Predstavljanje esperanta učenicima

razrednog stupnja

lucija_andric

Lucija Andric

Sažetak

Tijekom projekta Noć čitanja učenici su se na zanimljiv način upoznali s međunarodnim jezikom esperanto, kojeg većina učenika prije nije poznavala. Upoznali su ga na praktičan način kroz pokret i igru te s kratkim teorijskim prikazom značenja jezika, njegove povijesti i gradiva.

Ključne riječi: esperanto, strani jezik, noć čitanja.

Uvod

Esperanto je jezik koji se koristi za međunarodne komunikacije, a koji je nastao na temelju vokabulara indo-europskih jezika. Sastavljen je tako da ga je moguće što jednostavnije naučiti. (Esperanto, 2020.)

Osmišljen je tako da ljudima iz različitih kultura olakšava komunikaciju, a osmišljen je kako bi pružio jezičnu jednakost korisnicima. Glavna ideja esperanta je zalaganje za toleranciju i poštivanje među ljudima različitih kultura.

Vokabular je sastavljen od riječi koje su najčešće u kulturno važnim europskim jezicima. Iako je jezik bogat i dinamičan, gramatika mu je vrlo jednostavna.

Glavne vrste riječi (imenice, glagoli, pridjevi i prilozi) uvijek imaju iste sufikse koji svjedoče o njihovoj vrsti. Sve imenice završavaju se s –o (libro – knjiga), a množini se dodaje –j (libroj – knjige). Pridjevi u esperantu imaju sufiks -a (bela – lijep, -a, -o), a pridjevi – e (silente – tiho). Kod glagola infinitiv završava na –i (ludi – igrati), sufiks za sadašnjost je –as (mi ludas), za prošlost – is (mi ludis) i za budućnost –os (mi ludos). U esperantu nema nepravilnih glagola. (Kaj je esperanto, 2020.)

Povijest

Začetnik esperanta je Ludwig Lazar Zamenhof, koji je stvorio gramatiku na temelju europskih jezika i uz nekoliko iznimaka. Rječnik uglavnom potječe iz romanskih jezika, mada su prisutne i riječi iz germanskih i drugih jezika. Prvi esperantski udžbenik objavljen je 1887. godine, a jezik je brzo privukao zajednicu govornika koji su ga počeli koristiti u mnogim sredinama i počeli na njemu stvarati novu kulturu. Tako je započeo normalan proces jezične evolucije. Nakon dva desetljeća rođena su prva djeca koja su govorila esperanto sa svojim roditeljima, znači prvi izvorni govornici ovog jezika. Stoga se može reći da je taj jezik stvoren za međunarodnu komunikaciju, ali je kasnije koloniziran i danas je jezik dijaspore esperanta. (Kaj je esperanto, 2020.)

Glavne značajke esperanta

Međunarodan je i zato koristan za komunikaciju među ljudima drugih nacionalnosti koji nemaju zajednički materinji jezik. Neutralan je, jer nije nacionalni ili državni jezik. Istovjetan je te se u komunikaciji osjećamo ravnopravnije sa sugovornikom. Lagan je zahvaljujući strukturi jezika.

Živ je, jer se razvija i živi isto kao i bilo koji drugi jezik. Pravičan je, jer svi koji uče esperanto imaju dobre šanse za postizanje visoke razine jezičnih znanja.(Kaj je speranto, 2020.)

Prezentacija esperanta u noći čitanja

U sklopu projekta Noć čitanja, koji se svake godine održava u našoj školi i uključuje najvjernije čitatelje razrednog stupnja, provodimo razne kultuFotografija 1.rne aktivnosti, na koje uvijek pozivamo zanimljivog gosta koji obogaćuje naše druženje. Tako smo 2019. godine pozvali gospođu Niku Rožej, članicu Esperantskog društva Slovenije, koja je na zanimljiv način prezentirala osnove esperanta našim učenicima.

Fotografija 1. Prezentacija povijesti i osnova esperanta

U prvom je dijelu upoznala učenike s poviješću esperanta, inicijatorima koji su pridonijeli nastanku jezika i njegovom značenju. Pokazala im je i razna pisana gradiva.

Fotografija 2.Fotografija 3.
Fotografija 2 i 3. Pisana gradiva

Nakon kratkog teorijskog izlaganja, prešla je na praktičnu Fotografija 4.demonstraciju.

Uz razgibavanje i ručne lutke učenike je prvo upoznala s vokabularom pjesme o muhi (mušo), koja sjedi na različitim dijelovima tijela.

Fotografija 4. Razgibavanje s ručnom lutkom

Pjesmu o muhi je zatim predstavila na vrlo sugestivan način uz pomoć kamišibaja.

Muŝo

Okulo, nazo, buŝo,
en aero flugas muŝo.

Fotografija 5.Fotografija 6.Fotografija 7
Fotografije 5, 6, 7. Predstavljanje pjesme s kamišibajem

U drugom dijelu našeg druženja gospođa Rožej je učenike s metodom ponavljanja na esperantu naučila pjesmu Majstor Jaka. Budući da je vokabular pjesme lagan i ponavljajući, učenici su pjesmu zapamtili vrlo brzo.

Frato jako

Frato Jako, frato Jako,
levu vin, levu vin.
Jen la sonorilo, jen la sonorilo:
bim, bam, bom, bim, bam, bom!

