjaš z mano?
Miška: Vrni medvedu dežnik!
Lisica: Pa kaj še! To je moj senčnik in pika. Podarila mi ga je sestrična.
Lisičina sestrična(pride pred lisico): Jaz?
Lisica: Kaj pa ti tukaj?
Lisičina sestrična: Jaz ti nisem podarila tega dežnika. Takega nikoli nisem imela!
Lisica: Kaj to tebi mar? Pojdiva na kavo.
Lisičina sestrična: S tabo ne grem nikamor!
Lisica: Tudi prav! Grem pa sama.
Prikaže se volkulja, ki sname očala.
Volkulja: Kam pa kam? Nikamor ne greš, dokler ne vrneš dežnika.
Lisica: Ti? Kaj vidiš?
Volkulja: Vse sem videla. Ti si tatica, ti si izmaknila dežnik!
Lisica: Ti si pa lažnivka! Slepa, kaj?
Medved: Pusti volkuljo. Vrni mi dežnik, ki sem ga dobil za rojstni dan.
Lisica: A dežnik? Mudi se mi! Adijo! (hoče oditi)
Veverica: Ježki!
Zajklja: Ježki, na pomoč!
Jež 1: Že prihajamo!
Jež 2: Zmaga naj poštenje!
Jež 3: V boj za poštenje!
Jež 4: Dajmo, zbodimo jo!
Lisica: Au, au, no, saj, saj bom vrnila dežnik.
Medved: Je moj, kajne?
Lisica: Nisem čisto prepričana.
Miška: Nisi? Ježki!
Ježi spet začnejo zbadati.
Lisica:Ja, ja, saj je tvoj, medved!
Medved: Kako prosim?
Lisica:To je tvoj rdeči dežnik. Ko si spal, sem ti ga res izmaknila, au au, kot je že povedala volkulja. Izvoli. Au, au!
Jež 1: Le pazi se!
Jež 2: Končno si pošteno povedala!
Jež 3: Lagati je grdo!
Jež 4: Laž ima kratke noge!
Lisica: Laž? Noge?
Jež 4: To je pregovor!
Jež 1: Ki še kako drži!
Lisica:Saj vem, ampak nihče mi ni hotel delati družbe. Vsi ste šli k prijatelju medvedu. Name ste pa kar pozabili!
Ježi se umaknejo nekoliko stran od lisice.
Jež 1: Kolikor jaz vem, si jih najprej ti zavrnila.
Jež 2: Kar spomni se, kako važno si hodila z dežnikom po gozdu, ko je deževalo.
Jež 3: Še odzdravila nisi nikomur!
Jež 4: Kaj šele, da bi koga vzela pod svoj dežnik.
Jež 2: Medved je vse prijatelje z veseljem sprejel.
Jež 3: Celo povabil jih je pod svoj nov dežnik!
Lisica: No, ja, mogoče sem bila res majčkeno nesramna.
Medved: Majčkeno?
Lisica: No, ja.
Medved: Hvala prijatelji ježki za pomoč.
Jež 1: Za poštenje naredimo vse.
Jež 2: Res, da smo majhni, smo pa sposobni.
Jež 3: Bolj sposobni kot marsikdo.
Jež 4: Kajne, lisica?
Lisica: No, ja.
Miška: Lisica, bilo bi pošteno, če bi se medvedu opravičila.
Lisica: No, prav! Oooooprosti. Ne bo se ponovilo! Obljubim!
Medved: Naj ti bo, lisica! Sprejmem tvoje opravičilo. Le glej, da se ne ponovi!
Kako sem vesel, da imam spet svoj čudovit rdeč dežnik! Zaplešimo in zapojmo!(ples)

Zaključek

Učencem je bila pravljica zelo všeč. Izbrali so si like iz pravljice, ki so jim blizu in so jih zato uspešno interpretirali. Želeli so si nastopati. V igri so postali nekdo drug ali pa so skozi igro izražali sami sebe.

Zdi se mi izredno pomembno, da dramske igre vključujemo tudi v pouk, saj otroka celostno bogatijo in spodbujajo njegovo domišljijo. Poleg tega pa so dramske igre pri otrocih zelo priljubljene in zagotovo tudi popestrijo pouk.

Viri:

Makarovič, Svetlana (1998). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Primer dobre prakse medpredmetnega povezovanja

  nuzaZ_matejaM

Nuša Žuber prof. i Mateja Marčun prof.

