Mehke veščine in slovnica pri pouku tujega jezika

bojana_urbanc

Bojana Urbanc

Mehke veščine pri pouku nedvoumno popestrijo samo poučevanje jezika in hkrati udeležence motivirajo k večjemu sodelovanju, h komunikaciji ter k iskanju in reševanju skupnih problemov. Številni sodobni učbeniki so danes že narejeni tako, da dijake spodbujajo k uporabi mehkih veščin, zatorej so naloge v njih prilagojene stopnji znanja jezika in spodbujajo uporabo jezika v »realnejših« situacijah znotraj učilnice. Pouk tujega jezika torej ne bi bil uspešen, če ne bi pri načrtovanju ure upoštevali tudi mehkih veščin. Z njimi udeležence postavimo v situacije, kjer so primorani komunicirati v tujem jeziku in si s tem širiti besedni zaklad. Poleg tega so dandanes mehke veščine zaželjene tudi v nadaljnji profesionalni karieri. Medtem ko dijaki govorijo in poslušajo, se morajo pripraviti, d a bodo na ustrezen dražljaj tudi (pravilno) odgovorili (pravi register, ustrezna slovnična struktura, intonacija, jasnost in natančnost izražanja, uporaba ustrezne komunikacijske strategije, itd). Z uporabo veščin si izboljšajo tudi čas odziva na določen dražljaj, se naučijo kritičnega razmišljanja in povečajo svojo samozavest in, kar je najbolj pomembno, spoznajo uporabno vrednost tujega jezika v vsakdanjem življenju.

Razlaga slovničnih struktur je za udeležence pouka tujega jezika večinoma nepotreben in dolgočasen proces. Pomembno je, da pridobimo udeleženčevo pozornost in predvsem, da on sam prepozna določeno strukturo in se je nauči uporabljati v vsakodnevnih situacijah. Le tako lahko udeleženca pouka tujega jezika spodbudimo, da bo doumel določeno jezikovno strukturo in jo tudi sprejel za svojo.

Kako torej izgledajo mehke veščine pri pouku slovničnih struktur? Sledeči predlogi za uporabo veščin pri pouku tujega jezika so prilagojeni učnih situacijam, kjer so ciljna skupina odrasli ali dijaki, katerih znanje tujega jezika je višje od osnovne stopnje. Primeri vaj za izboljšanje mehkih veščin so sledeči:

1. LET’S MAKE A QUEUE: Smiselno zgodbo, v različnih časih/strukturah (npr. verb patterns) razrežemo v posamezne stavke, ki jih razdelimo dijakom. Naročeno jim je, da najprej vstavijo glagol v pravilni čas, nato se morajo s stavkom postaviti v ustrezen časovni okvir: preteklost, sedanjost ali prihodnost. Razred razdelimo na 4 dele: PAST, PRESENT IN FUTURE ter NO TENSE STRUCTURE. Dijaki preverijo ali so v pravilnem razdelku, nato se poskušajo postaviti v vrstni red, tako, da bodo sestavili zgodbo.

2. GRAMMAR AUCTION: Učitelj pripravi set 10-15 stavkov (npr. stavki v različnih prihodnjih časih). Nekaj stavkov je pravilnih, drugi so v napačnem prihodnjem času. Dijake razdelimo v skupine in jim damo čas, da pregledajo stavke ter se odločijo, ali so pravilni ali ne. Dijaki se v skupini odločijo, na katere stavke bodo stavili, določimo tudi količino denarja/točk, ki jih bodo namenili za posamezen stavek. Na koncu pregledamo, katera skupina je bila najuspešnejša.

3. ALL ABOUT YOU AND ME: Dijaki, ki so razdeljeni v skupine; morajo najprej zapisati 3 stavke o sebi, uporabiti morajo ustrezen čas ali slovnično strukturo. Dva izmed stavkov vsebujeta resnične podatke, tretji je izmišljen. Nato članom svoje skupine povedo vse tri stavke. Člani skupine morajo s postavljanjem vprašanj ugotoviti, katera trditev je izmišljena. V skupini je eden dijak, ki samo opazuje situacijo. Ta kasneje ostalim skupinam poroča, kako je potekalo delo v skupini, kje so bile težave itd.