Pjesmu smo ranije naučili na slovenskom, engleskom i francuskom jeziku, te je u pratnji ksilofona u kanonu zapjevali u kombinaciji svih jezika. Učenici su bili podijeljeni u četiri skupine i svaka je skupina pjevala na određenom jeziku.

U završnom dijelu prezentacije naša je gošća upoznala učenike s učenjem esperanta putem besplatne web stranice lernu.net.

Zaključak

Esperanto je učenicima predstavljen kao zanimljivost i većina učenika ga je upoznala prvi put. Zbog slikovitog i praktičnog pristupa ovom projektu kod nekih učenika se pobudio interes i dobili su motivaciju da kasnije sami nastave istraživati i učiti nove riječi, pa su kasnije na nastavi prezentirali svoje novostečeno znanje.

Literatura

  1. Esperanto. Dobiveno 14. 4. 2020., https://esperantoslovenija.wordpress.com/
  2. Kaj je to esperanto? Dobiveno 14. 4. 2020., https://esperanto-maribor.si/kaj-je-to-esperanto/
  3. Kaj je esperanto? Dobiveno 14. 4. 2020., https://lernu.net/sl/esperanto
  4. Združenje za esperanto Slovenije. Dobiveno 14. 4. 2020., https://esperanto.si/sl/osnovne-informacije-o-esperantu

Upotreba kamišibaja u nastavi

lucija_andric

Lucija Andric

Sažetak

Kamišibaj je umjetnički oblik pripovijedanja uz slike, koji može biti i didaktično pomagalo. U članku ću opisati, kako koristiti kamišibaj u nastavi književnosti, likovne umjetnosti i stranog jezika s učenicima 3. razreda.

Ključne riječi: kamišibaj, književnost, bajke, likovna umjetnost, strani jezik.

Kamišibaj

Kamišibaj je umjetnički oblik pripovijedanja priča uz slike na maloj pozornici (Društvo Kamišibaj, 2020.).

Pripovjedač, koji se naziva kamišibajkar, stoji uz malenu drvenu pozornicu i priča priču. Slike se ubacuju u butaj, to je mala pozornica na kojoj se izvodi kamišibaj (Kaj je kamišibaj? / Što je kamišibaj?, 2020.).

To je tradicionalna tehnika pripovijedanja koja dolazi iz Japana. Počeci kamišibaja sežu u vrijeme budističkih hramova, kada su redovnici kroz slike ljudima pripovijedali svete priče (Društvo Kamišibaj, 2020.).

Kamišibaj se u Japanu proširio početkom 20. stoljeća, kada je izbila ekonomska kriza i mnogi ljudi koji su se prije bavili kazalištem, ilustracijom ili filmom, pripovijedanjem i glumom ostali su bez posla i osnovnih sredstava za život. Tako su počeli koristiti korisnu tehniku pripovijedanja zvanu kamišibaj (Kavčič i Nagode, 2017.).

Kamišibaj slika 1Nekada je kamišibajkar dolazio s biciklom. Drvena pozornica bila je pričvršćena na prtljažnik, a pod drvenim poklopcem našlo se mjesta i za slatkiše. Udarajući s dva drvena štapića jednim od drugog, kamišibajkar je djeci oglašavao svoj dolazak. Ubrzo bi djeca i mještani došli pogledati predstavu (Kaj je kamišibaj? / Što je kamišibaj?, 2020.).

Slika 1. Kamišibajkar u Japanu početkom 20. stoljeća.

Na vrhuncu njegove uporabe, koja je trajala čak dva desetljeća, samo je u Tokiju bilo tri tisuće Kamišibaja. Na kraju buma, međutim, zamijenila ga je televizija, koju su Japanci u početku prozvali električni kamišibaj. Sada zbog globalizacije svijeta postaje vrlo zanimljiv, a naočito je popularan kod pedagoga kao izvrstan didaktički alat (Društvo Kamišibaj, 2020.).

Upotreba kamišibaja u nastavi

U pronalaženju novih metoda poučavanja, s kojima bi učenicima nastavu učinili raznolikijom i motivirali ih za rad, rijetko se slučajno susrećemo s pomagalima koja nam to omogućuju. S kamišibajem sam se susrela kad se u našem gradu odvijao Kamišibaj festival na kojem sam odgledala neke predstave te sam kao učiteljica odmah dobila ideju koliko će ova drvena stolna pozornica biti svestrana u radu s učenicima. Ubrzo nakon toga sam od kartonske kutije napravila prvu pozornicu za upotrebu u učionici, a kasnije i manju drvenu, pogodnu za listove A4 veličine.

kamišibaj slika 2kamišibaj slika 3
Slika 2. Pozornica od drvene kutije        Slika 3. Drvena pozornica      

S međupredmetnim povezivanjem likovne umjetnosti i književnosti obradu bajki smo u skupinama učinili zanimljivijim predstavljajući ih uz pomoć kamišibaja. Učenici su se podijelili u tri skupine i svaka skupina je odabrala jednu od predloženih bajki. Prva skupina odabrala je bajku Rukavica, druga O velikoj repi i treća Pijetao je otišao po svijetu. Nakon zajedničkog čitanja i razgovora o sadržaju, podijelili su rad u skupini.

kamišibaj slika 4kamišibaj slika 5
Slika 4 i 5. Obrada bajki

Kod likovne umjetnosti su po prethodnom dogovoru s bojicama oslikali pojedine scene bajki.

