Mjuzikl u školi

mag. Bojana Urbanc, Školski centar Velenje

Kao učiteljica uvijek sam voljela inspirirati moje učenike, da bi voljeli školu i razvili mnoge vještine i otkrili njihove prirođene talente. Tijekom poučavanja stranog jezika, saznala sam, kako samosvjesni su bili moji učenici, kada su glumili različite prizore iz knjiga ili filmova. Biti dio školskog kazališta, postao im je glavan cilj, ne samo, da su naučili gramatiku i obogatili vokabular, postali su nezavisni i bili su sposobni kritično analizirati školsku tematiku.

Tijekom razdoblja od 2006 do 2015 sam zajedno s učiteljima mojeg školskog centra osnovala školsko kazalište, koje je produciralo 10 najuspješnijih mjuzikla koji su bili veoma popularni u našoj zajednici i prihvatili pažnju publike svih uzrasta. Tako da, biti dio školskog kazališta ima mnoge prednosti, ali koje su to?

Jezične i komunikacijske vještine

Stvarajući mjuzikl, učenici može, da si prošire vokabular i napreduju u razumijevanju riječi i njihovom izgovoru, nauče određenu gramatiku čak i ne znajući to. S time moguće je, da uče engleski (ili druge strane jezike) na nesvjesnom nivou, budući da ponavljaju scenarij tek tako vladaju jezikom i također govoru tijela, koji im omogućava otkrivanje prirođenog dara i razvoj svih vještina.

(Mjuzikl Diaspora – Dijaspora, 2015, učenici su naučili o različitim nacionalnostima, njihovoj povijesti i vrstama plesa I tako saznali se s problematikom imigracija.)

Emocionalni i fizički razvoj

Sudjelovanje u igri zahtijeva određeni fizički razvoj. Učenici se nauče novih plesnih koraka, izazvani su, da odigraju svoju ulogu uz pomoć lica jezika i govoru tijela, što ih prisiljava, da ostanu u formi i građu povjerenje. Jer su kreativni i uspješni u svih dijelovima stvaranja mjuzikla, pomože im pri razvoju emocionalne inteligencije i tako razumiju svijet bolje (nauče se razlikovati između imaginarnih i stvarnih životnih situacija). Fizički razvoj zavisan je od fizičkih aktivnosti koji su dio stvaranja mjuzikla (različite plesne i ostala tjelesna kretanja) pripomogli su k povećanju samosvijest i jačanju njihovih samopouzdanja i socijalnih vještina.

(Projekt Jukebox, 2014, koji je prezentirao glazbenu povijest sa stajališta učenika.)

Organizirati svoje vrijeme

Učlaniti se u školsko kazalište donosi određeni osjećaj odgovornosti. Najednom si dio jedne grupe koja nastavi isti san – to je postaviti mjuzikl na scenu. Učenici idu kroz čitav proces stvaranja novog mjuzikla: sudjeluju u audiciji, pripremaju raspored proba, izrađuju haljina i kazališne rekvizite itd. Tako su učenici bolje predani projektu, i to znači, da si moraju bolje organizirati svoje vrijeme. Ujutro prisustvuju nastavi, popodne i vikendi rezervirani su za probe. Prema mom iskustvu, učenici koji su bili dio mojih projekata, uspjeli su organizirati svoje vrijeme bolje nego njihovi vršnjaci i poboljšali su svoje ocjene u školi.

(Mjuzikl Pozabljene marionete – Zaboravljene Marionete, 2013 predstavio je poznate žene u književnosti, njihovu pozitivnu energijo i slomljena srca, gledatelji su uživali uz glazbu iz Opere o Romeu i Juliji, Fantomu u operi, itd.)

Doživotni hobi

Svaki član školskog kazališta je kreativan i marljiv, kada je u procesu stvaranje novog mjuzikla; ali to ne znači, da ovdje i nema vremena za zabavu. Učenici imaju priliku za sklapanje novih prijateljstava i naravno, kada se upoznaju, nauče se tolerirati jedno drugog i podnositi međusobne razlike. Postoji veza, koja se stvara između učenika i njegovog učitelja, koja pomogne, da izgradite kulture međusobnog povjerenja i poštovanja. Biti dio školskog kazališta je izvannastavna aktivnost, koja izgleda dobro i u životopisu, može da pobudi mnoge uspomene, stvara doživotne prijatelje ili pretvori se u životni hobi.

