Vodnjaki in kulturna dediščina

magda_humar

Magda Humar

1. Uvod

V vrtcu smo v projektu Vodnjaki in kulturna dediščina želeli približati otrokom pomen vodnjakov in jih seznaniti, da se ljudje in okolje skozi čas spreminjajo. Voda je bila v preteklosti pomemben vir za preživetje, kamen pa bistveni gradbeni material. Z otroki smo si ogledali bližnje vodnjake in drugo kulturno dediščino kraja, ki nas še danes opominja, kako so nekoč živeli.

2. Raziskovanje v igralnici

Na sprehodih smo večkrat opazovali vodnjake, ki so bili nekoč vir življenja, a so danes zapuščeni in ne služijo več svojemu namenu. Tudi na igrišču šole in vrtca stoji vodnjak, s katerim se vsakodnevno srečujejo otroci. Otroke so zanimivi vodnjaki, ki so bili nekoč vir pitne vode, pritegnili, zato smo se odločili, da jih pobližje spoznamo.

Pri tem smo sledili naslednjim ciljem:

  • otroci spoznavajo ožje družbeno okolje,
  • oblikujejo in dojemajo spremembe v kraju in načinu življenja,
  • razvijajo pozitivna čustva in občutek pripadnosti svojemu narodu ter ljubezen do kulturne dediščine,
  • odkrivajo pomen vodnjakov za življenje ljudi v preteklosti.

2.1. Iskanje podatkov

Najprej smo se o vodnjakih pogovarjali, da bi ugotovili predznanje otrok o njih, nato pa smo clip_image002s pomočjo različne literature pridobili veliko uporabnih informacij. Otroci so listali po knjigah, priročnikih, od doma prinašali stare fotografije in ohranjene predmete, ki so jih uporabili za vlačenje vode iz vodnjaka. Šolski otroci so nam pokazali makete notranjosti vodnjaka in filtrov, ki so jo izdelali pri etnološkem krožku.

Slika 1. Šolski vodnjak

2.2. Obiski starejših domačinov

V vrtec smo tudi povabili stare starše, da so nam pojasnili, kako so nekoč živeli in zakaj so gradili ob vsaki hiši vodnjake. Povedali so nam, da je šolski vodnjak nekoč služil za lovljenje deževnice, ki so jo uporabljali za pitje, pranje posode, pomivanje, zalivanje in podobno. Gozdar, ki nas je obiskal v vrtcu, je dejal, da je imela vsaka gozdarska hiša svoje zajetje vode. To so bile gozdarske »štirne«, ki so jih vzdrževali gozdni delavci. Omenil je še, da so obstajale vaške »štirne«, iz katerih so vaščani zajemali vodo, ko jim je zmanjkalo vode v domači.

Otroci, ki so imeli stare vodnjake pred domačo hišo, so iskali informacije o njih pri starših, ki so bili nad našim delom izredno navdušeni. Še posebej jih je zanimalo, kako velika je jama pod vodnjakom. Zgodbe so v vrtcu delili z vrstniki in se drug od drugega učili.

3. Raziskovanje na terenu

Ob lepem vremenu smo se vodnjake odpravili pogledat po bližnji okolici vrtca. Ugotovili smo, da so nekoč gradili okrogle, osmerokotne in četverokotne clip_image004vodnjake. Domačini so nam povedali, da so imeli prvotni vodnjaki pred več kot sto leti za zajemanje vode lesen kotliček, pritrjen na srobot, pozneje na vrv, nato pa na železno verigo. Pokrovi so bili leseni, obteženi s kamnom, nato kovinski, ki so bili ponekod pritrjeni na železno zanko, pozneje pa zaklenjeni s ključavnico. Ugotovili so še, da je veliko vodnjakov oziroma »štirn« imelo kovinski pokrov, železen vitel in razno okrasje nad pokrovom zato, ker so bili v kraju kovači, ki so to izdelovali.

Slika 2. Vitel, gibljiv petelin za okras, pokazatelj smeri vetra

Starejši krajani so nam razložili, da so tam, kjer so imeli ljudje veliko živine, zgradili po dva vodnjaka. Vanje se je po žlebu stekala voda s strehe. Najprej so bili žlebovi leseni, pozneje pa kovinski. Na začetku so vodnjake čistili ročno.

Otroci so tudi izvedeli, da je bila ta voda zelo pomembna, saj so jo uporabljali za kuhanje, pitje, pranje, napajanje živine … Bila je tako čista, da je ni bilo potrebno prekuhati.