Poučevanje 21. stoletja naj ne bi bilo usmerjeno zgolj k podajanju snovi in spodbujanju mišljenja, temveč bi temeljilo k holističnemu pristopu poučevanja in spodbujanju naravne radovednosti učencev v avtentičnem kontekstu. Namesto tradicionalnih šolskih predmetov bi bilo mnogo bolj motivacijsko poučevanje, ki naj bi za izhodišče imelo pojave, ali kot jim pravi finska stroka FENOMENE. Preko njih in s pomočjo informacij ter pridobljenih spretnosti, naj bi učenci prestopali meje med šolskimi predmeti ter hkrati s tem razvijali veščine 21. stoletja: kritično mišljenje, ustvarjalnost, inovacije, timsko delo in komunikacijo. Učence je torej potrebno preusmeriti iz poti KAJ MISLITI, na pot KAKO RAZMIŠLJATI 1. »Učenje je učinkovito le, ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi, da je učenje povezano s skupnostjo« (Aberšek, 2014, p.2).

Eden izmed zahtevnejših izzivov učitelja v današnjem času je torej motivirati učence na način, da uvidijo smisel v učenju in uporabnosti znanj. Uvid pa je možen samo preko povezovanja različnih vsebin pouka s poudarkom na izkušenjskem učenju v povezavi z lokalnimi potrebami in željami. Močan prožilec motivacije za učenje je upoštevanje pozitivnih čustev. To je spoznanje, ki prihaja iz radovednosti, vedoželjnosti, z izkušnjo »aha efekta«. (Aberšek, 2014)

Razpis Dneva habitata 2017 naju je spodbudil k uresničitvi zgoraj napisanega povezovanja, poučevanja, interdisciplinarnega zlitja, upoštevanja pozitivnih čustev… Izhajali sva iz učnih načrtov, kriterijev razpisanega natečaja, strokovne literature, razvojne stopnje učencev in lokalnih posebnosti. Pri tem sva povezali likovno umetnost (oblikovanje na ploskvi, tridimenzionalni prostor), matematiko (geometrijo in merjenje, prikazi podatkov), slovenščino (neverbalno in verbalno komunikacijo), družbo (ljudje v družbi, ljudje v prostoru in ljudje v času) ter ne nazadnje naravoslovje in tehniko (spreminjanje snovi in živa bitja). Projektu sva zaradi navdahnjenosti s strani natečaja določili temo – javni prostor kot igrišče ter poimenovali projekt OD PROJEKTA DO IDEJE.

Učne vsebine iz predmeta naravoslovje in tehnika (javni prostor našega okolja, poslovne in bivalne stavbe, trdnost gradnje, poklici v gradbeništvu, spoznavanje postopkov obdelave papirja in vrste papirja) sva implementirali v raziskovanje naselja Križe, proučevanje stavb in javnih prostorov, izdelovanje maket iz Lego gradnikov, papirja, kartona, lepenke in prosojnih modelov iz naravnega materiala. Ob tem so spoznavali različne poklice v gradbeništvu (arhitekt, gradbenik, krovec, tesar…), pridobivali tehnična znanja različnih gradenj, razvijali stališča za vključevanje v družbo in z nadgradnjo reševali nove situacije iz področja naravoslovja in tehnike. (Vodopivec et al., 2011)

V samem projektu so proučevali, spoznavali in vrednotili družbeno, kulturno in naravno okolje, v vseh njegovih sestavinah ter interakcijah in soodvisnostih. (Budnar et al., 2011)

Pri aktivnem preoblikovanju prostora (makete naselja in učilnica na prostem) so učenci razvijali likovne kompetence, saj so izhajali iz razumevanja naravnega, osebnega, družbenega in kulturnega prostora. (Kocjančič et al., 2011)

Ob raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in preoblikovanju učilnice na prostem so razvijali tudi matematične kompetence, saj so ob tem uporabljali matematičen način razmišljanja za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja. Ob tem so gradili pojme in povezave, spoznavali ter učili nove postopke, ki so posameznemu učencu omogočili vključitev v sistem (matematičnih) idej in posledično vključitev v kulturo, v kateri živi. Naravo v učilnici na prostem ter širše šolsko okolje so sprejemali kot vir za matematično ustvarjanje in raziskovanje. (Žakelj e tal., 2011)

clip_image002V projektu sta sodelovala dva razreda OŠ Križe (4.a in 4.b). Ker tema sovpada s petimi šolskimi predmeti, smo se ga lotili širše, kot projekt, in delali na njem tri tedne.

