Mednarodni projekt Erasmus + K2 Doll has a soul

v vrtcu Dobrna

Ksenija Ulaga

Čeprav majhen po velikosti, je lahko vrtec tudi velik po področju, ki ga obvladuje. S to trditvijo se lahko pohvalimo tudi v Vrtcu Dobrna, ki je del Vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Dobrna. Imamo osem skupin otrok in pripadajoče strokovno osebje. Ker smo dokaj mlad kolektiv, se radi podajamo na področja, ki nam predstavljajo izzive. Prav eno izmed teh področij je mednarodno sodelovanje. Tako smo letos kot koordinator, vpeti v mednarodni projekt Doll has a Soul (DHS) še skupaj s predšolskimi organizacijami iz Grčije in Turčije. Projektni partnerji so izbrani posebno skrbno. Vsak od njih ima znanje in izkušnje, katere so nujno potrebne za uspešnost projekta.

Ker že nekaj let na področju EU med populacijo mladih zaznavamo padec naravoslovnih kompetenc in na splošno padec zanimanja za naravoslovje, smo cilje projekta poiskali v tudi tej smeri. Cilj našega projekta je povezati lutko in matematiko ter ob dejavnostih krepiti matematične kompetence otrok starih od treh let do vstopa v šolo že v predšolskem obdobju. 

V dobi dveh let, kolikor traja projekt, bomo države partnerice vsaka v svoji državi pripravile zgodbo, legendo ali pravljico, ki izhaja iz bližnjega okolja. Otroci bodo izdelali slikovno pismo izbrane zgodbe ter načrt za izdelavo lutke in poslali otrokom druge države. Vzgojiteljice bodo priložile predlog matematičnih dejavnosti. Z razstavo lutk ob koncu projekta v Grčiji bomo pokazali dela naših otrok skozi projekt, prikazali potek in rezultate projekta. 

Vse članice projekta bodo s projektnimi aktivnostmi iskale inovativne oblike pristopov v metodiki in didaktiki povezav lutke z matematiko. V te aktivnosti bodo vključevale vzgojitelje drugih ustanov, starše, lokalno skupnost, društva, strokovno javnost, študente in dijake pedagoških smeri izobraževanja in učitelje. Projektne aktivnosti bodo vsebovale lutkovne predstave, delavnice in predavanja za starše, izdelavo muzeja lutk.

Dobro se zavedamo dejstva, če želimo krepiti kompetence otrok, moramo najprej okrepiti kompetence vzgojiteljev. Zato bodo projektne aktivnosti s tematskimi seminarji in izmenjavo izkušenj najprej dvignile znanje, izkušnje in zanimanje za naravoslovje pri vzgojiteljih. 

Mednarodna raven bo pripomogla h globljemu vpogledu v matematične kompetence vseh sodelujočih, spoznavanje problemov in rešitev na tem področju, popestritev vsebine s krepitvijo lastne identitete in spoznavanjem identitete drugih, sprejemanjem drugačnosti na področju ras, jezika, barve. Prav tako bo prišlo do izmenjave kulturnih in jezikovnih posebnosti sodelujočih držav.

Ob koncu projekta pričakujemo inovativne rešitve povezave umetnosti in matematike. Predstavili jih bomo v spletnem priročniku. Priročnik bo vseboval zbirko nalog za razvijanje matematike v vsakdanjem življenju, povezave in predloge dejavnosti za razvijanje matematičnih kompetenc ob animaciji lutke, načrte za didaktična sredstva izdelana iz odpadnih materialov, enostavne računalniške igrice z naravoslovno vsebino ter sklop dejavnosti, ki jih izvajamo v gozdu. Posledično pričakujemo dvig zastopanosti matematičnih aktivnosti tako kvalitativno kot kvantitativno v izvedbenih kurikulih vseh sodelujočih ustanov. Priročnik bo dosegljiv na spletni strani projekta in predstavlja trajen in pomemben model za vpeljavo novih didaktičnih pristopov v prakso ter njegova uporaba dviguje zanimanje za matematiko pri otrocih, strokovnim delavcem pa ponuja nekaj predlogov za delo na tem področju. Namenjen bo strokovnim delavcem v predšolski dobi, staršem, študentom, dijakom pedagoških smeri.