Starejši so jim še razkrili, da so glavo vodnjaka klesali ročno za to posebej usposobljeni ljudje, ki so pri delu uporabljali različne kline, ročne žage in svedre, kladiva, sekire … Potrebno je bilo le poiskati dovolj veliko skalo in delo se je lahko začelo. Skale niso prenašali, ampak so jo obdelovali na mestu, kjer je bila najdena. Pretekli sta skoraj dve leti, dokler ni dobila svoje končne podobe. Ko je bila glava izdelana, so jo s pomočjo tramov naložili na voz in jo odpeljali.

V naši bližini smo si ogledali tudi dva naravna vodnjaka, ki sta bila zgrajena kot »voda za rezervo«.

4. Likovno ustvarjanje

Po ogledu vodnjakov na terenu smo vodnjake po spominu z ogljem tudi narisali in jih razstavili v naši garderobi. Otroci so bili pri risanju zelo ustvarjalni in domiselni. Nad svojimi izdelki so bili izredno navdušeni.

clip_image006Iz drobnih kamenčkov, ki smo jih prinesli s sprehoda, smo izdelali maketo vodnjaka in hiše. Na obstoječo maketo so z lepilom lepili kamenčke drug ob drugega. Z vzgojiteljičino pomočjo je nastala čudovita kmečka hiša z dvoriščem, na katerem je stal vodnjak.

Slika 3. Kmečko dvorišče z vodnjakom

5. Zaključek

Pri raziskovanju vodnjakov smo odkrili veliko zanimivosti, saj so bili pri njihovi izdelavi naši predniki iznajdljivi in domiselni. Otroci so ugotovili, da so si glave vodnjakov med seboj različne. Marsikateri vodnjak je prava umetnina. Občudovali so različne železne pokrove, vitle za vlačenje vode, kovinske kotliče, železna okovja in lično izdelane peteline ali puščice s stranmi neba na vrhu vodnjaka. Otroci so opazili, da nove hiše nimajo vodnjakov, kajti danes je v kraju napeljan vodovod.

Ob tem raziskovanju smo se vsi osebno bogatili, dozorevali ter spoznali, kakšno bogato kulturno dediščino so predniki zapustili v kraju in okolici.

Literatura

  1. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport_ Zavod RS za šolstvo.

Fotografije: Osebni arhiv.

Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic

na Osnovni šoli Milana Šuštaršiča v Ljubljani

natasa_vrsic

Nataša Vršič

Uvod

Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship) nas je letos ponovno povabilo k praznovanju in promociji šolskih knjižnic.

Letošnje geslo “Povezovanje skupnosti in kultur” opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic, ki so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja. Šolski knjižničarji so pomemben člen med vsemi uporabniki šolske knjižnice – učenci, učitelji in posredno starši. Povezovanje se odraža s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in vseh ostalih dejavnosti, ki so potrebne za delovanje v sodobni družbi.

S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic spodbujamo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi šolske knjižnice, predvsem pa knjižnični delavci uporabnike opremljajo za samostojno življenje.

Šolska knjižnica, prostor za individualno rast

Šolski knjižničar je pedagoški delavec. Poleg internega strokovnega dela večino časa preživi z in za uporabnike šolske knjižnice. Manj kot je šolski knjižničar birokratski, več uspeha ima pri delu z mladimi bralci. Res je, da zaradi spoštovanja zakonodaje, ki knjižničarjem vedno znova nalaga dela in naloge, ki niso povezane z delom mladih bralcev, izgubljamo dragocene trenutke, ko bi spretne, predvsem pa manj spretne uporabnike lahko pridobili na svojo stran in jih vzgoji tudi v strastne oziroma vsaj zmerne bralce, ki znajo izbirati in izbrati dobro od slabega.