Slika 1. Ogled šolske okolice

Na samem začetku smo ločili in spoznali javne prostore, ki se nahajajo v naselju Križe. Ker so vsem dostopni in na razpolago ter uporabo, naj bi služili tudi nekemu namenu. Lahko so prijetni, topli in polni izzivov ali pa zapuščeni, hladni in sami sebi namen. Obdajajo jih zgradbe, ki pomembno vplivajo nanje ter tudi na nas, prebivalce naselja. Prav zaradi tega smo v prvem delu projekta spoznali zgradbe naselja Križe, iz kakšnih gclip_image004radnikov so narejene in kako so umeščene v prostor. Sprehodili smo se po okolici šole ter si ogledali in prešteli javne prostore ter pomembne zgradbe. Javnih prostorov smo našteli zgolj tri in hkrati kar nekaj nam koristnih in pomembnih zgradb, ki jih obdajajo.

Slika 2. Pred kulturnim domom v Križah

clip_image006S pomočjo Lego gradnikov smo se lotili gradnje zgradb naše okolice. Pri tem smo spoznavali načine različnih gradenj glede na povezavo gradnikov med seboj. Lego zgradbe smo nato umestili v šolski prostor – maketo, ter si ogledali še javne prostore, ki so ob njih nastali.clip_image008

Slika 3: Izdelava šolske okolice z lego gradniki

Pogovorili smo se o težavah, ki so nastopile pri gradnji in postavitvi v prostor (težko je z enakimi gradniki graditi različne zgradbe, nemogoče je bilo prilagoditi velikost zgradb na podlago makete).

Slika 4. Šolska okolica iz lego gradnikov

Sledila je predstavitev poklicev, ki sodelujejo pri gradnji zgradb. Ob tem smo se ustavili na delu arhitekta in oblikovanju maket. V tem delu smo nato zgradili maketo iz odpadnih papirnatih škatel, ki smo jih poskušali še oblepiti in jim narisati podrobnosti. Stavbe smo nato ponovno umestili na maketo ter ugotovili, da je bilo oblikovanje iz papirja mnogo bolj primerno in posnemanje zgradb lažje, kot delo z »lego gradniki«. Tokrat so se nam javni prostori pokazali v primernejšem merilu.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Izdelava modelov stavb iz papirja   Slika 6. Maketa šolske okolice iz papirja

Ker je pri gradnji zgradb zelo pomembna tudi struktura, smo se lotili še oblikovanja struktur zgradb naselja Križe. Učenci so spoznali, da nam strukture kažejo neko prosojno obliko, niso pa primerne za natančne makete in predstave.

clip_image015clip_image016
Slika 7 in 8: Prosojni modeli iz naravnih materialov

Ponovno smo umestili papirne zgradbe na maketo ter se pogovorili o tistih javnih prostorih, ki samevajo v našem naselju in so skoraj neopazni, zanemarjeni, neuporabni… Na drugi strani imamo javni prostor, ki ga vsako dnevno uporabljamo, a nas žalosti in jezi zaradi svoje slabe izkoriščenosti. Učenci so si kot izziv vzeli spremeniti, dodelati, dodati ideje za izboljšavo šolskega igrišča.

Tako nam je kot poslastica vseh preteklih dejavnosti ostal TEHNIŠKI DAN – Od projekta do ideje učilnice na prostem/ igrišča.

Na ta dan smo se seznanili z razvojem in oblikovanjem šolskih igrišč. Razmišljali smo o pomenu različnih tipov igral in namenu že obstoječih igral. Ogledali smo si s pomočjo računalniške predstavitve različne vrste in tipe igral (plezalne in domišljijske strukture, plezala, skrivališča…). Sledil je ogled šolskega igrišča ter beleženje in dodajanje tipov igral v preglednico. Po razgovoru in predstavitvi preglednic so učenci na terenu narisali skico obstoječega stanja. V razredu smo se nato seznanili, kako arhitekti načrtujejo zunanji clip_image019prostor in kako ga predstavijo na načrtu (znaki za drevesa, grmovja, igrala….). Pomembno je bilo predstaviti pogled z višine – tloris in pomanjševanje ter povečevanje slik. Ob tem smo opravili tudi vajo povečave.