Neki moji učenici nastavili su njihovo glumačku i pjevačku karijeru, još danas su veoma uspješni. Zaista sam uvjerena, da sam pripomogla k promijeni njihove percepcije svijeta na bolje. Ako imate šansu, budite i vi kreativni sa studentima. Znam da je teško, ali isplati se.

Projekti opisani u ovom članku objavljeni su na internetu. Slike su iz arhiva školskog kazališta.

Diaspora – https://www.youtube.com/watch?v=iiUbiNG2pss,
Jukebox – https://www.youtube.com/watch?v=BdGr12TrBnI
Pozabljene marionete – https://www.youtube.com/watch?v=sAklSWE1vyY

Why use films during English lessons?

Bojana Urbanc

As a teacher, I keep struggling to find ways to make my English lessons fun and educational at the same time. My priority is to encourage students to become creative while using a foreign language in an unreal situation inside the classroom and to prepare them to become more confident using it in the real world as well. So, how can I keep them motivated? One of many options is watching and analysing films, which are rich resources of teaching grammar, vocabulary and improving language skills such as listening, speaking and even writing. Due to the Slovenian national curriculum, teachers do not have much time and freedom to explore and teach outside the school policies, nevertheless, using new teaching methods and leaving old and outdated teaching practices behind can expand students’ knowledge and boost their progress immensely. Here are some of my suggestions how to use films during English classes.

1. Oliver Twist

Since I choose one film per each school year, this is the one I start with, when my students enter their secondary schooling. It’s very rich in vocabulary, offers a lot of topics to discuss (such as family, friendship, child labour, crime, etc.) and at the same time introduces teaching past tenses to students. At the beginning, we start the lesson by discussing their family matters (be careful to respect students’ privacy) and relationships, then we expand it to acquiring certain vocabulary from the film (child labour, orphanage, etc.) When the students master the vocabulary, we watch the movie, it takes more than two lessons, but it’s worth spending the time. After having seen the movie, students write/speak about its summary, where the teacher can slowly monitor the usage of past tenses, especially both past perfect tenses. Students can easily relate to Oliver Twist’s story, which is, sadly, still relevant in today’s world.

2. Exam

This psychological thriller from 2009 is quite interesting and I usually use it with my second graders. The story deals with unusual job interview and opens the topic of stereotypes (the characters are named after their features: Blonde, Deaf, White, Black, Brunette, etc.) Students can discuss jobs and careers, stereotypes (The suggested task is called Europe Express train, where students are to choose three passengers on the train they would not mind sharing their compartment with during a long journey). While watching the movie I stop it at certain times to practice Present Perfect tense. (What has happened so far? What has the White done to the rest of the exam candidates? etc.) We finish the lesson by acting out a scenario for a »real« job interview.

3. The Hunger Games

The Hunger Games is one of my favourite movies and many of the students love the main character, who is a heroine and a powerful girl. Despite the fact that the story might be too straightforward or even cruel, I use it to stress the importance of how people behave in the world today and to dignify the significance of values, which are lacking nowadays. Different methods are used while watching the movie: a role- play on a certain scene, prediction of what follows (using future tenses), interview with the main character(s), writing a report/the news from the scene, exploring the old Greek and Roman mythology, etc.

4. A Christmas Carol

Despite the fact, there are so many adaptations of this film I prefer a great 3D animated movie from the year 2009 starring Jim Carrey in the main role. It is such a great animation that it almost looks real and though it is a little scary students enjoy it immensely. Several topics are to discuss after watching the movie. Not only the Christmas spirit and tradition itself (a comparison how this festival is celebrated in Slovenia as compared to English-speaking countries), students can research the Victorian era and child labour and find some similarities with the situation today (child labour in Asia, social injustice). On the other hand, students can discuss different features of characters in the movie, from the stingy Scrooge to a generous Bob and crippled Tiny Tim as the two representative of the impoverished class of the society. The fact that the three Ghosts of Christmas Past, Present and Yet to Come visit Scrooge, modal verbs of probability can be used to make students guess what could happen (have happened) to the main characters if the story didn’t turn out the way it was expected.

5. Mona Lisa Smile

Another great movie to use in a class when you want to discuss the stereotypes and traditional roles of women and men in today’s society. The role of a free-thinking teacher is very strong and powerful at the same time the film portrays a pretty sad future role of the women from the 1950s. Topics such as the right for education, the role of a woman in a society, the equality among the sexes and the stereotypes and intolerance can be presented and researched with your students. The film is quite emotional and gives hope, so students, especially girls, love it. On the other hand, some parts of the movie where the teacher exchanges opinion with her students are excellent examples to teach reported speech, the grammatical structure that does not seem clear to students in Slovenia. By encouraging them to use the structure in the movie or find other examples of it in any other film you can make students more familiar with reported speech.