Kot vsak začetek, je tudi naš bil težak. Potrebno je bilo veliko vloženega dela, da so projektne aktivnosti tekle po začrtanem časovnem razporedu. Vendar kot vedno, se je trud obrestoval in že je za nami prvi sestanek vseh projektnih partnerjev v Dobrni. Spoznali smo v živo, izmenjali izkušnje, predloge in uskladili projektne aktivnosti do naslednjega srečanja.

V torek, 28. 11. 2017, smo v okviru projektnega srečanja pripravili tradicionalno Želodkovo praznično popoldne, ki je zajemalo bazar z lutkovno predstavo strokovnih delavcev Vrtca Dobrna, z naslovom Kačja princesa na Kačjem gradu. Namenili smo ju otrokom in staršem Vrtca Dobrna ter vsem občanom Dobrne. Predstava je bila priredba legende o Kačjem gradu, ki izhaja iz našega okolja, stojnice pa smo mednarodno obarvali.

Beseda bazar je turškega porekla, tako da prevoda nismo potrebovali. Bazar je vseboval tri področja: slovensko, turško in grško.

Stojnice so ponujale značilnosti sodelujočih držav, tako gastronomsko, kot tudi učno, saj so strokovne delavke Vrtca Dobrna stojnice opremile z znamenitostmi, značilnostmi in zanimivostmi držav v obliki igric za otroke.

Z obiskom bazarja in predstave smo izredno zadovoljni. Na majhnem prostoru je prišlo do izjemne medkulturne izmenjave, kar je seveda eden izmed ciljev mednarodnih projektov. Obiskovalci bazarja so se ob stojnicah lahko družili z mednarodnimi partnerji, lahko so degustirali grško, slovensko in turško kulinariko, razpravljali o navadah, jeziku, iskali podobnosti in razlike v kulturah.

Za več informacij o projektu smo dosegljivi na spletni strani: http://dhs.splet.arnes.si/ ali Fb strani DHS – Erasmus+ Dobrna. Vse strokovne delavce, ki bi želeli sodelovati ali spremljati naše aktivnosti, vas vabim, da se nam priključite na eTwinning protalu v projekt Doll has a soul.

Izazivi vodenja vrtcev pri osnovnih šolah

Ksenija Ulaga

Povzetek

V dani družbeno ekonomski situaciji smo vodilni delavci omejeni v načinih motiviranja in nagrajevanja dobrega dela. Zato je vse kar nam ostane kot motivacijsko sredstvo in nagrada moč integritete, vrednot in načel vodenja s pomočjo čustvene inteligence. Glede na organizacijske in vsebinske posebnosti vsake organizacije nam je vsem skupna skrb za duhovni kapital. Osamljeni so tisti posamezniki, ki pričakujejo, da v pedagoškem svetu ne bodo obračunavali sami s seboj in ne imeli kritične distance do svojega početja, temveč bodo neusmiljeno izvajali pedagogiko nad drugim (Merc 2011).

Ključne besede

Čustvena inteligenca, vrednote, integriteta, motivacija.

“Kar je v nas, je prišlo od zunaj – kar je zunaj, spodbuja v nas potrebe in želje”.
(Ščuka 2007, str. 217).

Nezadovoljstvo, v ustanovi kot je vrtec, se kaže zaradi neenakomerne obremenjenosti zaposlenih, iskanju osebnih koristi, povečani odsotnosti zaradi bolezni, pritožbah staršev, nesoglasjih med delavci, prelaganju in iskanju krivde za nastale težave, odsotnosti reševanja težav, pomanjkanju motivacije, nezainteresiranosti za izobraževanja, odsotnosti formalnih in neformalnih stikov. Kadar se med zaposlenimi v organizaciji občuti nezadovoljstvo, iščemo rešitve. Čas je, da se vprašamo, kaj lahko spremenimo. V dani družbeno ekonomski situaciji smo vodilni delavci omejeni s finančnimi sredstvi, ki bi dodatno služili za nagrajevanje delavcev. Tudi sicer je znano, da je denar svojevrstno motivacijsko sredstvo, ki navadno bistveno ne motivira slabih med nami. Zato je vse kar nam ostane, moč integritete vrednot in načel vodenja s pomočjo čustvene inteligence.