Slika 9. Ogled učilnice na prostem

clip_image020V razredu so učenci s pomočjo skice natančno narisali načrt šolskega igrišča. Sledilo je pomembno vprašanje: Na kaj moramo pomisliti, ko načrtujemo novo/dopolnjeno šolsko igrišče?

Slika 10. Izdelava skice obstoječega stanja

Večina je bila mnenja, da potrebujemo vedenje o količini denarja, ki nam je na voljo. Ker ga imamo zelo malo, smo morali v ideje vključiti poceni materiale ter delo, ki ga lahko opravimo tudi na šoli. Sledil je razgovor o cenovno dostopnih materialih ter igralih, ki bi jih lahko sami oblikovali.

Naslednji korak je vodil k ustvarjalnemu delu tehniškega dne. K že narisanim načrtom so tokrat dodali lastne ideje, kaj vse bi si želeli vključiti v šolsko igrišče, a je cenovno dostopno, primerno za učence druge triade ter nudi obilico različnih ustvarjalnih iger.

clip_image023clip_image024
Slika 11 in 12: Izdelava načrtov z lastnimi idejami

Po končanem delu smo pregledali ideje, prešteli ponavljajoče ter jih zapisali v preglednico. Kar 17 učencev si je zaželelo sprehajalno čutilno podlago, 9 hišico na drevesu, 7 »gumolin« (tako so imenovali pot narejeno iz polovično zakopanih gum), 6 učencev si je zaželelo skrivališče ali zatočišče, 4 različne poligone, 5 peskovnik, 8 različne hribčke, 6 ribnik…

Preglednica novih idej za učilnico na prostem

tablica

Ker so bile ideje zanimive in dostopne za izdelavo, smo jih predstavili tudi ravnateljici ter naslednji dan vsem ostalim učencem šole z razstavo OD PROJEKTA DO IDEJE.

 

clip_image002[5]Slika 13. Razstava projekta na šoli

Literatura

  1. Aberšek, B., 2014. Miselni preskok v izobraževanju.
  2. Eurydice, 2011. Teaching and Learning in Single Structure Education.
  3. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Malijevac, T., Struna Bregar, A., Viki Šubic, B., 2013. Igriva arhitektura:Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  4. FINNISH NATIONAL AGENCY FOR EDUCATION, 2016.
  5. Goličnik, B., Odprt javni prostor in njegovi uporabniki.
  6. Program osnovna šola, Družba, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  7. Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  8. Program osnovna šola, Matematika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  9. Program osnovna šola, Naravoslovje in tehnika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  10. Silander,P., Phenomenal education, Phenomenom based learning, Teaching by topics.
  11. Simoneti, M.,2010. Igrišča za otroke 21. stoletja. Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč. Mladina, 24.
  12. IGRIVA ARHITEKTURA (dostopno 4.12. 2017 )

Varna uporaba interneta in mobilnega telefona za najmlajše

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Ob dnevu varne rabe interneta sem razmišljala kako in katere vsebine naj predstavim svojim učencem. Poučujem v drugem razredu in drugošolci se po mojem mnenju z internetom še niso prav dobro srečali, saj starši večinoma nadzorujejo uporabo računalnika in oni poiščejo vse kar otrok iz interneta rabi.

Odločila sem se, da bom najprej povprašala učence kdo ima doma računalnik, svoj mobilni telefon, za kaj ga uporablja in kaj z njim dela. In bila sem presenečena…

Ugotovila sem, da ima večina učencev v razredu svoj mobilni telefon. Telefon uporabljajo za Telefoniranje, igranje igric in fotografiranje. Svoj računalnik ima manj otrok, večina v razredu pa lahko dostopa do računalnika staršev. Na računalniku igrajo igrice, si ogledujejo filme, risanke, iščejo različne podatke, se pogovarjajo s prijatelji, starimi starši.

Glede na to že kar široko uporabo interneta in mobilnega telefona sem razmišljala v tej smeri, kaj bi bilo dobro da učenci vedo o varni uporabi. Vsekakor je bonton ena od pomembnih stvari, ki jih morajo poznati.

Iz izkušenj z nekoliko starejšimi otroki sem se odločila, da jim predstavim tudi problematiko objavljanja slik in videoposnetkov ter zaupanja v internetne vsebine in znance, ki jih bodo spoznali preko raznih klepetalnic.

V ta namen sem uporabila spletno stran:https://safe.si, kjer so nasveti vseh vrst za vse starostne stopnje o varni uporabi interneta.