These are just some of the suggested movies that I have shared with my students who love to discuss the topics presented in the films and by offering them different stimuli, the students feel free to express themselves, not to mention that at the same time, the grammatical structures, taught during the lessons, finally appear to make sense to them.

6 great activities to use in an EFL classroom

Bojana Urbanc

Teaching English language to Slovenian students is quite an experience. Though it’s not their native language, they feel really close to it. Being surrounded by it daily via Internet, movies, songs, TV shows etc., many of them are convinced there’s nothing more to be done to improve their knowledge of English language. Therefore it’s quite daunting for an English teacher to get their students’ attention. However, using new teaching methods can bring a teacher and students together. Especially when it comes to using soft skills in an EFL class, where skills such as communication, teamwork, flexibility, cooperation are among the ones to change the EFL class to become more versatile, resulting in students to be more attentive and motivated. Here are some of the activities, used in my classes, which have proven to be welcomed and successful with my students.

1. Using props in a classroom

At the beginning of a new school year, students are asked to bring one of their mementos with them (or one of their photos). The photo/memento should be related to some story they are ready to share with the rest of the class. Students sit in a circle, so that everyone can see each other. It is advisable for the teacher to start with the presentation by showing a memento or a photo of his own, explaining its background. Then students can ask questions, but no more than three. The person describing his picture/memento chooses the next one in a row.

2. Songs

Using songs in an EFL class is, no doubt, a victory. Students love music and feel highly motivated when it comes to it. One of my all-time favourite songs is The River by Bruce Springsteen. Students are advised to write a word or a sentence (on a piece of post-it) that comes to their minds when they think of a word river and stick it to a whiteboard. When everybody is finished, their writings are read aloud and added to the chart (e.g. positive/negative thoughts). Then the song by Bruce Springsteen is introduced (could be a gap –fill). Students are asked to discuss the message of the song and later on compare it to the words they have written at the beginning. There are many exercises the teacher can use for the rest of the lesson such as discussing the future of the characters involved in the original song, writing a song/story of their own, discussing the differences between living in the city vs. the countryside, etc.

3. Advertising

Students are given some time to draw a picture. Leave them to express themselves for at least 5 minutes. After that period, they are asked to sell their picture by making a commercial. They have to think of different ways to present their masterpiece in a way that would be attractive for possible buyers. They are asked to use passive voice. When everybody is finished, students can choose three of the presentations. The teacher evaluates their use of grammatical structure.

4. The last man standing

Students work in groups. The teacher explains that they have survived a shipwreck (a plane crash) and are now on a deserted island. Their only hope is a message in a bottle where they describe their location, their everyday routine and their emotions, hopes, plans … for any would-be rescuers. Students love making up stories, some of them will want to stay on the island, the rest will want to get away ASAP. Students vote for the best message.

5. Being a reporter

Students need to write down three facts about themselves, two of which are true and one is a lie. Then they are asked to walk around the class and interview as many people as possible. They should talk about their facts, trying not to reveal the fake information. They are allowed to talk about other people, they have already interviewed, but they aren’t allowed to lie about anyone else but themselves. They have about 20 minutes to obtain as much information as possible. Then the teacher analyses and evaluates the exercise together with the students.

6. Playing a game – Alibi

A few years ago I came across one of my favourite games, I use in a classroom whenever I teach past tenses. It’s called the Alibi. Using a picture of a crime (could be a newspaper pic) can help a teacher tell a story of a robbery (or any other crime), that was committed by a group of criminals. Make the story as interesting as possible. Then choose 4 – 5 students to be “bad guys” or suspects. They will go outside the class to prepare for the interrogation, while the rest of the class will form groups to be policemen or detectives. (If you have 4 suspects, you’ll need 4 groups of policemen) who will prepare questions for the interrogation. The suspects and the policemen have a basic outline of the crime (they know the times and the locations of the alibi: e.g. suspects were in the cinema at 8PM aka at the time of the crime, think of at least two more locations/times). The suspects prepare a perfect alibi, whereas the police officers work on their questions. When the suspects return to the class each one sits next to a group of detectives, after five minutes the suspects switch groups until every group has had a chance to talk to the »criminals«. In the end, the s decide if the suspects are guilty or innocent. Be prepare for the students to have a blast while the lesson is on.

These are some of the ways to get your students speaking and learning English while having fun at the same time. Hope you find them interesting.

