Matematika skozi igro v učilnici na prostem

katja_hodnik

Katja Hodnik

Uvod

V zadnjem času vse več beremo o izsledkih različnih raziskav, ki kažejo na pomembnost gibanja celega telesa za razvoj in delovanje možganov. Prav prebiranje raziskav in učenci sami so me spodbudili, da sem začela razmišljati o gibanju kot dodatni okoliščini pri izvajanju pouka, s čimer bi učencem omogočila bolj celosten in zdrav razvoj. Učilnico na prostem, ki smo jo pred leti uredili poleg šole, sem prepoznala kot zanimiv inovativni učni prostor, ki ponuja nove izkušnje učenja hkrati pa omogoča pouk brez sedenja. Izziv sem prepoznala v tem, da tudi pouk matematike izvedem na prostem ter ga popestrim s preprostimi in poznanimi igrami. Te igre sem nadgradila in prilagodila tako, da so učenci preko njih usvajali in utrjevali tekočo učno snov.

Že sama učilnica v naravi kliče po tem, da z učenci večinoma uporabljamo čim bolj naravne in malo obdelane materiale. Z učenci in starši smo tako naredili oz. priredili nekaj znanih didaktičnih iger v povečani velikosti iz naravnih materialov. Prirejeno smo igrali znane igre, kot so človek ne jezi se, mikado, tombola, štiri v vrsto ter še druge didaktične igre, pri katerih smo razvijali številske predstave s kamenčki, računali v teku, tekmovali v znanju poštevanke …

Naša učilnica na prostem

Učilnico na prostem smo si želeli že več let. V šolskem letu 2013/14 se je naša želja uresničila. Vodstvo šole je v učilnici na prostem prepoznalo prednosti drugačnega učnega prostora. Na pomoč so priskočili tudi starši. S pomočjo Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo ob šoli postavili pet visokih gred, na katerih vsako pomlad skrbno načrtujemo zasaditve. Vse, kar skrbno pridelamo, tudi natančno spoznamo in pojemo. Vseh oblik dejavnosti se učenci izredno veselijo. Osrednji del naše učilnice na prostem je okrogel prostor s klopmi in lipo na sredini, ki ponuja pouk na prostem zunaj šolske stavbe. Učne ure so lahko v učilnici izvedene v celoti, a zaradi bližine šole lahko izvajamo tudi uvodne motivacije in zaključne dele, ne da bi izgubili preveč dragocenega časa. Pravzaprav ni predmeta, ki ne bi občasno potekal zunaj. Glede na to, da današnji učenci veliko časa preživijo v zaprtih prostorih tako v šoli kot doma, je zagotovo pomembna vloga nas učiteljev, da v čim večji meri učilnico na prostem izkoristimo. O pozitivnih učinkih pouka na prostem obstaja veliko raziskav in veliko razlogov (Skribe-Dimec, 2016):

  • omogoča učencem realno, pozitivno izkušnjo;
  • izboljša fizično in mentalno zdravje učencev;
  • poveča motivacijo, navdušenje, samozavest (manj je težav z motnjami pozornosti);
  • izboljša vedenje učencev v razredu (timsko delo, povezanost skupine itd.);
  • poveča ročne spretnosti, koordinacijo, ravnotežje (manj je poškodb);
  • izboljša učne dosežke;
  • omogoča socialni razvoj (sodelovanje, zaupanje itd.);
  • spodbuja individualne učne metode;
  • poveča skrb in odgovornost za okolje (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj);
  • omogoča medpredmetno povezovanje.

clip_image002 clip_image004

Matematika in odkritja nevroznanosti

Pri načrtovanju učnih okolij je koristno upoštevati informacije o matematiki in možganih. Možgani so biološko pripravljeni, da imajo osnovni številski občutek, formalne matematične sposobnosti pa se razvijejo v daljšem času z izkušnjami. (Wynn,1998)

Upoštevati je potrebno metode poučevanja, ki povezujejo števila in prostor, saj so te sposobnosti v možganih tesno povezane. Možgani so dinamični in učne sposobnosti je mogoče graditi po različnih učnih poteh. Pomembno je vključevati različne oblike vrednotenja in spodbujanja zavzetosti, da bi zadovoljili različne učne potrebe in interese otrok. Graditi je potrebno na močnih učečih se skupnostih, saj pozitivni odnosi olajšujejo učenje. Možgani so namreč pripravljeni za odnose z drugimi in za učenje od njih. Uglašeni so na doživljanje empatije, ki nas intimno povezuje z izkušnjami drugih. (Dobbs, 2006) Uporaba različnih načinov za spodbujanje zavzetosti za učenje je tudi dober način za upoštevanje individualnih razlik med učenci. Kar otroke motivira, je lahko enako raznoliko kot učne potrebe. Učno okolje bi moralo zagotoviti izkušnje.

Ena izmed ključnih potreb možganov je tudi gibanje. Zaradi koordinacije in ravnotežja, ki ga zahteva gibanje, namreč usklajeno delujeta tudi obe možganski polovici, izkoristek je več­ji, zaradi povečanega dotoka krvi se aktivira večja kapaciteta možganov, kar ugodno vpliva na sposobnost pomnjenja in koncentracije.