Za cilj sem si zadala:

  • Učenci spoznajo bonton, ki ga uporabljamo pri pogovoru po telefonu in na spletu
  • Zavedajo se, da ni vse res kar preberejo, slišijo, vidijo na internetu
  • Spoznajo pasti interneta in nekaj stvari, ki jih nikakor ne smejo početi

Izvedba

V uvodnem delu so učenci povedali kaj že vedo o bontonu in pasteh interneta.

Ela: Nikomur ne smeš povedati gesla za računalnik. Rok: Igrice lahko igramo eno uro na dan.
Urh: Neznancu ne smeš povedati kje stanuješ in katero telefonsko številko imaš.
Živa: Ko nekoga pokličeš po telefonu najprej pozdraviš in se predstaviš.
Alja: Na internetu najdeš slike in različna besedila o živalih.

Pri predstavitvi bontona sem si pomagala s to spletno stranjo.

Vsebino sem prilagodila mlajšim učencem:

Tudi na spletu in pri uporabi mobilnega telefona in spleta veljajo pravila lepega vedenja, oz. bonton. To so pravila obnašanja na spletu.

Pri pogovarjanju prek mobilnega telefona in spleta bodi strpen in prijazen. Obnašaj se tako, kot želiš, da se drugi do tebe.

  • Česar ne bi rekel v živo, ne reci po telefonu in ne natipkaj.
  • Tudi če kdo pusti svoj telefon nezaklenjen, ga ne smeš uporabljati in po njem brskati brez njegovega dovoljenja.
  • Osebo, ki jo želiš fotografirati s svojim mobilnim telefonom, prej vprašaj za dovoljenje.
  • Ne pošiljaj sporočil, slik, video posnetkov, ki nekomu škodijo. Pošiljanje posnetkov pretepov, trpinčenja, ki nam jih nekdo pošlje, naprej svojim prijateljem, ni OK. Taka sporočila brišemo!
  • Prepiranje, razčiščevanje sporov, nesporazumov s prijatelji, znanci in neznanci ne paše na splet. Še vedno je najprimernejši način pogovarjanja iz oči v oči.
  • Ko si z nekom v družbi, se posvečaj tej osebi in ne preverjaj neprestano, kaj se dogaja na tvojem mobilnem telefonu, Facebooku … Pogovarjanje po telefonu, pošiljanje sporočil, preverjanje telefona, ko si z nekom v družbi, je nevljudno.
  • Zvonjenje telefona in/ali pogovarjanje v kinu, gledališču, med poukom, v bolnišnici, tudi na avtobusu … je nedopustno.
  • Zapomnimo si še, katerim vedenjem na spletu se vsakem primeru raje izogibaj:
  • ustrahovanje, nadlegovanje, žaljenje, širjenje govoric, razpošiljanje žaljivih fotografij prek spleta ali mobilne naprave;
  • verižna pisma;
  • izmenjava nasilnih vsebin;
  • uporaba, brskanje po tujem telefonu brez dovoljenja lastnika;
  • pisanje, objavljanje v tujem imenu;
  • obdelava fotografij na žaljiv način;
  • izsiljevanje prek spletne kamere;
  • snemanje pretepov, učiteljice, sošolcev;
  • objavljanje fotografij, posnetkov drugih brez njihovega dovoljenja;
  • tudi slikanje in snemanje med poukom, predstav v kinu, gledališču, na razstavah pogosto ni dovoljeno;
  • telefoniranje, ko vozimo kolo/avto je nevarno.

Za podkrepitev znanja smo si ogledali še nekaj video risank:

clip_image002
Slika 1. Ogled video risank

Maškarada: lažno predstavljanje na internetu

Na drugi strani telefona ali interneta je lahko nekdo drug in ne oseba, za katero se izdaja. Iz vas se želi norčevati, vas prevarati ali vam škoditi.

Mobimanija: zmerna in etična uporaba mobilnika

V kinu, avtobusu in pri zdravniku ne motite okolice, ampak telefon preklopite na tiho delovanje.

Kepanje: snemanje ponižujočih prizorov

Če naletiš na video, kjer nekoga žalijo, ga ne širi naprej. Povej raje odraslim.

Fotoalbum: Objavljanje izzivalnih fotografij

Razmisli, kakšne fotografije boš objavil na spletu. Tako kot se boš predstavil okolici, tako se bo ta obnašala do tebe…

Zmešane glave: zasvojenost z igricami

Učencem sem predstavila še internetno stran Safe.si in kje najdejo vsebine za otroke.