Mondegrini pri pouku angleškega jezika

Bojana Urbanc

Beseda “mondegreen” ima svoj izvor v angleškem jeziku in predstavlja napačno razumevanje odpetega ali govorjenega besedila. Prvi zapis te besede se pojavi leta 1954, ko ameriška pesnica Sylvia Wright zapiše svojo izkušnjo iz otroštva. Kot majhno dekle je napačno razumela besedilo škotske balade iz 17. stoletja z naslovom The Bonnie Earl O’Moray, ki se glasi takole:

Originalno besedilo

Ye Highlands and ye Lowlands,
Oh, where hae ye been?
They hae slain the Earl o’ Moray,
And laid him on the green/
(spodaj mondegrin)
and Lady Mondegreen

Prevod originalnega besedila

Vi iz Višavja in Nižavja,
Oh, le kje ste bili?
Ubili so grofa Moraya
in ga v travo položili.
(spodaj mondegrin)
in Lady Mondegreen.

Wrightova, ki je verz »And laid him on the green« razumela kot »and Lady Mondegreen«, je bila nad novim verzom tako navdušena, da je takšna napačna razumevanja poimenovala mondegreen in le-ta naj bi po njenem mnenju zvenela celo boljše od originala.

Izraz mondegreen se je šele po letu 2000 pojavil v slovarjih angleškega jezika, najprej v Random House Webster’s College Dictionary, nato leta 2002 še v Oxford English Dictionary. ter leta 2008 v Merriam-Webster’s Collegiate Dictionary. V slovenskem jeziku je ta pojav dokaj neznan in zanj nimamo imena, lahko ga pa poimenujemo kar mondegrin (kalk avtorice članka).

Mondegrin danes razumemo kot “fenomen narobe slišanih in napačno interpretiranih verzov, običajno gre za besedila pesmi”, ki nastane zaradi slabe izgovorjave pevca, preglasne glasbe ali ozvočenja oziroma zaradi slabe interpretacije besedila. Mondegrin torej lahko ustvari poslušalec sam, saj si ustvari lastno verzijo (ne)slišanega besedila. Zanimivo je vprašanje, v kolikšni meri pevci namenoma izvajajo besedilo tako, da nastanejo mondegrini. Jimmy Hendrix v svoji pesmi Purple Haze namesto originalnega besedila “kiss the sky” med javnimi nastopi namenoma zapoje “kiss this guy” in z mimiko tudi nakazuje samo dejanje.

Mondegrini se ne pojavljajo samo v glasbi, ampak jih zasledimo tam, kjer je poslušalec osredotočen na govorjeni jezik in nima drugega senzornega dražljaja (npr. ne vidi mimike in obraza govorca): v filmih, gledališču, reklamah, oddajah v živo, raznih animacijah in posnetkih na spletnih portalih, itd. Na nastanek mondegrinov največkrat vplivajo enakozvočnice oz. homonimi. Gre za besede, ki se enako izgovorijo, včasih tudi enako črkujejo, a imajo različen pomen.

Po mnenju Marie Konnikove se “mondegrini pojavijo takrat, ko se med izgovorjavo besede in njenim pomenom prekine komunikacija”. Razlogov je lahko več, najbolj verjetni so hrup iz okolice, način izgovorjave (poudarki, dialekt, itd) in pomanjkanje vizualnih namigov (ne vidimo govorčevega/pevčevega obraza). Poslušalec sliši nerazumljive zvočne podatke in njegovi možgani ta kaos uredijo v nekakšno verjetno in koherentno celoto. Govorci uporabljajo različne verbalne znake, s katerimi označujejo začetek ali konec stavka/govora (npr. dvig ali padec glasu, različno poudarjanje zlogov, mimika obraza) in vse to so tudi spretnosti, ki so skupne učencem in dijakom tujega jezika, ki se morajo ob učenju jezika seznaniti tako s fonetiko, semantiko, oblikoslovjem, skladnjo in njegovo praktično uporabo, če seveda želijo postati aktivni ali vsaj pasivni govorci tujega jezika.

Ključnega pomena pri učenju tujega jezika je motivacija in uporaba mondegrinov je odličen način, s katerim lahko prebijemo led na začetku posamezne ure ali pa jo popestrimo. Z njimi lahko učence ali dijake spodbudimo k produktivnejši rabi tujega jezika in jim zbudimo interes za pridobivanje tako slovničnih struktur kot tudi besednega zaklada, pripomorejo pa tudi k boljši izgovorjavi.