Dr. Gregor Starc je pojasnil, da so nevroznanstveniki naredili primerjavo med aktivnostjo možganov matematika, ki je hodil po trgovini in na pamet računal skupno vsoto artiklov, in matematika, ki je to počel sede, ter ugotovili, da je matematik za mizo uporabljal običajne centre za tovrstne dejavnosti, tisti v trgovini pa je računal z gibalnimi centri.

Nasvet za bistre možgane: učenje, učenje, učenje in hkrati gibanje, gibanje, gibanje. To je najboljša preventiva, da bodo možgani delovali kot ura do konca življenja. Rutina je za možgane ubijajoča. Norman Doidge (2007) pravi: »Možgani so mnogo bolj odprt sistem, kot smo si do zdaj predstavljali, in narava se je zelo potrudila, da nam je pomagala zaznavati in sprejemati svet okrog nas. Dala nam je take možgane, ki znajo preživeti spreminjanje sveta, tako da se v njem tudi sami spreminjajo.«

Didaktična igra in učenje

Za celostno učenje je potrebno bogato učno okolje, ki je polno informacij in vzdušja, ki omogoča in spodbuja domišljijo, zabavo, pustolovščino, humor, pozitivno komunikacijo in igro. Didaktična igra učenca »posrka vase«,vključi vsa njegova čutila in ga s tem naredi pozornejšega, učenje pa je zato bolj zanimivo in učinkovito.

Prednosti didaktičnih iger so:

  • usposabljanje za timsko delo;
  • praktično urjenje naučene snovi;
  • vzpodbujanje in vzdrževanje motivacije;
  • razvijanje vpogleda v problematiko medsebojnih odnosov;
  • izražanje čustev;
  • razvijanje kritičnosti;
  • razvijanje zavedanja lastnega čustvovanja in čustvovanja drugih;
  • reševanje problemov na različne načine;
  • usposabljanje za samorefleksijo;
  • raziskovanje, odkrivanje in urjenje novih načinov odzivanja in vedenja.

Vključevanje učencev v pripravo iger

clip_image002[6]clip_image004[6]

Predstavitev naših matematičnih iger

  1. Kamenčki in številske predstave

Učenci s pomočjo kamenčkov razvijajo številske predstave v obsegu do 1000. V parih ali clip_image006[6]posamezno na tla postavijo desetkrat po sto kamnov tako, da je v vsaki vrsti deset kamnov. Med posameznimi stoticami pustimo prostor za gibanje. Ko učenci nastavijo vseh 1000 kamnov, štejemo po sto, nato po deset in nato po ena vse do 1000. Sledi samostojna aktivnost. V škatli imamo pripravljene pobarvane kamne, na katerih so napisana števila. Učenci preberejo število na kamnu, štejejo kamne in ko ugotovijo, kateri kamen lahko zamenjajo, to storijo.

Npr.: iz škatle vzame kamen s številko 784 in ga zamenja s kamnom, ki je 784. po vrsti na

tleh. Učitelj sproti preverja, učenec pa si na svojem listu za formativno spremljanje zapiše število, ki ga je pravilno postavil na pravo mesto.

  1. Računam med tekom

clip_image008[6]Učenci imajo na kartonih pripravljene račune in rezultate, ki so med seboj oddaljeni za dolžino šolskega igrišča. Med hojo ali tekom izračuna račun in poišče rezultat. Uspešnost preveri pri učiteljici ali na listu z rezultati. Za uspešno rešen račun si postavi kamenček. Na koncu jih prešteje.

  1. Magični kvadrat

Pri tej igri učenci seštevajo. Lahko poteka individualno ali v paru. Igro sestavlja magični kvadrat z določenim magičnim številom. Naloga je uspešno rešena takrat, ko so števila clip_image010[6]postavljena tako, da je vsota v vseh smereh enaka.

Igra je zabavnejša, če se igra v paru in je števila potrebno postaviti na pravo mesto z razdalje približno 60 cm. Zmaga tisti, ki prvi postavi zadnje število.

  1. clip_image012[6]Računska plošča

Učenci si s kredo v krogih narišejo števila od 0 do 9, dodajo računske znake +, -, :, x in = . S poskakovanjem s števila na število tvorijo račune in rezultate. Lahko utrjujejo sami, v parih, v trojkah. Igra omogoča računanje skozi gibanje na zabaven in razgiban način. Z izvajanjem možganskih pavz omogočimo večjo koncentracijo pri pouku. S tem zmanjšamo disciplinske težave.

  1. Matematik ne jezi, le uči se

Okrog lipe postavimo obroče. Označimo start in konec. Igro igrajo 2–4 učenci. Vsak učenec ima dve leseni figuri. Začne tisti, ki prvi vrže kocko s šestimi pikami. V vrečki so kamenčki z napisom števil 1–10. Učenec najprej povleče kamenček in nato vrže obe kocki. Število na kamenčku množi s skupnim številom na kockah. Če je zmnožek manjši kot 30, se premakne za eno polje. Če je večji kot 50, za dve polji, in če je večji kot 70, za tri polja. V primeru, da učenec napačno pove rezultat, se pomakne za polje nazaj. Zmaga tisti, ki ima obe figuri prvi na cilju.