4. MESSAGE IN A BOTTLE: Dijake razdelimo v dve večji skupini – recimo polovica razreda je v prvi in druga polovica v drugi skupini. Dijakom predstavimo zgodbo o njihovem brodolomu. Njihova edina možnost je sporočilo v steklenici, preko katere bodo sporočili svetu, kaj se z njimi dogaja. Napisati morajo sporočilo, priporočljivo je, da napišejo (vendar se ne podpišejo – navsezadnje so edini preživeli na otoku, kajne), kaj se jim je zgodilo in kaj počnejo na otoku. Uporabiti morajo Present Perfect ali/oziroma Past Simple Tense. Ko sporočilo napišejo, ga odložijo na mizo pred nasprotno skupino. Tisti, ki končajo, vzamejo sporočilo od naslednje skupine in se usedejo v t. i. ocenjevalni del razreda in začnejo s prebiranjem ter ocenjevanjem stavkov (ustrezna slovnična struktura). Vsak naslednji dijak, ki se jim pridruži, prejšnjemu pomaga pri ocenjevanju sporočil. V skupini so lahko največ trije. Po koncu aktivnosti ostalim sporočijo stavke, za katere se niso morali dogovoriti ali so prav in ne, ter stavke za katere vsi trdijo, da so pravilni.

5. WHAT’S IN THE PICTURE? Dijaki imajo pred sabo sliko, na kateri vidijo posledico preteklega dejanja. Ugotoviti in zapisati morajo stavke (uporabljajo pretekle čase), predvsem Past Perfect Tense), ki si pomensko in časovno sledijo tako, da zapišejo smiselno celoto. Na koncu sliko in zgodbo predstavijo razredu.

6. ONE MINUTE TOPIC: Dijake razdelimo v dve skupini, ki se med sabo borita tako, da na določeno temo govorita eno minuto. Pripravimo različne tem in predlagane slovnične strukture (npr: my future career – future tenses, my best holiday – past tenses, my everyday routine – present tense), nato dijaki obeh skupin izmenično tekmujejo. Dijak ima potem, ko vidi temo in strukturo, čas za pripravo – recimo 20 sekund – v tem času se lahko s svojo skupino dogovori o tem, kaj bo govoril, nato mora 1 minuto govoriti brez premora. Dijaki, ki je uspešen (govori brez premora in brez večjih napak), dobi eno točko. Zmaga skupina z največ točkami.

7. WORKING FOR THE NEWS: Dijaki so razporejeni v skupine. Naloga vsake skupine je, da pripravi dnevne novice, ki jih bo predstavila ostalim. Dijaki se sami odločijo, katero temo bodo predstavili svojim »gledalcem« (šport, domače, tuje novice, črna kronika, novice iz sveta zabave itd). Vsak v skupini pripravi eno novico, upoštevati mora pravilno rabo časov in struktur. Za to nalogo se predvideva več kot ena šolska ura.

8. NYPD – Izberemo toliko dijakov, kolikor skupin lahko naredimo. Skupine naj imajo vsaj tri dijake. Ko imamo skupine po tri in izbrano število dijakov, razložimo zgodbo o zločinu, ki se je zgodil včeraj. (npr. Skupina roparjev je oropala banko – to so izbrani dijaki. Po uspešnem pobegu so se dogovorili za alibi. V času ropa, ki se je zgodil ob 20.00 zvečer, so bili v restavraciji (od 19.00-20.00), nato so zavili v kino (od 20.00-22.00), nato so odšli domov. Dijaki, ki so bili izbrani, gredo ven in se dogovorijo za alibi (kje, kaj in kako jim je potekal večer). Dijaki, ki so v skupinah, so policaji New York Police Departmenta in se dogovorijo za strategijo spraševanja. Ko so oboji pripravljeni, pridejo dijaki z alibijem in se usedejo vsak k svoji skupini policajev, ki jih začnejo »zasliševati«. (eden dijak od policajev sprašuje, drugi zapisuje odgovore, zadnji opazuje tako policaje kot »roparje«). Določimo čas za zasliševanje, nato se dijaki »roparji« na skupen znak zamenjajo in pridejo k drugi skupini zasliševalcev. Ponavljamo tako dolgo, dokler niso vsi »roparji« zaslišani. Roparje pokličemo pred tablo, da povedo, ali so bili uspešni in kje so morda naredili napako. Nato spodbudimo zasliševalce, da povedo, ali so »roparji« nedolžni ali krivi.

Omenila sem le nekaj od možnih situacij, v katerih lahko uspešno združimo mehke veščine in v različnih situacijah uporabljamo določene jezikovne strukture. Če dijaki uporabijo svoje strukture in so smiselne, jih spodbujamo pri uporabi. Napak med samim potekom aktivnosti ne popravljamo, razen če se ponavljajo in so hudo moteče. Po koncu vsake aktivnosti skupaj z dijaki naredimo analizo, (katere strukture so uporabljali, kje delajo napake, zakaj menijo, da do napak prihaja, kaj bodo naredili, da jih bodo popravili itd.) V kolikor med samim poukom uporabljamo mehke veščine, dijake učimo timskega dela, podzavestno jih učimo komunikacijskih strategij, z izpostavljanjem pred razredom pa jim večamo njihovo samozavest pri uporabi tujega jezika v njim zabavnih situacijah. Zgoraj predlagane aktivnosti so bile uporabljene v času mojega rednega pouka in so pri dijakih naletele na pozitiven odziv. Priporočam.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.