Uporaba glasbe pri pouku je metoda, ki pripomore, da se dijaki počutijo bolj sproščene in samozavestne, saj jim je glasba blizu, hkrati pa menijo, da dokaj dobro poznajo besedila pesmi. Kljub umetniškemu izražanju v pesmih, pa so le-te lahko odličen vir za poučevanje slovnice, besedišča ali drugih ravni jezika. Ko želimo uporabiti tudi mondegrine, lahko učitelj sestavi svoj glasbeni miks posameznih izsekov iz pesmi, odvisno od tega, kaj je njegov cilj v tisti uri. Miks je lahko sestavljen iz povsem naključnih izsekov pesmi (ki seveda vsebujejo mondegrin), lahko pa imajo ti izseki tudi svoj pomen. Učitelj si lahko izbere pesmi iz različnih obdobij ali trenutno popularne hite. Naloga, ki je sestavni del tega miksa, tako vsebuje zapisan odpeti verz z mondegrinom, kjer poslušalec poskuša odkriti napačno razumljen del besedila in ga zamenjati z originalnim ali pa je namesto mondegrina vrzel, kamor slušatelj vpiše to, kar sliši. Naloge so lahko diferencirane in se prilagajajo stopnji znanja učenca oz dijaka. Spodaj navajam primere nalog in predlagan glasbeni miks.

Sestavimo glasbeni miks pesmi v nadaljevanju omenjenih avtorjev (npr. Hozier, Madonna, Lynard Skynard in Johna Lennon …). Glasbeni miks je naključen, sestavljen iz izbranih pesmi, število izsekov lahko prilagajamo, itd.). Dijakom povemo, naj ob poslušanju miksa izberejo originalni verz in ne mondegrina ali zapišejo manjkajočo besedo oz. dokončajo stavek. Pri vrzeli dopuščamo več možnih odgovorov, jih kasneje zapišemo na tablo in pustimo, da dijaki sami uganejo, katera možnost je najboljša, preden jim seveda predvajamo original. Uro nadaljujemo tako, da:

• dijaki ugibajo, kdo je izvajalec in kakšen je naslov pesmi;
• dijake spodbudimo k ugibanju teme, ki naj bi jo posamezne pesmi predstavljale: Hozier (religion/relationships/stereotypes …), Madonna (money, obsession, lifestyle …) Lynard Skynard (changes, development, freedom …) John Lennon (world now and then, peace, war, humanity … itd. ) in jo kasneje uporabimo za diskusijo;
• dijaki v skupinah poskušajo razložiti pomen posameznega besedila, kjer se pojavi mondegrin;
• dijaki sami izberejo svojo pesem in v njej iščejo mondegrine, itd.;
• dijaki poskušajo nadaljevati verz, v katerem se pojavi mondegrin. Delajo v paru, prvi iz para nadaljuje z verzom, kjer je monderin, drugi pa tam, kjer je originalno besedilo. Dijaki primerjajo, kako se besedilo spremeni. (Ne zahteva se, da je nadaljevanje zapisano v rimah ali v obliki poezije. Pomembno je, da dijak sestavi besedilo, ki naj se navezuje na izhodiščni verz. Na koncu primerjamo z originalno pesmijo.;
• se osredotočimo na posamezno slovnično strukturo (npr. modalne stavke, If -stavke);
• dijaki skozi mondegrine spoznavajo homonime;
• preko mondegrinov iščemo sopomenke, protipomenke in širimo besedišče itd.
• si ogledajo video in prepoznavajo mondegrine oz. originalne verze/besede;
• naredijo intervju z izvajalcem besedila, kjer ga sprašujejo o tem, kako bi/je mondegrin spremenil njegovo besedilo;
• za domačo nalogo zapišejo besedilo pesmi, ki jo prvič slišijo in nato preverijo, ali so v njej zasledili mondegrin;
• izberejo svojega najljubšega izvajalca in poskušajo odkriti čim več mondegrinov v njegovih pesmih;
• pišejo pismo izvajalcu pesmi (npr. glede teme pesmi, mondegrina, vprašajo kaj je bila inspiracija za pesem, itd.);
• predlagajo scenarij za video, ki bi predstavljal določeno pesem, v kateri so obravnavali mondegrin;
• zapišejo novo besedilo pesmi, na obravnavano temo in poskušajo vstaviti mondegrin – recimo kot homonim;
• opišejo občutja, delovni dan, mnenje glavne osebe iz pesmi (Npr. Material girl: kakšno dekle je, kaj počne, čuti itd.)