  • Če je že igralec na polju, se nasprotnik lahko reši tako, da odgovori na matematično vprašanje v škatli. Če ne odgovori, mora začeti znova.
  1. Štiri v vrsto

Učenci pri tej igri utrjujejo matematični jezik. Vsak učenec dobi list, na katerem je napisan matematični pojem ali račun. Učenci se morajo poiskati tako, da bo njihova skupina sestavljala pojme seštevanja, odšclip_image014[6]tevanja, deljenja in množenja (npr. deljenec, delitelj, količnik, 21 :__ = 3). Ko se skupina poišče, sestavijo besedilno nalogo, ki ustreza njihovemu računu. Ostale skupine ustno rešijo nalogo. Igro večkrat ponovimo z drugimi računi. Učenec, ki ne sodi v nobeno skupino, sam poskuša opraviti celotno nalogo.

  1. Mikado

clip_image016[6]Klasična igra v večji preobleki. Učenci brez premikanja poskušajo izvleči posamezne palice, ki imajo različno vrednost. Sproti seštevajo vrednost. Zmaga ekipa, ki ima večji seštevek na palicah. Vrednost palic lahko sproti določamo, da je zanimivejše, oz. imamo na listih zapisanih več možnosti.

  1. Kdo bo prej

clip_image018[6]Na blago napišemo rezultate poštevank v obsegu do 100. Na lesenih krogih, ki smo jih dobili z razžaganjem debelejših vej, imamo napisane račune. Ekipa ali posameznik, ki prvi oz. prva prekrije polje s pravimi računi, zmaga. Da bo zabavnejše, ne smejo z nogami stopiti na blago in ne premakniti že postavljenih krogov.

Zaključek

Verjamem, da sem s tako obliko pouka učencem omogočila, da so se njihovi možgani bolj aktivirali. Zaradi koordinacije in ravnotežja, ki ju zahteva gibanje, bolj usklajeno delujeta obe možganski polovici, zaradi povečanega dotoka krvi pa se aktivira večja kapaciteta možganov, kar ugodno vpliva na sposobnost pomnjenja in koncentracije. Poleg tega nevidnega pa sem pri taki obliki pouka opazila, da sta učenje preko igre in gibanje na prostem učence dodatno motivirala za delo. Taka oblika pouka jim je omogočila tudi izkustvo drugačnega učenja in reševanja matematičnih problemov, ob tem so učenci več sodelovali in si pomagali ter razvijali še druge socialne veščine.

Literatura

  1. OECD, 2012, O naravi učenja, Uporaba raziskav za navdih prakse, Zavod za šolstvo.
  2. Merhar, Umek, Jemec, Repnik, 2013, Didaktične igre in druge dinamične metode, Salve.
  3. Fonda, Kuštrin, Požar, Prunk, 2010, Minuta za gibanje v razredu, Inštitut za varovanje zdravja in OŠ Cirila Kosmača, Piran.
  4. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2577/1/Skribe_Pouk_na_prostem
  5. http://www.delo.si/nedelo/otroci-se-bolje-ucijo-ce-niso-povsem-pri-miru.html
  6. http://igramose.blogspot.si/p/matematicne-igre.html
  7. https://www.vzajemnost.si/clanek/172907/ucenje-in-gibanje-spreminjata-mozgane/

Methodensammlung – Lernen mit Bewegung

mojca_pacek

Mojca Pacek

Zahlreiche Untersuchungen beweisen, dass Schüler ausdauernder, gründlicher und begeisterter lernen, wenn sie ihren Körper mit allen seinen Sinnen dabei einsetzen können. 

Das auf diese Weise Gelernte bleibt auch besser im Gedächtnis. Wenn Schüler sich in Unterricht bewegen, tun sie nicht nur ihrem Körper Gutes, sondern auch ihren Lernleistungen. Wer sich bewegt, aktiviert die motorischen Zentren seines Gehirns.

Im Folgenden werden Methoden dargestellt, die beim Sprachunterricht als auch bei den anderen Schulfächern verwendet werden können. Die Methoden wirken besonders motivierend auf die Schüler.

Tabu-Spiel

Ziel: mit Wortkarten (und Bildkarten – auf der Rückseite steht die Lösung bzw. Übersetzung) Wortschatz erklären, lernen, wiederholen.
Ablauf: Paare finden, im Kreis neue Wörter mit der Erklärung wiederholen, nächste Stunde ein Quiz.
Differenzierung und Individualisierung: die stärkeren Schüler sagen die neuen Wörter, die schwächeren lernen von den stärkeren.

Satzpuzzle

Ziel: über die Satzstruktur nachdenken.
Aublauf: aus Wortkarten einen Satz bilden (auf dem Tisch, an der Tafel).
Diff. und Individ.: die schwächeren Schüler lernen von den stärkeren.

Selbstkorrektur – Lösung auf der Rückseite

Ziel: verschiedene Übungen machen.
Ablauf: In Paaren üben. Ein Schüler steht vor der Wand, hinter ihm an der Wand hängt ein Übungsblatt mit den Lösungen. In der Hand hat er ein Übungsblatt ohne Lösungen und übt. Der Schüler, der ihm gegenüber steht, korrigiert ihn mithilfe des Übungsblattes an der Wand.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Zuerst löst die Übung der stärkere Schüler.

Kugellager

Ziel: einen Text mehrmals wiederholen (z.B. sich vorstellen, Person/Wohnung/Familie/Hobby usw. beschreiben, über Tagesablauf erzählen).
Ablauf: Die Schüler stellen sich in einem Innen- und Außenkreis auf. Zuerst gibt der Innenkreis Informationen, der Außenkreis hört aufmerksam zu. Dann dreht sich einer der beiden Kreise weiter. Nun berichtet der Außenkreis dem Innenkreis. Dann wiederholt sich das Verfahren.