Kamišibaj 6kamišibaj slika 7
Slika 6 i 7. Likovno stvaranje

Nakon dovršetka likovnog stvaranja vježbali su jezični dio predstavljanja, a nakon vježbe međusobno su predstavili svoje radove.

kamišibaj slika 8kamišibaj slika 9
Slika 8. Predstavljanje bajke O velikoj repi        Slika 9. Predstavljanje bajke Rukavica

kamišibaj slika 10Slika 10. Predstavljanje bajke Pijetao je otišao po svijetu

Istovremeno s našim radom, u našoj se školi odvijao i kamišibaj slika 11kulturni tjedan, pa smo u sklopu projekta, koji je podrazumijevao i povezivanje različitih dobnih skupina u školi, izveli predstavljanje bajki s kamišibajem drugim mlađim učenicima.

Slika 11. Predstavljanje u okviru kulturnog tjedna

kamišibaj slika 12Kamišibaj je također vrlo koristan u učenju riječi stranog jezika. Kod engleskom jezika često ga koristimo za učenje novih riječi pomoću slikovnih kartica.

Slika 12. Slikovne kartice

Također smo ga koristili za obradu priče na engleskom jeziku. Učenici su napravili svoje prizore priče i pomoću butaj pozornice se isprobali kao pripovjedači priča na engleskom jeziku. U ovom slučaju dobro su se iskazali također učenici koji obično imaju poteškoće u izgovaranju stranog vokabulara, međutim, pozornica im je očito ponudila dodatni zaslon, zbog kojeg nisu bili izravno izloženi, pa su imali veći osjećaj sigurnosti i na tuđem jeziku opuštenije razgovarali.

Zaključak

Upotrebljivost kamišibija u nastavi je zaista svestrana, može se koristiti kao motivacijski alat, za obradu nove materije ili za ponavljanje i utvrđivanje već obrađenih sadržaja, a istodobno je učenicima pomagalo za kreativno i aktivno postizanje ciljeva učenja.

Literatura

  1. Društvo kamišibaj Slovenije. Dobiveno 18. 2. 2020., http://www.kamisibaj.si/kamisibaj/
  2. Kaj je kamišibaj? Dobiveno 18. 2. 2020., http://slikovedke.com/kaj-je-kamisibaj/.
  3. Kavčič, S. i Nagode, S. (2017.). In vratca se odpro. Šolski razgledi, 68(3), 6.
  4. Slika 1. dobiveno 18. 2. 2020., https://www.meonbook.com/blog_en/kamishibai/

Mjuzikl u školi

mag. Bojana Urbanc, Školski centar Velenje

Kao učiteljica uvijek sam voljela inspirirati moje učenike, da bi voljeli školu i razvili mnoge vještine i otkrili njihove prirođene talente. Tijekom poučavanja stranog jezika, saznala sam, kako samosvjesni su bili moji učenici, kada su glumili različite prizore iz knjiga ili filmova. Biti dio školskog kazališta, postao im je glavan cilj, ne samo, da su naučili gramatiku i obogatili vokabular, postali su nezavisni i bili su sposobni kritično analizirati školsku tematiku.

Tijekom razdoblja od 2006 do 2015 sam zajedno s učiteljima mojeg školskog centra osnovala školsko kazalište, koje je produciralo 10 najuspješnijih mjuzikla koji su bili veoma popularni u našoj zajednici i prihvatili pažnju publike svih uzrasta. Tako da, biti dio školskog kazališta ima mnoge prednosti, ali koje su to?

Jezične i komunikacijske vještine

Stvarajući mjuzikl, učenici može, da si prošire vokabular i napreduju u razumijevanju riječi i njihovom izgovoru, nauče određenu gramatiku čak i ne znajući to. S time moguće je, da uče engleski (ili druge strane jezike) na nesvjesnom nivou, budući da ponavljaju scenarij tek tako vladaju jezikom i također govoru tijela, koji im omogućava otkrivanje prirođenog dara i razvoj svih vještina.

clip_image002(Mjuzikl Diaspora – Dijaspora, 2015, učenici su naučili o različitim nacionalnostima, njihovoj povijesti i vrstama plesa I tako saznali se s problematikom imigracija.)

Emocionalni i fizički razvoj

Sudjelovanje u igri zahtijeva određeni fizički razvoj. Učenici se nauče novih plesnih koraka, izazvani su, da odigraju svoju ulogu uz pomoć lica jezika i govoru tijela, što ih prisiljava, da ostanu u formi i građu povjerenje. Jer su kreativni i uspješni u svih dijelovima stvaranja mjuzikla, pomože im pri razvoju emocionalne inteligencije i tako razumiju svijet bolje (nauče se razlikovati između imaginarnih i stvarnih životnih situacija). Fizički razvoj zavisan je od fizičkih aktivnosti koji su dio stvaranja mjuzikla (različite plesne i ostala tjelesna kretanja) pripomogli su k povećanju samosvijest i jačanju njihovih samopouzdanja i socijalnih vještina.

clip_image004

(Projekt Jukebox, 2014, koji je prezentirao glazbenu povijest sa stajališta učenika.)

