Petra Winkler
Uvod
V prvem razredu smo na podružnični osnovni šoli pri spoznavanju okolja v spomladanskem času spoznavali, kaj potrebujejo živa bitja – rastline za življenje. Učenci so se natančneje spoznali s potrebami rastlin in ugotavljali razliko med sejanjem in sajenjem. Z izkustvenim učenjem so sami dojeli, da rastline za rast potrebujejo prst, vodo in svetlobo. V učilnici smo naredili vrt z namenom, da učencem privzgojimo pomen samooskrbe in pridelave zdrave domače hrane.
Začetno naravoslovje
Narava je posebno področje v šoli, kjer učenci razvijajo sposobnosti in pridobivajo izkušnje z živimi bitji ter spoznavajo pogoje za življenje rastlin (svetloba, voda in rudninske snovi). Pouk naravoslovja temelji na sistematičnem spoznavanju, usvajanju pojmov in razumevanju nekaterih naravnih pojavov in procesov s pomočjo izkustvenega učenja. Ob tem učenci spoznavajo naravoslovne postopke ter se naučijo oblikovati svoja stališča in kritično mišljenje. Spremembe in dogajanja v naravi doživijo in začutijo, saj so aktivni pri učenju, ki poteka sproščeno, upošteva načela znanstvenega raziskovanja in je prilagojeno njihovi razvojni stopnji.
Urejanje vrtička in opazovanje sprememb
V uvodni motivaciji smo prebrali zgodbo o Regici in Skokici, ki sta urejali svoj vrtiček in se veselili rasti semen. Na podlagi zelenjave, ki smo jo predhodno prinesli v razred, smo se pogovarjali, iz česa in kje zelenjava zraste. Večina učencev je, glede na to, da živijo na podeželju, vedela, da zelenjava zraste na vrtu ali polju, saj večkrat pomagajo pri urejanju domačega vrta.
Učenci so pri pouku sledili naslednjim učnim ciljem:
- Izdelajo razredni vrtiček.
- Spoznajo, da se rastlina razvije iz semen.
- Ugotovijo, da rastlina za kalitev potrebuje svetlobo, vodo in prst.
- Spremljajo, opazujejo in opisujejo rast rastlin ter način njihove oskrbe.
- Razlikujejo pojme saditi in sejati.
- Izvedejo načrtovane poskuse.
Učenci so aktivno sodelovali pri načrtovanju in izvedbi naloge. Skupaj smo izdelali načrt zasaditve in izbor vrtnin, ki smo jih potrebovali za sejanje in sajenje. Semena so otroci prinesli od doma in s svojimi idejami bili vključeni v čas procesa od zasaditve do vzgoje rastlin. Za razredni vrtiček, ki so ga sami izdelali, so ves čas zgledno skrbeli, ga zalivali in 
opazovali rast fižola, ohrovta, peteršilja, solate, buč, kumaric … V lončke so zasadili tudi nekaj okrasnega cvetja. Pri delu so potrebovali lončke, prst, vodo, lopatko, časopisni papir in zalivalko.
Slika 1. Priprava »gredic«
Notranjost večjih zabojev so obdali s časopisnim papirjem in nanj dali zemljo, ki so jo 
predhodno zrahljali z rokami. Z lesenimi palčkami so razdelili prostor na gredice. Na kazalnike so narisali in napisali ime rastline in ga ustavili na ustrezno mesto. V gredico so posejali ali posadili semena. Nanje so nasuli še nekaj zemlje in dobro zalili.
Slika 2. Postavitev kazalnikov v gredice
Ob tem so s pomočjo kreše izvedli še tri poskuse. V prvi lonček so posejali semena kreše, ga dali na svetel prostor na okensko polico in ustrezno zalivali. Drugi lonček s posejano krešo so ravno tako postavili na svetel prostor, vendar semen niso zalivali. Semena kreše v tretjem lončku pa so zalivali, a so ga postavili v temen prostor. Prvošolci so rast kreše opazovali tri tedne. Predvidevali in napovedovali so, kaj se bo dogajalo s posejanimi semeni. Nekateri so menili, da bodo zrasla le semena, ki jih bodo dobro zalivali in bodo rasla v svetlem prostoru. Drugi so bili mnenja, da bodo zrasla tudi semena v temnem prostoru, ker jih bodo zalivali. Večina učencev pa je bila mnenja, da semena, ki jih ne bodo zalivali, ne bodo zrasla. Vsak dan so z zanimanjem opazovali, kaj se dogaja s semeni in se sproti pogovarjali o predvidevanjih. Na podlagi poskusov so ugotovili, da rastline za rast in razvoj potrebujejo svetlobo, vodo in rudninske snovi iz zemlje.
Slika 3, 4, 5: Iz semen so vzklile rastline
Praktični del projekta je bil dobro pripravljen in izpeljan. Dosegli smo vse zastavljene cilje. Učenci so sami prišli do bistvenih informacij in spoznanj, kaj rastline potrebujejo za rast in razvoj. Največ so pridobili z aktivnim učenjem, ki je veliko bolj učinkovito od klasičnega pouka. V razredu so se krepili socialni odnosi, ki so v življenju zelo pomembni, njihova samopodoba in pridobivanje izkušenj s pomočjo narave.
Zaključek
Ob zaključku naravoslovnega projekta smo z zadovoljstvom ugotovili, da so učenci z zavzetostjo pristopili k delu in s skrbnostjo gojili in opazovali rast semen. Z aktivnim učenjem so pridobivali znanja vsi učenci, saj jim je bilo delo z zemljo in opazovanje rastlin izziv, ki jih je osebnostno obogatilo. S tovrstnim načinom dela smo jim privzgojili vrednote in skrb za svoje delo, hrano in okolje. Vsak učenec je znanje o vrtnarjenju, ki ga je pridobil v šoli in nekaj sadik s šolskega vrtička, odnesel domov. Rastline je na domačem vrtu opazoval do končne podobe.
Literatura
- Učni načrt za spoznavanje okolja (2011).
- Fotografije – osebni arhiv.