Knickblatt

Ziel: verschiedene Übungen lösen.
Ablauf: In Paaren üben. Papier knicken, an der linken Seite steht die Aufgabe, an der rechten Seite steht die Lösung.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Zuerst löst die Übung der stärkere Schüler. ODER: Differenzierte Übungsblätter.

Klassenspaziergang

Ziel: Wörter/bestimmte Informationen lernen, frei sprechen.
Ablauf: Man spaziert in der Klasse und zeigt den anderen Schülern die Karte. Auf der Karte ist die Aufgabe, auf der Rückseite ist die Lösung. Man fragt die Anderen und korrigiert sie.
Differ. und Individ.: auch die schwächeren Schüler können (durch die Lösung auf der Rückseite) die stärkeren Schüler korrigieren.

Gruppenpuzzle/Wirbelgruppe

Ziel: ein Thema bearbeiten (Text lesen und wichtige Informationen finden).
Ablauf: In einer Gruppe bearbeitet man ein Thema und als Expert geht man in neue Gruppe, die Verfassung stellt man den anderen vor.

Stummes Assoziogramm

Ziel: Assoziationen schreiben und die der anderen kommentieren.
Ablauf: Die Schüler teilen sich in mehrere Gruppen auf. Jede Gruppe bekommt ein Blatt mit dem Stichwort und schreibt Assoziationen und Kommentare dazu. Im Uhrzeigerkreis “reisen” die Blätter von einer Gruppe zur anderen Gruppe.
Individualisierung: Wenn man keine Assoziation hat, braucht man sie nicht schreiben.

Satzanfänge/Thesen

Ziel: Wortschatz/Inhalt wiederholen.
Ablauf: Lehrer sagt die Frage oder beginnt einen Satz, die Schüler schreiben ihre Antwort oder beenden den Satz.

z.B.: Mein Zimmer ist …

In der Freizeit …

Der bewegte Satz

Ziel: über die Satzstruktur nachdenken.
Ablauf: Jeder hat einen Teil (ein Wort) und positioniert sich so, dass man den korrekten Satz bildet.

Wechselspiele

Ziel: Wortschatz, Strukturen wiederholen (in Paaren üben)
Ablauf: einer fragt, der andere antwortet, oder einer beschreibt, der andere korrigiert … (Materiallien aus dem “Wechselspiele”)

Würfeln (mit Spielbrett)

Ziel: Wortschatz, Strukturen wiederholen.
Ablauf: Man spielt in der Gruppe (4 Spieler). Man würfelt und löst die Aufgabe. Wenn die Antwort nicht korrekt ist, geht man zurück auf Start. Wer zuerst ans Ende kommt, der gewinnt.
Differ. und Individ.: ein Korrekturblatt für die schwächeren Schüler.

Aspekte memorieren

Ziel: den Text lesen, wichtige Informationen finden, merken, diktieren und schreiben (in Paaren üben).
Ablauf: Man läuft zum Blatt, das an der Wand hängt, und liest den Text oder die Wörter 1 oder 2 Minuten. Dann läuft man zum Tisch und diktiert die Wörter oder die wichtigsten Informationen dem Partner.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Der stärkere Schüler merkt die Sätze, der schwächere schreibt.
ODER: Differenzierte Texte

Laufdiktat

Ziel: Sätze merken und schreiben (in Paaren).
Ablauf: Man läuft zum Blatt, das an der Wand hängt, und merkt sich die Sätze. Dann läuft man zum Tisch und diktiert die Sätze dem Parter (oder schreibt man die Sätze allein). Dann wiederholt sich das Verfahren.
Differ. und Individ.: der stärkere und der schwächere Schüler bilden ein Paar. Der stärkere Schüler merkt sich die Sätze, der schwächere schreibt.
ODER: Differenzierte Texte

Echo-Spiel

Ziel: zum Aufwärmen und Wiederholen (Dialoge – im Geschäft, im Restaurant, im Hotel, auf dem Bahnhof, Orientierung auf der Straße).

Ablauf: Die Schüler teilen sich in vier Gruppen, jede Gruppe geht in eine Ecke. Der Lehrer sagt einen Satz und die Gruppen wiederholen als Echo (zuerst die 1., dann die 2. usw.). So kann man Dialoge üben.

Stationenlernen

Ziel: die Übungen selbst auswählen und sie lösen.
Ablauf: einzelne Stationen werden aufgebaut, die dem Schüler selbstständiges Arbeiten ermöglichen.
Differ. und Individ.: Pflicht- und Wahlstationen. Jeder Schüler ist so intensiv tätig, wie er im Moment vermag.

Quellen:

  1. Die Methoden. Am Deutschkurs im Goethe-Institut (Deutsch für Lehrer) in Franfkurt/Main von Andrea Westphal vorgestellt.
  2. Besser lernen mit Bewegung, 5. 2. 2018
  3. Lernen: Mit Bewegung geht’s leichter, 25. 2. 2018

Sodelovanje z lokalnimi društvi

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Ja, sodelovanje je pomembno! 