Jesenski oddih kolektiva v Puli. Rekreacija in druženje krepijo medsebojne vezi.

Prednosti in dileme vrtcev ob OŠ

Osnovne šole, ki imajo v svoji sestavi zavoda tudi predšolsko vzgojo, so postavljene pred zahtevno nalogo. Uspešnost združevanja obeh konceptov, predšolske in šolske vzgoje, je zahtevna strokovna in organizacijska naloga. Različnost in hkrati enotnost obeh področij povzroča vsem udeležencem različne vidike opazovanja, iskanja skupnih karakteristik in posebnost. Včasih opredeljenih kot slabosti, drugič kot prednosti. Posebnosti obeh, bi lahko uvrstila v dve glavni skupini:

1. organizacija dela,
2. posebnosti otroka v določenem obdobju ter posledična izbira metod, oblik dela z otroki in starši ob upoštevanju predpisanih nacionalnih dokumentov.
3. To so dejstva, ki jih moramo sprejeti. Kar lahko spremenimo smo mi sami in naš odnos do težav in izzivov, poglede, komunikacijo z okoljem, sodelavci…

Občutki zaposlenih ne temeljijo vedno na objektivnih dejstvih, nujno pa jih je potrebno upoštevati

V zavodu, ki ima v svoji sestavi delež predšolske vzgoje, že sam status nakazuje primarno vlogo šole. Tako so zaposleni v vrtcu v podrejenem položaju predvsem glede stikov s predšolsko stroko. Delež zaposlenih v vrtcu je manjši kot delež zaposlenih v šoli, zato se delavke v vrtcu največkrat počutijo izolirane. Zaradi organizacijskih posebnosti je moteno tako strokovno kot neformalno druženje vseh zaposlenih v zavodu. Ravnatelj zavoda je običajno profesor, ki dobro pozna svoje predmetno področje, manj pa področje predšolske vzgoje. Dilem in težav ne primanjkuje na obeh področjih. Skoraj utopično bi bilo pričakovati, da bi ravnatelj obvladal obe enakovredno. Saj je ravnatelj OŠ največkrat v stikih z drugimi ravnatelji OŠ, ki pa nimajo vsi v svoji sestavi zavoda, tudi vrtca, zato so teme pogovora determinirane. Moje področje vodenja v organizaciji, je bilo vodenje zaposlenih vrtca. Torej skupine, ki se je počutila izolirano, večkrat manjvredno, neenakopravno, zapostavljeno.

Budimpešta. Strokovna ekskurzija.

Ključ do rešitve težav – duhovni kapital

Ključnega pomena zame je, da sem kot vodja vzor v poštenju, integriteti in da je osnova mojega vodenja, lasten zgled. Le tako lahko suvereno postavim organizacijske temelje, ki so pravični in enakovredni za vse zaposlene. Ob ukrepih, pravilih, ki so postavljali zaposlene v enakovreden položaj, sem posredno uredila odnose med zaposlenimi. Seveda pa je bilo potrebno zavedanje, da je pri pravilu najpomembnejše udejanjanje le tega v prakso (Sutton 2011). Gre za permanenten proces. To je bilo tudi prvo področje mojega delovanja. V organizaciji so se kuhale stare zamere, ki se niso reševale, o konfliktih se ni glasno govorilo, ni se glasno opredeljevalo in vrednotilo neprimernih dejanj in vedenje zaposlenih, ki organizaciji niso v ponos, organizacija ni delovala sinhrono, temveč kot neskladen trop vlečnih psov, že za samo blaženje raznih situacij sem vložila ogromne napore. Vendar, do rešitev kljub naporom ni prišlo hitro.