Organizirati svoje vrijeme

Učlaniti se u školsko kazalište donosi određeni osjećaj odgovornosti. Najednom si dio jedne grupe koja nastavi isti san – to je postaviti mjuzikl na scenu. Učenici idu kroz čitav proces stvaranja novog mjuzikla: sudjeluju u audiciji, pripremaju raspored proba, izrađuju haljina i kazališne rekvizite itd. Tako su učenici bolje predani projektu, i to znači, da si moraju bolje organizirati svoje vrijeme. Ujutro prisustvuju nastavi, popodne i vikendi rezervirani su za probe. Prema mom iskustvu, učenici koji su bili dio mojih projekata, uspjeli su organizirati svoje vrijeme bolje nego njihovi vršnjaci i poboljšali su svoje ocjene u školi.

image

(Mjuzikl Pozabljene marioneteZaboravljene Marionete, 2013 predstavio je poznate žene u književnosti, njihovu pozitivnu energijo i slomljena srca, gledatelji su uživali uz glazbu iz Opere o Romeu i Juliji, Fantomu u operi, itd.)

Doživotni hobi

Svaki član školskog kazališta je kreativan i marljiv, kada je u procesu stvaranje novog mjuzikla; ali to ne znači, da ovdje i nema vremena za zabavu. Učenici imaju priliku za sklapanje novih prijateljstava i naravno, kada se upoznaju, nauče se tolerirati jedno drugog i podnositi međusobne razlike. Postoji veza, koja se stvara između učenika i njegovog učitelja, koja pomogne, da izgradite kulture međusobnog povjerenja i poštovanja. Biti dio školskog kazališta je izvannastavna aktivnost, koja izgleda dobro i u životopisu, može da pobudi mnoge uspomene, stvara doživotne prijatelje ili pretvori se u životni hobi.

Neki moji učenici nastavili su njihovo glumačku i pjevačku karijeru, još danas su veoma uspješni. Zaista sam uvjerena, da sam pripomogla k promijeni njihove percepcije svijeta na bolje. Ako imate šansu, budite i vi kreativni sa studentima. Znam da je teško, ali isplati se.

Projekti opisani u ovom članku objavljeni su na internetu. Slike su iz arhiva školskog kazališta.

Diaspora – https://www.youtube.com/watch?v=iiUbiNG2pss,
Jukebox – https://www.youtube.com/watch?v=BdGr12TrBnI
Pozabljene marionete –
https://www.youtube.com/watch?v=sAklSWE1vyY

Učimo jezike za bolje sutra

Marija Pajtler, učiteljica razredne nastave

Sažetak

Živimo u vremenu kad se djeca susreću sa stranim jezicima i prije polaska u školu. Učenje stranog jezika već pri ulasku djeteta u sustav osnovnog odgoja i obrazovanja nudi učenicima model cjeloživotnog učenja stranih jezika. Brojni rezultati znanstvenih istraživanja ukazuju na prednosti poznavanja većeg broja stranih jezika kako na osobnom tako i na profesionalnom području. Ljudi s poznavanjem više stranih jezika, otvoreniji su prema drugima i drugačijima, imaju razvijenije divergentno razmišljanje.

Učenje stranih jezika u ranoj životnoj dobi trebalo bi započeti što ranije uz učenju materinjega jezika, koji podupire učenje drugog stranog jezika. Ukratko, znanje stranog jezika jedinstveno pozitivno djeluje i na bolje ovladavanje materinjeg jezika. Zadatak učitelja je da izabere suvremenu i pravilnu metodu poučavanja u ranoj fazi djetetova razvoja, koja potiče istraživanje, slobodno izražavanje vlastitih doživljaja, iskustava, u kojima se učenici osjećaju, sigurno i prihvaćeno.

Ključne riječi: strani jezik, metode poučavanja, divergentno mišljenje.

Uvod

Važno je biti svjestan posebnosti podučavanja učenika u ranoj dobi, gdje sadržaj, metode poučavanja i pristup učenju treba biti prilagođen dobi učenika. U tom prvom razdoblju, učenici su na razvojnom nivou  konkretnog operativnog mišljenja. To znači da učenikovo logično i fleksibilno razmišljanje treba biti potkrepljeno sa prikazom konkretnih situacija. Poduku je potrebno organizirati na način da bude prilagođena čestim izmjenama različitih kratkotrajnih aktivnosti. Podučavanje treba zasnovati na upotrebi predmeta (npr. igračke, lutke ) i vizualnih pomagala (ilustracije, fotografije) koji potiču učenike na učenje, kojim se omogućuje stvaranje veza u mozgu i poticanje asocijacija bitnima za svladavanje sadržaja koji je potrebno naučiti. To sve doprinosi boljem učenju. Učenje stranog jezika tako traje tijekom aktivnosti igranja u kojima se učenici sami motiviraju. To ima pozitivan učinak na sudjelovanje prilikom poučavanja. Učitelj pri tome ima nove uloge, postaje promatrač, suorganizator i suučesnik u igri i drugim aktivnostima.