V prispevku bom spregovorila, kako je pomembno povezovanje različnih ustanov, ljudi, znanj. Živimo v družbi, v kateri se prepletajo življenja pripadnikov različnih generacij. Za uspešno delovanje in sodelovanje teh pripadnikov sta potrebna medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Ljudje smo del družbenega okolja, v katerem živimo, rastemo in delujemo. Da bi otroci lahko sodelovali z okoljem, nanj vplivali in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznavati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Otroci se preko spoznavanja svojega domačega kraja seznanijo s tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih časih, poleg tega pa postopoma spoznavajo zgodovinske spremembe v širši družbi in svetu. Vpetost šole v širši družbeni prostor dovoljuje soustvarjanje kulture, hkrati pa ta povezanost vpliva na otrokov odnos do življenjske realnosti.

Na naši šoli, OŠ Srečka Kosovela Sežana Slovenija, izvajamo različne aktivnosti medgeneracijskega sodelovanja in različne oblike sodelovanja z lokalno skupnostjo. Sama sem do sedaj sodelovala z domom upokojencev in društvom Sožitjem iz Sežane, v letošnjem letu pa sem navezala stik z Zavodom Dobra pot. Tu so združeni posamezniki, ki so jim skupni ljubezen do narave, spoštovanje do kulturne dediščine prednikov, želja po sodelovanju in povezovanju z ljudmi in spreminjanju medčloveških odnosov ter veselje do življenja in dela. Prek delovanja v projektih si prizadevajo pokazati vzor družbeno-koristnega delovanja in spomniti na to, da vsak lahko nekaj dobrega prispeva. Verjamejo, da bojo z združenimi močmi, z mislijo na naše kulturno in naravno izročilo ter z inovativnim sodelovanjem ustvarili dobro prihodnost, kjer bo zaživela vrednota skupnega dobrega in sonaravnega delovanja.

V novembru in decembru sta potekali na šoli dve tematsko različni delavnici. Petošolci, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika, so s pomočjo deklet izdelali vsak svojo ptičjo hišico in opleteno steklenico. Dejavnosti so bile za učence izjemno zanimive, saj tovrstne dejavnosti vidijo le občasno na televiziji. Ljudske običaje je potrebno ohranjati in negovati, ter prenašati iz roda v rod. Srečna sem, da so še vedno ljudje, ki ne počnejo vsega samo zaradi denarja. Dekleta iz Zavoda Dobra pot so učencem omogočile brezplačni delavnici. Kadar stopimo skupaj, bogatimo drug drugega!

Oblikovanje pojma število

diana_dobovsek

Diana Dobovšek

Uvod

Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko in štetjem, saj ima pregled nad igračami, vsakdanjimi predmeti, oblačili, ki jih meri, primerja, prešteva, razvršča, jih poimenuje in se o njih pogovarja. Pojem število na začetku vedno povezuje z različnimi stvarmi, ki ga obkrožajo. Števila količinsko določajo reči, kot so teža, čas, starost, datum in otroci so nad njimi navdušeni. Že pred vstopom v šolo poznajo veliko besed s katerimi poimenujejo stvari, ki jih uporabljajo pri igri. S tem, ko se igrajo različne igre (na primer trgovino), na svoj način razvrščajo stvari v skupine in veliko otrok prinese v šolo zelo dobro podlago, na kateri kasneje gradijo pojem število. Kljub temu, pa otroka števil ne moremo naučiti, ampak jih mora doumeti, jih ob različnih dejavnostih popredmetiti.

Dojemanje pojma število

»Človeška družba uporablja števila, zato je nujno, da tudi otrok spozna pojem število. Vse kar obstaja in vse kar nas obdaja, ima neko značilnost, velikost, je merljivo in določeno z razsežnostma kraj in čas. Velikost se izraža z ustrezno mero in število je najpogosteje kvantitativna značilnost, ki jo poznamo.«

(M. Kavkler, 1990)

Čim nižje so intelektualne sposobnosti, tem več je težav pri dojemanju pojma število. Imajo jih tudi normalno inteligentni otroci, vzroki pa so različni (na primer pomanjkanje spodbud, diskalkulija …). Otroci z diskalkulijo imajo velike težave pri dojemanju pojma število. Težko preidejo s konkretnejše ravni dojemanja na abstraktnejšo. Ponavadi potrebujejo neko materialno oporo (preglednice, prste), poudarek pa mora biti na dejavnostih s predmeti. Pri uporabi predmetov je potrebno upoštevati postopnost. Sprva so najprimernejši predmeti iz narave (kamenčki, kocke, fižolčki, prsti …), nato preglednice, številčni trakovi in šele nazadnje abstraktni simboli – števila. Otroka števil ne moremo naučiti, ampak jih mora doumeti in jih ob različnih dejavnostih popredmetiti.

Za dejavnosti, pri katerih bodo otroci predmete razvrščali, je potrebno porabiti precej časa. Predmete lahko razvrščajo po neki lastnosti (barvi, velikosti, uporabnosti), po velikosti (od najmanjšega do največjega in obratno), v skupine z določenim številom elementov (tudi pri igrah: otrok vrže kocko s pikami in nastavi toliko predmetov, koliko pik je vrgel, ali tolikokrat poskoči, zaploska, steče okrog stola …).

Pomembne so tudi vaje, ki pripomorejo, da otrok dojame, zakaj se ohrani količina, kljub prostorskim in drugim spremembam.