Pri likovni umetnosti so dobili učenci nalogo narediti plakat, clip_image004ki bo povedal kaj o pravilni ali napačni uporabi interneta ali mobilnega telefona. Razdelili so se v pare. Pari so se najprej pogovorili kaj bodo napisali in narisali. Pripravili so risalni list, flomastre in slike, če so jih prinesli.

Slika 2. Izdelovanje plakata

clip_image006Učencem sem namreč prejšnji dan naročila naj prinesejo nekaj slik v zvezi z računalniki in mobilnim telefonom, če jih clip_image008imajo. Uporabili so jih pri izdelovanju plakata. Kdor ni imel slik, je risal. Za izdelovanje plakata smo porabili dve šolski uri.                  Slika 3. Izdelovanje plakata

Slika 4. Izdelovanje plakata

Nastali so zanimivi plakati, ki smo jih izobesili v hodniku naše šole.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Plakat                                     Slika 6. Plakati

Zaključek

Vsebina je bila za učence precej zahtevna, saj je bilo potrebno razložiti kar nekaj besed, npr. trpinčenje, spori, širjenje govoric. Več so razumeli učenci, ki imajo več izkušenj z internetom ali pa so jim veliko povedali že starši. Še najbolj nazorne so bile risanke.

Kljub temu so si vsi učenci zapomnili, da ne smejo nekoga fotografirati in objavljati slik brez dovoljenja, da ni dobro predolgo igrati igric, da je treba telefon v bolnišnici, kinu, gledališču… ugasniti, da je telefoniranje med vožnjo nevarno, da ni pametno neznancem povedati vse o sebi, da se lahko za osebo na internetu skriva nekdo drug. Te vsebine so vključili tudi v plakate. Besedilo in fotografije: Marjeta Dornig, OŠ Križe

Literatura:
https://safe.si/

Učilnica narava

marjeta_dornig

Marjeta Dornig

Narava je najboljša učiteljica. Učenje z lastnimi izkušnjami v naravnem okolju prinese najboljše kratkoročne in dolgoročne rezultate. Učenci se v naravi dobro počutijo, lažje jih je motivirati za delo, delo ne dojemajo kot učenje temveč kot raziskovanje in igro.

Logična posledica je torej, da bomo obravnavo življenjskih okolij poskušali izpeljati v naravnem življenjskem okolju. Sadovnjak bomo približali učencem z obiskom sadovnjaka, opazovanjem sadnih dreves, ostalih rastlin in živali, ki živijo v njem. Prav tako bomo vrt najbolje spoznali na vrtu in polje z obiskom polja. Znanje bomo še bolj poglobili, če bomo različna življenjska okolja opazovali v različnih letnih časih in tako zadeli dve muhi na mah, saj bodo otroci poleg življenjskega okolja spoznali tudi kakšne spremembe se dogajajo v različnih letnih časi, torej spoznali značilnosti letnih časov.

Jesen kar kliče po obisku gozda in tako smo se s prvošolčki odpravili v bližnji gozd. Naša šola ima veliko možnosti učenja v naravi, saj smo obkroženi s sadovnjaki, polji, vrtovi in gozdom.

Pred odhodom

Seveda v gozd nismo odšli kar tako, brez nekega predznanja in priprave na delo v njem. V uvodni uri so učenci ponovili kaj že vedo o rastlinah in živalih v gozdu. Ločili so listnata in iglasta drevesa ter jih nekaj našteli. Povedali so kaj bomo lahko našli v podrasti, našteli živali, ki jim je gozd dom.

Učence sem opozorila na primerno vedenje v gozdu, gozdni bonton in čuvanje narave. Dogovorili smo se, da ničesar ne trgajo, poberejo lahko le kar najdejo na tleh. Povedali so, da če ne bomo preglasni, bomo lahko videli več živali.

Za cilj pouka v naravi sem si zadala da:

  • učenci opazujejo in spoznavajo živa bitja v življenjskem okolju, gozdu,
  • poznajo razlike med listnatim in iglastim drevesom,
  • opažanja znajo zapisati v obliki slike,
  • navajajo se na pripovedovanje o svojih opažanjih, – znajo razvrstiti kar so prinesli iz gozda.