Učenje njemačkog jezika tijekom nastave

Učenje ovog jezika u ranom razdoblju mora sadržavati elemente učenja putem raznih didaktičnih igara. Učenike treba motivirati da im te igre budu privlačne i zanimljive. S tim ćemo postići da učenici dulje ustraju u igri. Svrha je, prvenstveno ostvarenje obrazovnih ciljeva. Pri tome je potrebno uzeti u obzir da svaka didaktična igra ima točno definiranu namjenu, starost djeteta, pravila, vrijeme i na kraju vrednovanje ishoda igre. Igra uz poduku naziva se didaktična igra i za nju je potrebno učenike dodatno motivirati. Što je igra privlačnija i zanimljivija, dulje će u njoj ustrajati. Svaka didaktična igra mora imati točno određen cilj, dob djece, pravila igre, vrijeme trajanja igre i na kraju vrednovanje ostvarenja cilja. Poduka, tijekom koje se koriste didaktične igre, traži od učitelja mnogo vremena, truda i energije za osmišljavanje, izradu alata i upute za izvedbu igre. Igra je važna za razvoj djetetove osobnosti i njegovog kreativnog odnosa prema životu i okolini. Omogućuje mu realizaciju svoje jedinstvene osobnosti kroz fizičku, emotivnu, intelektualnu i socijalnu komponentu. Kroz igru dijete troši svoj višak fizičke energije te se smiruje. Iskustva, koje dijete stekne kroz igru, bitan su uvjet za razvoj sposobnosti procjenjivanja, zaključivanja i ocjenjivanja, razvijaju također odgovornost i samostalnost. (Umek i Župančić, 2001.g.)

Primjeri učinka igre pri poučavanju stranog jezika

Slika 1. Lutka  HeidiPrvi sat njemačkog jezika protječe s lutkom Heidi. Učenicima sam rekla, da ona ne govori slovenski. Zato što Heidi dolazi iz Njemačke, ona govori samo njemački. Zajedno smo učili njemačke riječi i pjevali pjesmice na njemačkom jeziku. Lutka Heidi je bila prisutna tijekom cijele poduke. Sudjelovala je s učiteljicom prilikom pričanja priča, igara i dijaloga. Učenicima se svidjela i identificirali su se s njSlika 2. Vreća sa slikamaom. Korištenje lutke imalo je pozitivan učinak na tijek učenja njemačkog jezika.

Slika 1. Lutka Heidi

Slika 2. Vreća sa slikama

Slika 3. Papirnata kockaIgra je tekla na način da su učenici prvo sjeli u krug. U vreći su se nalazile slike. Učenici su si međusobno dodavali vreću u smjeru kazaljke na satu. Kad bih udarila u bubanj, dodavanje bi prestalo. Učenik koji je u tom trenutku imao u ruci vreću, morao je iz vreće izvaditi jednu sliku i reći na stranom jeziku ime predmeta na slici. Nakon toga je sliku vratio natrag u vreću i igra bi se nastavila. Igra je sama po sebi vrlo vesela, a sadrži i ritSlika 4. Drveni štapićimičke elemente.

Slika 3. Papirnata kocka

Učenici su iz papira izrezali i sastavili kocku. Na nju su zalijepili sličice. Igra teče na način da se učenici prvo podijele u parove. Njihov zadatak je da, kad bace kocku, nabroje školski pribor na njemačkom jeziku. Učenici su bili vrlo motivirani za takvu vrstu igre.

Slika 4. Drveni štapići

Tema poduke je bila učenje dana u tjednu. Prvo smo izrezali žute papirnate krugove i na njih napisali imena dana u tjednu. Kako bi to bilo zanimljivije i zabavnije, učenici su, pomoću muzičkih isječaka, ustajali i pjevali uz pomoć drvenih štapića. Prilikom poduke učenici su bili opušteni i želja za znanjem se povećavala.

Učenje uz pomoć igre, pjevanja, pokreta, ponavljanja stihova koji se rimuju i slušanja, su metode koje dopunjuju klasičnu nastavu. Izuzetno je važno uključivanje svih osjetila. Svaka osoba uči drugačije. Neki imaju fotografsko pamćenje, zbog toga je njima važno učiti uz pomoć slikovnih aplikacija, drugi se uče uz pomoć zvučnih aplikacija, njima je važna glazba, zvučna snimka događaja itd.

Zaključak

Današnje vrijeme traži da se, uz materinji jezik, koristimo s jednim ili dva strana jezika. Učenje stranog jezika ima važnu ulogu u razvoju djeteta i daje mu prednost, jer su tako učenici spremniji za prihvaćanje novog. Na taj način se brže savlada dodatni strani jezik. To ćemo najlakše postići preko različitih igara, koje na učenike djeluju umirujuće i pobuđuju njihovu znatiželju.

Literatura

  1. Predmetna komisija (2012). Učni načrt. Program osnovna šola. Tuji jezik v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  2. Emeršič Stanka (2008). Mini Deutsch 1 mit Nelli. Maribor: Založba Obzorja.
  3. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2001). Razvojna psihologija. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Methodensammlung – Lernen mit Bewegung

mojca_pacek

Mojca Pacek

Zahlreiche Untersuchungen beweisen, dass Schüler ausdauernder, gründlicher und begeisterter lernen, wenn sie ihren Körper mit allen seinen Sinnen dabei einsetzen können. 

Das auf diese Weise Gelernte bleibt auch besser im Gedächtnis. Wenn Schüler sich in Unterricht bewegen, tun sie nicht nur ihrem Körper Gutes, sondern auch ihren Lernleistungen. Wer sich bewegt, aktiviert die motorischen Zentren seines Gehirns.

Im Folgenden werden Methoden dargestellt, die beim Sprachunterricht als auch bei den anderen Schulfächern verwendet werden können. Die Methoden wirken besonders motivierend auf die Schüler.