Primeri:

1. Otrok nastavlja določeno število elementov (na primer tri krožce) v mrežo, a pri tem išče vedno drugačne možnosti za razvrščanje:

clip_image002

2. Otroci nastavljajo enako količino različno velikih predmetov in ugotavljajo enakost:

clip_image004

3. S primerjavo dveh skupin elementov (na primer stolpičev kock) in z ugotavljanjem količinskih razlik, odvzemanjem ali dopolnjevanjem zaradi izenačevanja skupin, utrjujemo pojmovanje in razlikovanje dela od celote.

Otrok ugotovi, v katerem stolpu je več kock. Potem lahko z dodajanjem ali odvzemanjem kock stolpa izenači.

clip_image006

Količine najlažje ponazorimo v manjšem številskem obsegu, saj lahko uporabimo različne predmete iz okolja, na primer igrače, kocke in podobno. Pomembno je, da otrok uporablja čim več različnih predmetov ( M. Kavkler, 1990).

Na katerih mestih ima otrok pri šolski matematiki težave: 

Na prehodu od konkretnega k formalnemu matematičnemu jeziku.

Otrok v vsakdanjem življenju uporablja števila v nekem smiselnem kontekstu, tako da z njimi poimenuje npr. ulice, avtobuse, stanovanja … Pozna jih tudi v izštevankah, pesmicah, ko šteje stopnice, ali pa ko pri oblačenju šteje oblačila. Zna že tudi razlikovati količino predmetov (npr. 6 bonbonov ≠ 9 čokolad). Prvi miselni preskok, ki ga mora otrok narediti v šoli, je prevod formalnega matematičnega jezika k vsakdanji rabi jezika. Npr. otrok mora razumeti povezavo med vprašanjem »Koliko je tri plus sedem?« in »Imaš dva piškota in šest koles. Koliko je vseh skupaj?« Še vedno pa lahko otrok ne dojame povezave med vprašanji in sklepa na različne odgovore. V tem primeru Manfredova (1999) svetuje, da otrok čim več vadi in abstraktnim vprašanjem pripisujemo velik pomen. Najlažje to naredimo s prstki na otrokovih rokah – so konkretni in vedno so skupaj z otrokom. Ko si otrok že samostojno pri računanju pomaga s prstki, to pomeni že prvi korak k premostitvi razhajanja nevsebinskih od vsebinskih vprašanj (Manfreda, str. 137).

Prehod od konkretnega k simbolnemu.

Otroku je potrebno pri uvajanju matematičnih simbolov pokazati smiselnost tega početja. Manfredova (1999) navaja primer dveh dejavnosti, kako bi otrokom približali matematično simboliko:

  • Otrokom pokažemo 4 enake škatle in pred njimi vanje spustimo nič, eno, dve in tri kocke. Nato škatle premešamo in vprašamo v kateri škatli se nahajata dve kocki. Namen te dejavnosti je, da otrok spozna, da zgolj z ugibanjem ne moremo natančno napovedati prave rešitve. Tudi možnost odpiranja škatel obstaja, vendar se želimo temu izogniti. Tako lahko otrokom sami predlagamo, da se spomnijo načina kako bi lahko prepoznavali škatle, lahko pa že kar takoj uvedemo magične številke, s katerimi si bomo olajšali prepoznavanje škatel.
  • Otrokom pokažemo npr. 3 škatle v katerih so ena, dve in tri kocke. Škatle tudi ustrezno oštevilčimo. Otrokom povemo zgodbico o škratih, ki domujejo vsak v eni škatli. Ponoči, ko jih noben ne vidi nekaj počnejo s škatlami. Otroke prosimo naj zamižijo in takrat iz prve škatle odvzamemo eno kocko, drugo škatlo pustimo nedotaknjeno in iz tretji škatli dodamo še eno kocko. Škatlam lahko spremenimo že takoj številke, tako da dodamo listek s +1 in z -1, lahko pa tudi nato skupaj z otroki ustrezno označimo škatle.

Otroci se morajo naučiti šteti, vendar je pogosto težko oceniti njihovo napredovanje. Npr. veliko otrok zna šteti do dvajset, pa niti ne vedo kaj počnejo oz. kaj to pomeni v praksi. Za njih je to samo še ena pesmica. Zato je pomembno, da medtem ko otrok šteje, tudi fizično prelaga npr. kocke, da si, ko reče 10, to tudi vizualno predstavlja. Čez čas se bodo otroci že sami naučili grupirano šteti (Marttens, 1987).

Različne dejavnosti

Merttens (1987) predlaga naslednje dejavnosti:

Liha in soda števila

Otroci postavljajo kocke v dve vrsti hkrati in jih štejejo in opazujejo kakšne oblike nastajajo. Ko nastane izboklina in kocka nima para, pobarvajo – liho število, ko pa imajo vse kocke svoj par – sodo število.

clip_image007

Sestavljanje kvadratov

Otroci sestavljajo kocke v kvadrate. Na začetku lahko sestavljajo odprte kvadrate, nato pa še zaprte, tako da dodajo enako število vrst. Zapisujejo si število kock v kvadratih in koliko kock omejuje kvadrat. Tako spoznajo števila, ki nastanejo pri tvorjenju kvadratov.

clip_image008

Sestavljanje trikotnikov

Otroci na podoben način, kot so že sestavljali kvadrate, sestavljajo trikotniške oblike s pomočjo žogic. Tako spoznajo števila, ki so značilna pri tvorjenju trikotnikov.

