Izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja

nina_rijavec_ternovec

Nina Rijavec Ternovec

1. Uvod

Ljudje se največ naučimo na podlagi lastnih izkušenj. Različne teorije in definicije sprejemamo, vendar so nam veliko bolj blizu, če sami pridemo do določenih spoznanj na podlagi lastnega raziskovalnega dela oziroma izkušenj. Pri izkustvenem učenju gre za povezavo med teorijo in prakso, vendar pri tem odigrajo ključno vlogo ravno izkušnje, ki posamezniku na podlagi lastne vpletenosti v situacijo prinesejo trajnejše znanje, kjer si posameznik oblikuje in dopolnjuje lastne predstave o določeni temi. Izkustveno učenje je nadgradnja abstraktnega znanja, saj lahko povežemo konkretne izkušnje s teoretičnimi znanji. Temelji na konkretnih osebnih izkušnjah. Vsak posameznik pa v nove izkušnje vstopa z že nekim predznanjem, prejšnjimi izkušnjami, svojimi teorijami ter svojo osebnostjo.

Z izkustvenim učenjem se pri posamezniku razvijajo tudi ostale lastnosti, kot so logično razmišljanje, vztrajnost, radovednost, sposobnost sodelovanja, samozavest, odprtost, sposobnost reševanja problemov. Poleg tega se krepi tudi posameznikova pozitivna notranja samopodoba.

Za uspešno izkustveno učenje, morajo biti uspešno razvite lastnosti posameznika, ugodno pa mora biti tudi okolje, v katerem se uči.

Izkustveno učenje je v šoli zelo dobrodošlo, saj pri učencih vzpodbuja pozornost, jih motivira za učenje in krepi pozitivne odnose med učiteljem in učenci. Učiteljeva vloga je nadzor nad situacijo in usmerjanje pri učenju, pri učencih pa se krepi občutek avtonomnosti pri učenju.

2. Izkustveno učenje

Za dosego ciljev pri predmetu Spoznavanje okolja v tretjem razredu je največkrat potrebno srečanje z naravnim okoljem, ki ga učenci neposredno opazujejo in raziskujejo. Želela sem, da bi učenci na podlagi lastnih izkušenj prišli do zaključkov in da bi bilo njihovo končno znanje kvalitetno. Izbrani temi sem morala posvetiti nekaj več časa in organizirati različne dejavnosti, ki so pripomogle k realizaciji učnih ciljev.

Učno temo o rasti in razvoju rastlin smo skušali realizirati ob izkustvenem učenju. Pri tem smo sledili ciljem iz učnega načrta:

  • vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), predelujejo in v okolje oddajajo,
  • znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi.

Učenci so na podlagi izkušenj, ob sajenju fižola ter opazovanju njegove rasti ugotavljali, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da rastlina uspeva. Pri tem so ob poskusu spreminjali pogoje rasti. Nekaterim semenom niso dovajali vode, spet drugim svetlobe in pri tem prihajali do zaključkov, kateri so nujni pogoji za uspešno rast. Vmesne ugotovitve so sproti beležili. Ugotovili so, da rastline potrebujejo za rast in razvoj svetlobo, zrak, hrano, vodo, ustrezno temperaturo in primeren prostor. V kolikor ti pogoji niso zadoščeni, rastlina ne uspeva.

clip_image002 clip_image004
Slika 1, 2: Gojenje fižola – poskusi

Učno temo smo povezali in nadgradili s spoznavanjem okoljske vzgoje. 22. april je posvečen dnevu Zemlje, ki ga na naši šoli vsako leto obeležujemo na različne načine. Na podlagi izkustvenega učenja so skušali priti do zaključkov o skrbi in varovanju planeta Zemlje. Pri tem smo v naravi opazovali in razglabljali, kako pomembno je varčevanje s pitno vodo in energijo, ločevanje in recikliranje odpadkov, omejevanje izpustov ter odgovorno ravnanje z rastlinami in živalmi. V šoli smo ločevali odpadke, ogledali smo si urejen prostor za ločeno zbiranje odpadkov ter se poučili o recikliranju. V gozdu in na travniku smo opazovali različne rastline in živali ter se pogovarjali o pomenu biotske pestrosti. Na poučnem sprehodu iskali vire onesnaževanja zraka, kjer so učenci opazili, da prihajajo izpusti plinov iz gospodinjstev ter prometa. Stanje na našem planetu je zaskrbljujoče, zato smo se skušali osredotočiti in razmišljati, kaj lahko kot posamezniki storimo za ohranjanje okolja.

Pri tem smo sledili ciljem iz učnega načrta:

  • znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo,
  • znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja,
  • poznajo glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal.

Ob izkustvenem učenju o pomembnosti skrbi za okolje so nastali zanimivi plakati.

clip_image006 clip_image008
Slika 3, 4: Skrb za naš planet

Učna tema okoljske vzgoje je zelo pomembna, zato sem v učni proces vključila tudi starše, saj le-ti pripomorejo k ozaveščanju lastnih otrok o pomembnosti pozitivnega odnosa do narave in okolja, ki je še kako bistven za življenje in obstoj. S tem ohranjamo primerne pogoje za življenje prihodnjih generacij. Izvedli smo delavnico, na kateri smo pred vhodom v šolo uredili vrtiček. Starši so z veseljem priskočili na pomoč z materiali za izdelavo vrtička, rastlinami, idejami ter fizičnim delom. Skupaj z otroki so zasadili različne cvetlice, grmovnice, dišavnice in zelišča ter s tem na simboličen način pripomogli k ozaveščanju pomembnosti ohranjanja pestrosti rastlinskih vrst za naš planet.

clip_image010 clip_image012
Slika 5, 6: Ureditev vrtička pred šolo

3. Zaključek

Izkustveno učenje je pripomoglo k večji motiviranosti učencev za delo ob spoznavanju tem o rasti in razvoju rastlin ter okoljski vzgoji. Pridobljeno znanje je bilo kvalitetno in ga bodo učenci s pridom lahko prenašali v nove situacije.

Literatura

  1. Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://url.sio.si/d7x.
  2. Grošelj, N. (2014) Lili in Bine 3. Učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.