Tabu-Spiel

Ziel: mit Wortkarten (und Bildkarten – auf der Rückseite steht die Lösung bzw. Übersetzung) Wortschatz erklären, lernen, wiederholen.
Ablauf: Paare finden, im Kreis neue Wörter mit der Erklärung wiederholen, nächste Stunde ein Quiz.
Differenzierung und Individualisierung: die stärkeren Schüler sagen die neuen Wörter, die schwächeren lernen von den stärkeren.

Satzpuzzle

Ziel: über die Satzstruktur nachdenken.
Aublauf: aus Wortkarten einen Satz bilden (auf dem Tisch, an der Tafel).
Diff. und Individ.: die schwächeren Schüler lernen von den stärkeren.

Selbstkorrektur – Lösung auf der Rückseite

Ziel: verschiedene Übungen machen.
Ablauf: In Paaren üben. Ein Schüler steht vor der Wand, hinter ihm an der Wand hängt ein Übungsblatt mit den Lösungen. In der Hand hat er ein Übungsblatt ohne Lösungen und übt. Der Schüler, der ihm gegenüber steht, korrigiert ihn mithilfe des Übungsblattes an der Wand.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Zuerst löst die Übung der stärkere Schüler.

Kugellager

Ziel: einen Text mehrmals wiederholen (z.B. sich vorstellen, Person/Wohnung/Familie/Hobby usw. beschreiben, über Tagesablauf erzählen).
Ablauf: Die Schüler stellen sich in einem Innen- und Außenkreis auf. Zuerst gibt der Innenkreis Informationen, der Außenkreis hört aufmerksam zu. Dann dreht sich einer der beiden Kreise weiter. Nun berichtet der Außenkreis dem Innenkreis. Dann wiederholt sich das Verfahren.

Knickblatt

Ziel: verschiedene Übungen lösen.
Ablauf: In Paaren üben. Papier knicken, an der linken Seite steht die Aufgabe, an der rechten Seite steht die Lösung.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Zuerst löst die Übung der stärkere Schüler. ODER: Differenzierte Übungsblätter.

Klassenspaziergang

Ziel: Wörter/bestimmte Informationen lernen, frei sprechen.
Ablauf: Man spaziert in der Klasse und zeigt den anderen Schülern die Karte. Auf der Karte ist die Aufgabe, auf der Rückseite ist die Lösung. Man fragt die Anderen und korrigiert sie.
Differ. und Individ.: auch die schwächeren Schüler können (durch die Lösung auf der Rückseite) die stärkeren Schüler korrigieren.

Gruppenpuzzle/Wirbelgruppe

Ziel: ein Thema bearbeiten (Text lesen und wichtige Informationen finden).
Ablauf: In einer Gruppe bearbeitet man ein Thema und als Expert geht man in neue Gruppe, die Verfassung stellt man den anderen vor.

Stummes Assoziogramm

Ziel: Assoziationen schreiben und die der anderen kommentieren.
Ablauf: Die Schüler teilen sich in mehrere Gruppen auf. Jede Gruppe bekommt ein Blatt mit dem Stichwort und schreibt Assoziationen und Kommentare dazu. Im Uhrzeigerkreis “reisen” die Blätter von einer Gruppe zur anderen Gruppe.
Individualisierung: Wenn man keine Assoziation hat, braucht man sie nicht schreiben.

Satzanfänge/Thesen

Ziel: Wortschatz/Inhalt wiederholen.
Ablauf: Lehrer sagt die Frage oder beginnt einen Satz, die Schüler schreiben ihre Antwort oder beenden den Satz.

z.B.: Mein Zimmer ist …

In der Freizeit …

Der bewegte Satz

Ziel: über die Satzstruktur nachdenken.
Ablauf: Jeder hat einen Teil (ein Wort) und positioniert sich so, dass man den korrekten Satz bildet.

Wechselspiele

Ziel: Wortschatz, Strukturen wiederholen (in Paaren üben)
Ablauf: einer fragt, der andere antwortet, oder einer beschreibt, der andere korrigiert … (Materiallien aus dem “Wechselspiele”)

Würfeln (mit Spielbrett)

Ziel: Wortschatz, Strukturen wiederholen.
Ablauf: Man spielt in der Gruppe (4 Spieler). Man würfelt und löst die Aufgabe. Wenn die Antwort nicht korrekt ist, geht man zurück auf Start. Wer zuerst ans Ende kommt, der gewinnt.
Differ. und Individ.: ein Korrekturblatt für die schwächeren Schüler.

Aspekte memorieren

Ziel: den Text lesen, wichtige Informationen finden, merken, diktieren und schreiben (in Paaren üben).
Ablauf: Man läuft zum Blatt, das an der Wand hängt, und liest den Text oder die Wörter 1 oder 2 Minuten. Dann läuft man zum Tisch und diktiert die Wörter oder die wichtigsten Informationen dem Partner.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Der stärkere Schüler merkt die Sätze, der schwächere schreibt.
ODER: Differenzierte Texte

Laufdiktat

Ziel: Sätze merken und schreiben (in Paaren).
Ablauf: Man läuft zum Blatt, das an der Wand hängt, und merkt sich die Sätze. Dann läuft man zum Tisch und diktiert die Sätze dem Parter (oder schreibt man die Sätze allein). Dann wiederholt sich das Verfahren.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Der stärkere Schüler merkt sich die Sätze, der schwächere schreibt.
ODER: Differenzierte Texte

Echo-Spiel

Ziel: zum Aufwärmen und Wiederholen (Dialoge – im Geschäft, im Restaurant, im Hotel, auf dem Bahnhof, Orientierung auf der Straße).