clip_image009

  • Lahko pa jih tudi prosimo, da iz kock tvorijo pravokotne trikotniške oblike (število kock mora biti enako številu žogic).

clip_image010

– Spodbudimo jih, da dobljene oblike med seboj sestavljajo v kvadrate. Kmalu bodo ugotovili, da so ponovno dobili števila, ki so značilna pri tvorjenju kvadratov.

clip_image011clip_image012

Opazovanje kvadatov

Za otroke je tudi zanimivo, da opazujejo razlike med potrebnimi kockami za izgradnjo kvadrata. Najlažje to naredijo tako, da ga oblikujejo v L-oblikah. Ena L-oblika je enake barve. Prav hitro bodo ugotovili, da je L-oblika sestavljena iz lihega števila, če pa jih med seboj seštejejo pa dobijo sodo število.

clip_image013

Poslušajmo števila

Pomembno je, da otrok poleg vidnega in tipnega čutila, pri osvajanju pojma število, uporablja vsa čutila tudi sluh, saj si le tako lažje vtisne v spomin.

Zamislila sem si delovni list z navodilom: POZORNO POSLUŠAJ IN PREŠTEJ RAZLIČNE GLASOVE. NARIŠI TOLIKO PIK ALI ČRTIC, KOLIKOR GLASOV SI SLIŠAL/A. LAHKO ZAPIŠEŠ TUDI S ŠTEVILOM.

Po Bessingerjevi (2005) so primerni tudi naslednji primeri:

Gosenica mica

Učni cilj: Razvrščanje števil.

V igri lahko sodelujejo trije otroci. Kose gosenice položijo tako, da je stran s pikami obrnjena navzgor. Prvi igralec v skupini vrže kocko s pikami in na glas prešteje koliko pik vidi. Če ne dobi »1«, kocko meče drugi otrok in nato naslednji, dokler nekdo ne vrže »1«. Ta otrok nato poišče kos z eno piko in prične zlagati sestavljanko. Z igrico nadaljujejo, dokler ni pravilno zloženih vseh šest kosov. Otroci, ki ne mečejo kocke, naj preverjajo, ali je tisti, ki je vrgel kocko, izbral pravi kos sestavljanke. Učenci sestavljanko nato razdrejo, jo obrnejo na drugo stran in mečejo kocko s številkami, tako da med igrico prepoznavajo številke Pri tej dejavnosti otroci sami popravljajo svoje napake, saj je kose mogoče sestaviti le na en način.

Domine s števili

Učni cilj: Samostojno branje različnih znanih besed in števil.

Igra poteka tako:

V igri lahko sodelujejo največ štirje igralci. Vsak dobi 7 kartic. Tisti, ki dobi kartico s praznimi polji jo položi na sredino. Prvi igralec pogleda, če ima ustrezno kartico; če jo ima jo položi tako, da se prazni mesti ujemata. Vsakič, ko igralec položi novo kartico na mizo, mora povedati kateri dve številki sta na njej. Če igralec nima ustrezne kartice, ne igra. Na vrsti je naslednji igralec. Igra se nadaljuje toliko časa, dokler niso vse kartice pravilno položene.

Ribolov

Učni cilj: Otrok preko igre prepoznava količine in števila od 1 do 10 in jih razvršča v pravilnem vrstnem redu.

Igralec z ribiško palico v morju lovi ribice. Ko eno ulovi, na njej prešteje pikice in ribico nato priredi ustreznemu kartončku na številčni vrsti. Igra je primerna za utrjevanje števil, hkrati pa si otrok tudi razvija motorične sposobnosti.

Potka iz številk

Učni cilj: Natančno sledenje določeni poti. Oblikovanje predstav o odnosu med števili.

V igri lahko sodelujejo štirje igralci. Otroci s figurico prehodijo potko od številke ena do številke deset in pri tem izgovarjajo številko, na kateri so. Ko se te potke številk navadi, naj skoči na številko, ki mu jo določi nekdo drug, bodisi nazaj ali naprej. Na ta način bodo otroci dobili jasno predstavo o odnosu med števili. Različica te igre je lahko tudi, da številke napišemo na večje kose kartona, vsako na svojega in jih položimo na tla. Namesto figuric se po potki sprehajajo otroci sami.

Sestavljanke s števili

Učni cilj: Prepoznavanje številk, besed in vsot od 1 do 10.

Pri igri lahko sodelujeta dva otroka, ki dele kartončkov pomešata in razvrstita na mizo s pravo stranjo navzgor. En otrok izbere kartonček in naglas prešteje število slikic na njem, drugi pa poišče ustrezno polovico s pravilno številko in besedo, nato pa naj se zamenjata. Sestavljanke je mogoče sestaviti samo na en način in otroka bosta vedela, ali sta izbrala pravilen kos ali ne. Ko so vse sestavljanke dokončane, jih razvrstijo po pravilnem vrstnem redu.

Razvrščanje igrač

Učni cilj: Razumevanje odnosa med števili in dejanskimi količinami.

V igri lahko sodeluje deset igralcev. Vsak od desetih igralcev dobi eno od škatel, označenih s številkami od 1 do 5. Nato poiščejo toliko igrač in jih dajo v škatlo, da bo številka na škatli ustrezala številu igrač v škatli. Ko to naredijo pa morajo poiskati v skupini otroka, ki ima v škatli enako število igrač.