Gozdna pedagogika. Skupno izobraževanje strokovnih delavcev šole in vrtca.

Hkrati sem posvetila več pozornosti čustveni inteligenci, ki obsega štiri področja: samozavedanje, obvladovanje sebe, družbeno zavedanje in upravljanje odnosov (Goleman, Boyatzis, Mckee 2002). Želela sem, da zaposleni, skupaj z mano, rastejo tako na strokovnem kot osebnostnem področju. Konkretno sem se posvetila področju: komunikacije, izgradnji zaupanja, iskanju močnih področij sodelavcev, reševanju težav, izdelavi ključev za identične in ponavljajoče se težave, graditvi prijetnih delovnih odnosov, mentorskem stilu vodenja, ustvarjanje in udejanjanje skupne vizije, javni pohvali in osebni kritiki. Rešitev, za občutke izoliranosti zaposlenih v vrtcu, sem iskala v strokovni rasti zaposlenih, iskanju drugačnih možnosti za sodelovanje s stroko, opolnomočenju z informacijami in znanjem. Rezultat je prinesel tudi samozavestnejši pogled nase in na svoje delo. »Ljudje, ki se dobro zavedajo sebe so realistični – niti pretirano samokritični niti naivno optimistični«. (Goleman, Boyatzis, Mckee 2002, str. 59). Z dostopnostjo, ustrezno komunikacijo, spodbudami in pomočjo, sem bila vedno na razpolago. Kot mentor sem pomagala zaposlenim, da so prepoznali svoje prednosti in šibke točke, ter jih povezali s svojimi osebnimi in poslovnimi prizadevanji (Goleman, Boyatzis, Mckee 2002). Ker odnosi s sodelavci precej vplivajo na naše razpoloženj pri delu,in s tem tudi na našo učinkovitost in zadovoljstvo, so imele zaposlene prosto izbiro sodelavke (Košiček 2009). Motivacijsko so delovala, načrtovana in kvalitetna strokovna druženja, znotraj institucije, po vzoru tržno uspešnih podjetij, ki so temeljila predvsem na medsebojnem zaupanju, sodelovanju in nesebičnemu prenosu znanj med sodelavce.

Potrebno pa je bilo vzpostaviti tudi odnose med zaposlenimi v celotnem zavodu. Brez poznavanja področja dela in številnih osebnih stikov, mi seveda ne bi uspelo. Empatija je bila ključ do rušenja stereotipov med vzgojiteljicami in učiteljicami. Medsebojni neformalni stiki, pripravljenost sodelovanja na skupnih prireditvah, projektih, hospitacijah je pripomoglo k širjenju obzorij, prepoznavanju podobnosti in različnosti. Empatija je torej nujni pogoj sleherne družbene učinkovitosti v službenem življenju (Goleman, Boyatzis, Mckee 2002). Moja vizija pa je, da z bogastvom iz različnih virov in tradicij ustvarjamo bolj živahno delovno okolje v katerem je vsako mnenje pomembno in ima svojo težo (Zohar, Marshall 2006).

Odlično je biti odličen

Po naravi sem optimist. Optimisti si padec razlagamo kot okoliščino, ki jo je mogoče spremeniti, da jo naslednjič, ko se spet znajdemo v njej, lahko premagamo (Goleman 2011). To življenjsko vodilo sem skušala vnesti tudi med zaposlene, ko sem pred več kot letom dni prevzela pomočniško mesto vodenja vrtca pri osnovni šoli. Zaposleni v Vrtcu Dobrna si upamo biti različni, drugačni, izstopiti iz množice in včasih celo postati nepriljubljeni, če je to potrebno. To je del naše vodilne vloge. Naš občutek za vrednote in samospoštovanje ne temelji na tem, kako nas vidijo drugi, ampak v prepričanju, da ostajamo zvesti svoji stroki, vrednotam in vizijam (Zohar, Marshall 2006).