Ablauf: Die Schüler teilen sich in vier Gruppen, jede Gruppe geht in eine Ecke. Der Lehrer sagt einen Satz und die Gruppen wiederholen als Echo (zuerst die 1., dann die 2. usw.). So kann man Dialoge üben.

Stationenlernen

Ziel: die Übungen selbst auswählen und sie lösen.
Ablauf: einzelne Stationen werden aufgebaut, die dem Schüler selbstständiges Arbeiten ermöglichen.
Differ. und Individ.: Pflicht- und Wahlstationen. Jeder Schüler ist so intensiv tätig, wie er im Moment vermag.

Quellen:

  1. Die Methoden. Am Deutschkurs im Goethe-Institut (Deutsch für Lehrer) in Franfkurt/Main von Andrea Westphal vorgestellt.
  2. Besser lernen mit Bewegung, 5. 2. 2018
  3. Lernen: Mit Bewegung geht’s leichter, 25. 2. 2018

Gibanje po angleško

ruska_rozman

Urška Rožman

Povzetek

Članek opisuje primere povezovanja gibalnih dejavnosti predšolskih otrok s prvimi angleškimi besedami. Pomembno je, da vzgojitelji v vrtcih pri seznanjanju otrok s prvimi angleškimi besedami vedno podamo le take izraze, ki jih bodo otroci hitro usvojili. Vzgojitelji otrokom pomagamo, da zaznajo svoj dosežek kot uspeh in jih večkrat pohvalimo. Otroci na podlagi prvih izkušenj z novim jezikom kasneje oblikujejo svoj odnos do jezika.

Ključne besede: gibanje, tuji jezik, prve angleške besede

Pomen gibanja za predšolske otroke

Predšolsko obdobje je ključno za gibalni razvoj otroka. Gibanje ima veliko vlogo tudi pri socialnem, intelektualnem in čustvenem razvoju otroka. Otroško telo neprestano raste in se razvija, na to pa ima velik vpliv prav gibanje. Potrebi po igri in gibanju sta otrokovi primarni potrebi, saj je z gibanjem pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Gibanje vpliva tudi na sposobnost učenja, ker deluje na telesno počutje in na temeljne sposobnosti, kot so spomin, orientacija, zaznavanje in sposobnost reševanja problemov.

Učenje tujega jezika pri predšolskem otroku

Otroci jezik usvajajo drugače kot odrasli. Otroci so spontani in navdušeni, nov jezik sprva doživljajo kot čutno izkušnjo v glasovni podobi, poslušajo ritem in zven besed in ga le mimogrede dojemajo kot nosilca pomena. Besede ponavljajo igraje, tako si jih vtisnejo v spomin. Njihov natančni pomen pa dojamejo šele kasneje. Otroci z veseljem besede ponavljajo za vzgojiteljem in zraven plešejo, se gibajo, spremljajo ritem. Učenje drugega jezika samo po sebi ne vpliva negativno na govorni razvoj in učenje materinščine. Zgodnje učenje novega jezika ne zavira obvladovanje maternega jezika, ker naj bi se povezovalo z didaktiko materinščine, iz katere bi izhajalo in na njej gradilo nov jezik. Materni jezik zato ustvarja podlago za učenje tujega jezika. Znanstveniki govorijo o obstoju kritičnega obdobja za učenje tujega jezika in sicer med drugim in trinajstim letom (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003). Otroci, ki so v tem obdobju izpostavljeni drugemu jeziku, naj bi se ga naučili brez večjih težav.

Cilji seznanjanja otrok s prvimi angleškimi besedami z gibalno dejavnostjo in igro

Seliškarjeva (1995) navaja dolgoročne in kratkoročne cilje pri zgodnjem učenju tujega jezika. Nekateri cilji so zelo podobni tudi pri seznanjanju s prvimi angleškimi besedami z gibalno dejavnostjo.

Dolgoročni cilji:

  • Razvijanje občutka za jezik pri otroku (pomembno, da otrok pridobi pozitiven odnos do jezika).
  • Pripravljanje otroka za kasnejše učenje (učenje tujega jezika v predšolskem obdobju je odlična priprava za pouk tujega jezika kasneje).
  • Vzbujanje občutka za drugačno kulturo pri otroku.
  • Spodbujanje splošnega razvoja otroka (učenje angleških besed prispeva k razvoju otrokove splošne intelektualne, socialne in čustvene rasti).

Kratkoročni cilji:

  • Razumevanje tuje besede (otroka skozi gibalno igro vpeljujemo v tujo govorico in ga naučimo odzivanja nanjo).
  • Postopno vpeljevanje otroka v spretnost govorjene besede z gibalno igro (da otrok zna smiselno uporabiti angleške izraze in pojme, s katerimi ga seznanimo).