Uporaba pesmi pri pouku tujega jezika sodi med avtentične materijale, ki so pri usvajanju novega jezika še kako pomembni. Morda se z mano ne boste strinjali s tem, ali je primerno uporabiti samo izseke pesmi, saj se tako lahko izgubi pomen celotne pesmi oz. se ga popači in so torej mondegrini samo neurejene, izven konteksta vzete besede. Z vsem naštetim se še kako strinjam, ampak menim, da ima takšen način vaje tudi svoje prednosti. Predlagam, da se glasbeni miks sestavi glede na želje in potrebe učne ure. Če gre zgolj in samo za iskanje mondegrinov, so morda dovolj le izseki. V primeru, da želimo kasneje poglobiti določeno besedišče, temo ali slovnično strukturo, predlagam, da se uporabi vsaj celotna kitica in ne samo verz, morda kar cela pesem. Dijaki nadvse uživajo v urah z glasbo in v njej navsezadnje vidijo tudi uporabno vrednost tujega jezika. Prav tako hitreje dojemajo slovnične strukture, ko se le-te pojavijo v glasbi. Morda je pomanjkljivost pesmi v izvajalčevi umetniški svobodi, zaradi raznih napačnih slovničnih struktur (npr. she don’t care), kar pa zna uspešen učitelj izkoristiti in ob dodatni razlagi razložiti, zakaj prihaja do takšnih anomalij v jeziku. Uporaba pesmi pri pouku jezika omogoča veliko možnosti in širi obzorja, krepi domišljijo in kar je najbolj pomembno, dijake motivira in jim daje občutek, da so preko glasbe povezani z jezikom, ki se ga učijo.

Literatura

1. https://en.wikipedia.org/wiki/Mondegreen
2. Konnikova, M. 2014. https://www.newyorker.com/science/maria-konnikova/science-misheard-lyrics-mondegreens
3. Johnston, A. 2016. http://www.dailymail.co.uk/femail/article-3646402/The-40-misheard-song-lyrics.html
4. Simson, A. J. 2015. https://www.britishcouncil.org/voices-magazine/how-use-songs-english-language-classroom

Seznam mondegrinov in originalnih besedil za predlagane pesmi iz glasbenega miksa:

1. Hozier – Take me to Chucrh

Mondegrin(a): Take me to church I fly like a dog and tryin get by I tell you my sins so you can go shopping tonight.
Originalno besedilo: Take me to church I’ll worship like a dog at the shrine of your lies I’ll tell you my sins and you can sharpen your knife.

2. Lynard Skynard – Free Bird

Mondegrin: In this world, you cannot change.
Originalno besedilo: And this bird you cannot change.

3. Bob Dylan – Blowin in the Wind

Mondegrin: These ants are my friends, they’re blowing in the wind
Original: The asnwer my friend is blowing in the wind.

4. DNCE – Cake by the Ocean

Mondegrin: Waist down, she’s a masterpiece
Original: Waste time with a masterpiece

5. Madonna – Material Girl

Mondegrin: We are living in a Cheerio world, And I am a Cheerio girl.
Originalno besedilo: We are living in a material world, And I am a material girl.

6. John Lennon – Imagine

Mondegrin: You may say I’m a screamer.
Originalno besedilo: You may say I’m a dreamer.

7. Adele – Hello

Mondegrin: I hope that you are a whale
Original: I hope that you are well

8. Eagles – Hotel California

Mondegrin: Relax, said the knightman
Original: Relax, said the nightman

Mondegrin: We are programmed to deceive/recede& the sea
Original: We are programmed to receive

9. Ed Sheeran – Shape of You

Mondegrin: I’m in love with the ship on view
Original: I’m in love with the shape of you

10. Nirvana – Smells Like Teen Spirit

Mondegrin: Here we are now, in containers
Original. Here we are now, entertain us.