Pri delu na terenu se bo prepletalo in povezovalo več predmetov:

  • spoznavanje okolja (opazovanje, primerjanje),
  • likovna umetnost (slikovni zapis opažanja),
  • šport (hoja v naravi).

V učilnici po prihodu iz gozda pa še:

  • matematika (razvrščanje materiala po določeni lastnosti), – slovenščina (poročanje).

Učenci na tej stopnji pri opazovanju narave potrebujejo pomoč odraslega in usmerjanje, zato sem pripravila učni list in navodila za delo v gozdu. Na učnem listu je bilo na eni strani narisano listnato drevo, na drugi strani pa iglasto. Razdelili smo se v pare in se dogovorili kako bo potekalo opazovanje. Učenca sta dobila nalogo, da poiščeta listnato oziroma iglasto drevo, ga natančno opazujeta, potipata in narišeta na list kaj opazita na drevesu, pod drevesom. Narišeta rastline in živali. V gozdu tudi prisluhneta zvokom in zaznavata različne vonjave. Nabereta pa tudi nekaj gozdnih plodov in drugih zanimivosti, ki jih najdeta.

Pripravili so pripomočke za delo: trše mape, pisala, vrečke. Nato smo se odpravili v bližnji gozd.

Delo v naravi

Na primernem kraju v gozdu, kjer je dovolj listnatih in iglastih dreves smo se ustavili. Učenci so poiskali primerno drevo in se lotili opazovanja. Nekateri pari so potrebovali za pričetek dela nekoliko pomoči in usmerjanja.

clip_image002 clip_image004
Slika 1 in 2: Opazovanje dreves

Tipali so skorjo dreves in ugotavljali ali je gladka ali groba. Opazovali so podrast.

Ugotavljali so kaj raste pod temno krošnjo iglastih dreves in kaj pod svetlo krošnjo listnatih.

Opazili so različne žuželke, ki so letale po zraku. Celo žabo jim je uspelo videti.

clip_image006 clip_image008
Slika 3 in 4: Opazovanje živali in rastlin v podrasti

Vse kar so opazili in kar so ugotovili s tipanjem so sproti risali na učni list. Narisali so grobo lubje smreke, gobe, praprot, mravlje, obliko listov drevesa.

clip_image010 clip_image012
Slika 5 in 6: Risanje opažanj

Po končanem opazovanju in risanju, so v vrečke nabrali še storže in ostale plodove, ki so jih našli pod drevesi. Našli so še prazne polžje hišice, vejice različnih dreves.

Nabrali so lubje, ki je ležalo na tleh in odpadlo listje.

Sklepne misli v učilnici

Ko smo se vrnili v učilnico so imeli učenci nekaj časa za pogovor in pripravo na poročanje. Imeli so nalogo povedati kaj so opazili, kaj so vonjali, kaj so slišali.

Pokazali so, kako so to narisali ali označili na učnem listu.

Učenci so povedali, da so slišali ptičje petje in brenčanje žuželk. Večjih živali nismo videli, ker smo bili dosti glasni. Tudi če nismo glasno govorili, se je slišalo naše premikanje, hoja po gozdu. Videli pa so žuželke, ki so letale po zraku, hrošča, mravlje, pajka, žabo.

clip_image014 clip_image016
Slika 7 in 8: Poročanje v učilnici

Tam kjer so rasle gobe, so zaznali vonj po gobah. Nekateri so med opazovanjem in tipanjem lubja zavohali smolo.

Opazili so, da več rastlin raste pod listnatim drevjem, ker je bolj svetlo. Videli so praprot, mah, travo. Pod iglastim drevjem so opazili veliko iglic. Vedeli so, da imata iglasto in listnato drevo različno oblikovane liste in da iglice pozimi smreki, jelki in boru ne odpadejo.

Nabrani material smo razvrstili v skupine: deli drevesa, podrast, živali. Nastala je razstava materiala, ki ga lahko najdeš v gozdu.

clip_image018 clip_image020
Slika 9 in 10: Razvrščanje nabranega materiala

Zadovoljna sem bila z izvedbo pouka v naravi, saj so se učenci skozi izkušnjo gozda naučili več in bolj poglobljeno kot bi se z opazovanjem slik in pripovedovanjem o gozdu v učilnici. Takšnega pouka se poslužujemo premalo, treba bi bilo razmisliti, kako večkrat stopiti iz šolske učilnice v novo učilnico, naravo.

Avtorica besedila in fotografij: Marjeta Dornig, OŠ Križe