Vzgojiteljeva vloga pri gibalnih igrah ob učenju angleščine

Kadar z otroki izvajam gibalne igre na način, da se seznanjajo s prvimi angleškimi besedami, opažam, da so otroci bolj sproščeni, nasmejani, med igrami se zabavajo. Ne zavedajo se, da se tudi učijo. Opažam, da je njihova motivacija dolgotrajna in na zelo visokem nivoju. Pri seznanjanju otrok s prvimi angleškimi besedami vedno podajam le take izraze, za katere vem, da jih bodo usvojili. Otrokom pomagam, da zaznajo svoj dosežek kot uspeh in jih večkrat pohvalim. Enako spodbujam tako dečke, kot deklice. Zavedam se, da si bodo otroci na podlagi teh izkušenj kasneje oblikovali svoj odnos do jezika. Po daljšem obdobju gibalnih aktivnosti v angleškem jeziku so otroci postali samozavestnejši in bolj motivirani. Večkrat so sami izrazili željo po igrah v angleškem jeziku.

Igre

Dan – noč (Day – night)

Ko vzgojiteljica zakliče »Day!«, otroci stojijo, ko zakliče »Night!«, počepnejo. Igra se lahko igra tudi na način, da se otroci sprehajajo po prostoru ali celo tečejo, ter se na znak uležejo na tla.

Lisica, kaj rada ješ?

Otroci so razporejeni na eni strani prostora, na drugi stoji lisica. Otroci se vsakokrat, ko FOTOGRAFIJA 1vprašajo lisico, kaj rada je, pomaknejo za en korak naprej. Lisica pa jim na vprašanje odgovarja z različnimi jedmi (sir – cheese, juha – soup, kruh – bread, čokolada – chocolate,…). Ko lisica odgovori »piščančke« – »chickens«, jih začne loviti. Ulovljen otrok prevzame vlogo lisice. Igrico se najprej igramo v slovenskem jeziku, kasneje otroke postopoma učimo besede za hrano. Določimo, da mora lisica povedati vsaj eno hrano v angleškem jeziku.

FOTOGRAFIJA 2Čarovnik

Vzgojitelj hodi po prostoru in govori: »Abrakadabra, ti si kača!« (Abracadabra, you are a snake!). Otroci oponašajo gibanje živali, postopoma čedalje več živali zamenjamo z angleškimi (mačka – a cat, pajek – a spider, ptič – a bird,…)

Gibalna minutka

Kadar otrokom popusti koncentracija, naredimo »angleški« gibalni odmor, otroci poslušajo navodila in izvajajo gibanje: vstani se – stand up, usedi se – sit down, obrni se – turn around, poskoči – jump… Po gibalnem odmoru nadaljujemo z dejavnostjo.

Potres, voda, letala

Otroci se gibajo po prostoru, ko vzgojitelj zakliče »earthquake«, otroci hitro poiščejo steno in se stisnejo k njej. Ko zaslišijo »water«, hitro splezajo na dvignjeno površino (letvenik, blazina, klop), ko pa zaslišijo »plane«, se uležejo na tla.

FOTOGRAFIJA 3FOTOGRAFIJA 4

Palačinke (pancakes)

FOTOGRAFIJA 5Otroci na blazini zavijajo in odvijajo palačinke (valjajo se po blazini okoli vzdolžne osi). Preden se povalja, vsak otrok pove, kakšna bo palačinka – s čokolado (chocolate) ali z marmelado (jam).

Počepi

Medtem, ko pri ogrevalnih vajah izvajamo počepe, jih lahko štejemo po angleško.

Avtomobili in semafor

Otroci sedijo na vozičku in so avtomobili. Vzgojiteljica je semafor. Ko vzgojiteljica zakliče »Rdeča! (Red!)«, se otroci ustavijo, ko zakliče »Rumena! (Yellow!)«, se pripravljajo – na mestu udarjajo z rokami ob tla, ko zakliče »Zelena! (Green!)«, se zopet odpeljejo po športni igralnici.

Pozdravi prijatelja

Otroci po prostoru kotalijo žoge. Na znak vzgojiteljice si vsak otrok poišče prijatelja, s katerim se pozdravita (»Hello«), zamenjata žogi (»Thank you«) in se poslovita (»Goodbye«). Novo žogo otroci kotalijo naprej do naslednjega vzgojiteljičinega znaka, ko si morajo poiskati novega prijatelja za pozdrav in izmenjavo.

Masaža

Po intenzivnih gibalnih urah se otroci umirijo ob masaži v parih. S prsti in dlanmi masirajo prijateljev hrbet (back). Z umirjenim govorom otroke vodimo skozi masažo, uporabljamo besede, kot do tender – nežno, fingers – prsti, palms – dlani, počasi – slow.

Zaključek

Gibalne aktivnosti v povezavi s prvimi angleškimi besedami pri svojem delu uporabljam že vrsto let. Vedno znova me veseli dejstvo, da se otroci teh aktivnosti neizmerno veselijo in v njih uživajo. Menim, da so gibalne igre zelo primerne za seznanjanje predšolskega otroka s prvimi angleškimi besedami. V takih primerih lahko otroci z gibalno izkušnjo utrjujejo jezikovno usvajanje, kadar z besedami povedo in z gibi ponazorijo, kar so povedali. Pri vsem tem pa je zelo pomembno, da se zabavajo. Tako so rezultati učenja zelo dobri.

Literatura

  1. Seliškar, N. (1995). Igramo se in učimo (zgodnje učenje tujega jezika). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
  2. Kurikulum za vrtce. (1991). Ljubljana: MŠŠ, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  3. Videmšek, M., Drašler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.