Mehke veščine in slovnica pri pouku tujega jezika

Bojana Urbanc

Mehke veščine pri pouku nedvoumno popestrijo samo poučevanje jezika in hkrati udeležence motivirajo k večjemu sodelovanju, h komunikaciji ter k iskanju in reševanju skupnih problemov. Številni sodobni učbeniki so danes že narejeni tako, da dijake spodbujajo k uporabi mehkih veščin, zatorej so naloge v njih prilagojene stopnji znanja jezika in spodbujajo uporabo jezika v »realnejših« situacijah znotraj učilnice. Pouk tujega jezika torej ne bi bil uspešen, če ne bi pri načrtovanju ure upoštevali tudi mehkih veščin. Z njimi udeležence postavimo v situacije, kjer so primorani komunicirati v tujem jeziku in si s tem širiti besedni zaklad. Poleg tega so dandanes mehke veščine zaželjene tudi v nadaljnji profesionalni karieri. Medtem ko dijaki govorijo in poslušajo, se morajo pripraviti, d a bodo na ustrezen dražljaj tudi (pravilno) odgovorili (pravi register, ustrezna slovnična struktura, intonacija, jasnost in natančnost izražanja, uporaba ustrezne komunikacijske strategije, itd). Z uporabo veščin si izboljšajo tudi čas odziva na določen dražljaj, se naučijo kritičnega razmišljanja in povečajo svojo samozavest in, kar je najbolj pomembno, spoznajo uporabno vrednost tujega jezika v vsakdanjem življenju.

Razlaga slovničnih struktur je za udeležence pouka tujega jezika večinoma nepotreben in dolgočasen proces. Pomembno je, da pridobimo udeleženčevo pozornost in predvsem, da on sam prepozna določeno strukturo in se je nauči uporabljati v vsakodnevnih situacijah. Le tako lahko udeleženca pouka tujega jezika spodbudimo, da bo doumel določeno jezikovno strukturo in jo tudi sprejel za svojo.

Kako torej izgledajo mehke veščine pri pouku slovničnih struktur? Sledeči predlogi za uporabo veščin pri pouku tujega jezika so prilagojeni učnih situacijam, kjer so ciljna skupina odrasli ali dijaki, katerih znanje tujega jezika je višje od osnovne stopnje. Primeri vaj za izboljšanje mehkih veščin so sledeči:

1. LET’S MAKE A QUEUE: Smiselno zgodbo, v različnih časih/strukturah (npr. verb patterns) razrežemo v posamezne stavke, ki jih razdelimo dijakom. Naročeno jim je, da najprej vstavijo glagol v pravilni čas, nato se morajo s stavkom postaviti v ustrezen časovni okvir: preteklost, sedanjost ali prihodnost. Razred razdelimo na 4 dele: PAST, PRESENT IN FUTURE ter NO TENSE STRUCTURE. Dijaki preverijo ali so v pravilnem razdelku, nato se poskušajo postaviti v vrstni red, tako, da bodo sestavili zgodbo.

2. GRAMMAR AUCTION: Učitelj pripravi set 10-15 stavkov (npr. stavki v različnih prihodnjih časih). Nekaj stavkov je pravilnih, drugi so v napačnem prihodnjem času. Dijake razdelimo v skupine in jim damo čas, da pregledajo stavke ter se odločijo, ali so pravilni ali ne. Dijaki se v skupini odločijo, na katere stavke bodo stavili, določimo tudi količino denarja/točk, ki jih bodo namenili za posamezen stavek. Na koncu pregledamo, katera skupina je bila najuspešnejša.

3. ALL ABOUT YOU AND ME: Dijaki, ki so razdeljeni v skupine; morajo najprej zapisati 3 stavke o sebi, uporabiti morajo ustrezen čas ali slovnično strukturo. Dva izmed stavkov vsebujeta resnične podatke, tretji je izmišljen. Nato članom svoje skupine povedo vse tri stavke. Člani skupine morajo s postavljanjem vprašanj ugotoviti, katera trditev je izmišljena. V skupini je eden dijak, ki samo opazuje situacijo. Ta kasneje ostalim skupinam poroča, kako je potekalo delo v skupini, kje so bile težave itd.

4. MESSAGE IN A BOTTLE: Dijake razdelimo v dve večji skupini – recimo polovica razreda je v prvi in druga polovica v drugi skupini. Dijakom predstavimo zgodbo o njihovem brodolomu. Njihova edina možnost je sporočilo v steklenici, preko katere bodo sporočili svetu, kaj se z njimi dogaja. Napisati morajo sporočilo, priporočljivo je, da napišejo (vendar se ne podpišejo – navsezadnje so edini preživeli na otoku, kajne), kaj se jim je zgodilo in kaj počnejo na otoku. Uporabiti morajo Present Perfect ali/oziroma Past Simple Tense. Ko sporočilo napišejo, ga odložijo na mizo pred nasprotno skupino. Tisti, ki končajo, vzamejo sporočilo od naslednje skupine in se usedejo v t. i. ocenjevalni del razreda in začnejo s prebiranjem ter ocenjevanjem stavkov (ustrezna slovnična struktura). Vsak naslednji dijak, ki se jim pridruži, prejšnjemu pomaga pri ocenjevanju sporočil. V skupini so lahko največ trije. Po koncu aktivnosti ostalim sporočijo stavke, za katere se niso morali dogovoriti ali so prav in ne, ter stavke za katere vsi trdijo, da so pravilni.