Učencem/bralcem je popolnoma vseeno, v katerem sistemu je voden katalog gradiva v knjižnici. Pomembno jim je, da so v knjižnici samostojni in v popolnosti izkoristijo prost pristop. Da postanejo samostojni uporabniki je brez predaha, vsako leto posebej, potrebno sistematično delati z njimi. Pristen in odkrit stik ter odnos z osebo, ki dela v knjižnici, je prvi pogoj za dobre odnose med subjekti in posledično tudi do knjižničnega gradiva. Potrebna je strpnost in prijaznost, vzporedno pa doslednost pri vseh oblikah dela s knjižnim in neknjižnim gradivom ali brez njega. Nikoli pa ne smemo zanemariti dejstva, da zgledi vlečejo. Osebi, ki jo imaš rad in jo spoštuješ, osebi, ki ti je večkrat v procesu izobraževanja pokazala, kako rokovati z gradivom iz knjižnice, boš težko razložil, da je npr. knjiga poškodovana zaradi tvoje lastne malomarnosti. Zato se uporabniki vedno po najboljših močeh trudijo, da do tega ne pride. Če se, je treba v miru ugotoviti okoliščine, doseči, da povzročitelj škode ugotovi napake in prevzame odgovornost. Na uporabnike močno vplivata tudi čistoča in urejenost knjižničnega prostora. V takem prostoru se takoj opazijo očitna odstopanja, zato lahko hitro ukrepamo.

Letošnje praznovanje

V intimi knjižničnega prostora in delno izven njega smo tudi letos oktober zaznamovali s praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic. Dejavnosti, ki se odvijajo ta čas, so za šolskega knjižničarja balzam za dušo. To je čas, ko se na najrazličnejših področjih poveže z uporabniki.

clip_image002 clip_image004clip_image006
Slika 1, 2, 3: Noč branja

clip_image008Vsako leto si ta dogodek zastavim drugače. Letos dejavnosti, razen noči branja, nismo strogo omejili na posamezno generacijo, pač pa so se otroci-učenci-bralci sami priključili k dejavnosti, ki jih je pritegnila. Oktober 2017 se je zaradi tedna otroka začel s kupnim sloganom obeh obeležitev: Povežimo skupnosti in kulture ter povabimo sonce v šolo.

Slika 4. Vsak sončni žarek je moj prijatelj

Od standardnih dejavnosti (izdelovanje kazalk, pisanje sestavkov na temo clip_image010šolska knjižnica, risanja naslovnic …) smo več časa namenili dejavnostim, ki znotraj mednarodnega meseca šolskih knjižnic kot posamezni mednarodni/evropski dnevi ali tedni vstopajo v naše življenje.

Slika 5. “Rastoča” tabla pred knjižnico

Teme, ki smo se jih dotaknili:

  • Evropski teden gozdov
  • Mednarodni dan nenasilja
  • Mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč
  • Mesec požarne varnosti (Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti!)
  • Praznični natečaj: Najlepše slovenske slikanice

clip_image012 clip_image014
Slika 6, 7: Razstava najlepših slovenskih slikanic

  • Praznik knjižne zbirke Čebelica

clip_image016Slika 8. Knjižna zbirka Čebelica nas navdihuje že 64 let

  • Stoletnica slikanice Frana Levstika Martin Krpan

clip_image018Slika 9. 100 let Martina Krpana

  • Svetovni dan bivalnega okolja
  • Svetovni dan boja proti revščini
  • Svetovni dan hrane
  • Svetovni dan pošte

clip_image020Slika 10. Izdelajmo in pošljimo razglednico

  • Svetovni dan učiteljev
  • Svetovni dan varčevanja
  • Svetovni dan živali

clip_image022Slika 11. Živali, moje prijateljice

  • Svetovni teden otroka

clip_image024Slika 12. Povabimo sonce v šolo

  • Svetovni teden vesolja

clip_image026Slika 13. Življenjski cikel zvezd

Zaključek

Že Einstein je dejal, da brez domišljije ni ustvarjalnih otrok in da sveta ni treba razumeti, temveč se moraš znajti v njem, zato smo ves čas stremeli za tem, da so bili radovedni, ustvarjalni, da so izražali veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja. Vsak je lahko izrazil svojo individualnost. Nastali so najrazličnejši likovni in pisni izdelki, še več pa je bilo pogovarjanja in gojenja veščine poslušati drug drugega in vsakemu dati priložnost, da pove svoje mnenje. Najbolj so se učenci razgovorili ob podoživljanju slikanice Neli Kodrič Požar in ob Neveseli izštevanki (Williama Blake), ki pravi takole:

Vsak hip Dneva in Noči
se kdo v Revščini Rodi.
Vsako Noč, vsak beli Dan
se Rodi kdo v svet prostran.
Eden Vstopi v svet Sladak.
Drugi Vstopi v svet Grenak.

clip_image028 clip_image030 clip_image032 clip_image034
Slika14, 15, 16, 17: Poustvarjanje “Tiho med stihi”