5. WHAT’S IN THE PICTURE? Dijaki imajo pred sabo sliko, na kateri vidijo posledico preteklega dejanja. Ugotoviti in zapisati morajo stavke (uporabljajo pretekle čase), predvsem Past Perfect Tense), ki si pomensko in časovno sledijo tako, da zapišejo smiselno celoto. Na koncu sliko in zgodbo predstavijo razredu.

6. ONE MINUTE TOPIC: Dijake razdelimo v dve skupini, ki se med sabo borita tako, da na določeno temo govorita eno minuto. Pripravimo različne tem in predlagane slovnične strukture (npr: my future career – future tenses, my best holiday – past tenses, my everyday routine – present tense), nato dijaki obeh skupin izmenično tekmujejo. Dijak ima potem, ko vidi temo in strukturo, čas za pripravo – recimo 20 sekund – v tem času se lahko s svojo skupino dogovori o tem, kaj bo govoril, nato mora 1 minuto govoriti brez premora. Dijaki, ki je uspešen (govori brez premora in brez večjih napak), dobi eno točko. Zmaga skupina z največ točkami.

7. WORKING FOR THE NEWS: Dijaki so razporejeni v skupine. Naloga vsake skupine je, da pripravi dnevne novice, ki jih bo predstavila ostalim. Dijaki se sami odločijo, katero temo bodo predstavili svojim »gledalcem« (šport, domače, tuje novice, črna kronika, novice iz sveta zabave itd). Vsak v skupini pripravi eno novico, upoštevati mora pravilno rabo časov in struktur. Za to nalogo se predvideva več kot ena šolska ura.

8. NYPD – Izberemo toliko dijakov, kolikor skupin lahko naredimo. Skupine naj imajo vsaj tri dijake. Ko imamo skupine po tri in izbrano število dijakov, razložimo zgodbo o zločinu, ki se je zgodil včeraj. (npr. Skupina roparjev je oropala banko – to so izbrani dijaki. Po uspešnem pobegu so se dogovorili za alibi. V času ropa, ki se je zgodil ob 20.00 zvečer, so bili v restavraciji (od 19.00-20.00), nato so zavili v kino (od 20.00-22.00), nato so odšli domov. Dijaki, ki so bili izbrani, gredo ven in se dogovorijo za alibi (kje, kaj in kako jim je potekal večer). Dijaki, ki so v skupinah, so policaji New York Police Departmenta in se dogovorijo za strategijo spraševanja. Ko so oboji pripravljeni, pridejo dijaki z alibijem in se usedejo vsak k svoji skupini policajev, ki jih začnejo »zasliševati«. (eden dijak od policajev sprašuje, drugi zapisuje odgovore, zadnji opazuje tako policaje kot »roparje«). Določimo čas za zasliševanje, nato se dijaki »roparji« na skupen znak zamenjajo in pridejo k drugi skupini zasliševalcev. Ponavljamo tako dolgo, dokler niso vsi »roparji« zaslišani. Roparje pokličemo pred tablo, da povedo, ali so bili uspešni in kje so morda naredili napako. Nato spodbudimo zasliševalce, da povedo, ali so »roparji« nedolžni ali krivi.

Omenila sem le nekaj od možnih situacij, v katerih lahko uspešno združimo mehke veščine in v različnih situacijah uporabljamo določene jezikovne strukture. Če dijaki uporabijo svoje strukture in so smiselne, jih spodbujamo pri uporabi. Napak med samim potekom aktivnosti ne popravljamo, razen če se ponavljajo in so hudo moteče. Po koncu vsake aktivnosti skupaj z dijaki naredimo analizo, (katere strukture so uporabljali, kje delajo napake, zakaj menijo, da do napak prihaja, kaj bodo naredili, da jih bodo popravili itd.) V kolikor med samim poukom uporabljamo mehke veščine, dijake učimo timskega dela, podzavestno jih učimo komunikacijskih strategij, z izpostavljanjem pred razredom pa jim večamo njihovo samozavest pri uporabi tujega jezika v njim zabavnih situacijah. Zgoraj predlagane aktivnosti so bile uporabljene v času mojega rednega pouka in so pri dijakih naletele na pozitiven odziv. Priporočam.