Zaključek

Na začetku so številke za vsakega otroka abstrakten pojem, kljub temu da se jih začnejo zavedati in uporabljati že zelo zgodaj. Kot sem že v uvodu zapisala, otroka števil ne moremo naučiti, ampak jih mora doumeti skozi različne dejavnosti. Mnogi otroci, pa tudi nekateri odrasli, ki imajo slabe izkušnje z matematiko, se izogibajo vsemu, kar je povezano s števili. Otrokom moramo števila predstaviti na tak način, da se zavejo, da je »igranje« s števili lahko zabavno in da najdejo smiselnost v matematiki. Pri tem pa nam vsekakor zelo pomagajo dejavnosti, ki pa jih moramo natančno, smotrno izbrati. Tako bodo otroci pridobili veselje do uporabe številk, obenem pa bodo tudi razumeli, kaj števila predstavljajo. Če in ko bomo otrokom predstavili števila na tak način, potem ni bojazni pred matematičnim neuspehom v šoli.

Literatura

  1. Bessinger, L. (2005) Dejavnosti s števili. Radovljica: Didakta.
  2. Ferbar, J. (1990) Štetje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
  3. Kavkler, M. (1990) Pomoč otoku pri matematiki. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
  4. Manfreda, V. (1999) O težavah otrok pri pridobivanju pojma število ter razumevanju seštevanja in odštevanja, Matematika v šoli 7, str. 135–146.
  5. Merttens, R. (1987) Teaching Primary Maths. London: Hodder & Stoughton.
  6. Williams, E. in Shuard, H. (1986) Primary Mathematics Today. London: Longman.

Mehke veščine pri pouku turizma

marija_kuster_kortnik

Marija Kuster Kortnik

Povzetek

V novem tisočletju napovedujejo, da bo turizem vodilna svetovna industrija. Kot pomembna gospodarska panoga potrebuje za svoje uspešno delovanje dobro izobražen kader, zato je zelo pomembno, kakšna znanja in veščine osvojijo dijaki gostinskih šol v času šolanja. Učitelji se lahko za posredovanje obsežnih vsebin poslužijo tudi drugačnih metod poučevanja.

Opisan je primer obravnavanja učnih vsebin v povezavi z učenjem mehkih veščin in značilnostmi posameznih skupin gostov pri strokovnem modulu Hotelska in receptorska dela. Dijaki so tak način dela dobro sprejeli in si ga želijo tudi v prihodnje.

Klučne besede: turizem, dijaki, pouk, gostje, značilnosti

Uvod

Novo stoletje prinaša številne družbene in ekonomske spremembe, ki jih do sedaj nismo poznali oziroma niso bile prisotne v tako intenzivni obliki (Ovsenik, 2015). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‒2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017) ugotavlja, da v svetovnem turizmu Evropa ohranja svoj prednostni položaj kot najbolj obiskana turistična regija na svetu. Turizem ima pomembno vlogo v gospodarstvih evropskih držav in tudi v Sloveniji predstavlja zelo pomembno in eno izmed najhitreje rastočih panog gospodarstva.

K temu bistveno prispevajo politične napetosti in grožnja terorizma, kar vpliva na svetovne turistične tokove.

Prav tako so za prihodnost turizma zelo pomembni učinki podnebnih razmer, saj leži Slovenija na ranljivem alpskem prostoru. Za ublažitve teh dejavnikov je potrebno zastaviti cilje razvoja in uporabiti prilagoditvene strategije (Alber, 2011).

Kot zasledimo v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017‒2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017), ima Slovenija močno gastronomsko ponudbo z mnogimi gurmanskimi posebnostmi, veliko prestižnih in nagrajenih restavracij ter čisto in pitno vodo. Prav tako je bogata s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi, ima številne izjemne krajine, štiri območja svetovne dediščine UNESCO, mnogo termalnih virov ter pohodniške in kolesarske poti.

Poleg teh dejavnikov igrajo pomembno vlogo pri zadovoljstvu gostov tudi zaposleni v gostinstvu. Z izobraževanjem se bodoči turistični delavci najbolje pripravijo na kasnejše delo, zato je potrebno tudi pri izobraževanju posvetiti pozornost stalnim spremembam na turističnem trgu.

Zaradi naraščajoče globalizacije in s tem pogostejših potovanj so potniki dobro seznanjeni z možnostmi oskrbe, nočitev in bivanja v različnih deželah. Na splošno je potrebno zadovoljiti vse goste, lahko pa gostom iz vsega sveta polepšamo bivanje pri nas z različnimi malenkostmi ali posebnimi pozornostmi in storitvami. Tako lahko goste pričaka sporočilo v njihovem maternem jeziku, s čemer jim pokažemo, da nam zanje ni vseeno (Slaček in Penko, 2008).

Dijaki v obsežni raziskavi ugotavljajo, da šolski programi v turizmu vsebujejo premalo praktičnih znanj in spretnosti in da premalo pozornosti posvečajo znanju tujih jezikov in uskladitvi teoretičnih in praktičnih vsebin v programih. Prav tako kažejo analize, da se izobraževalni programi ne prilagajajo učinkovito in uspešno potrebam okolja, globalnim trgom in potrebam gospodarstva. Kot predlog za izboljšanje predlagajo aktivni projektni pristop k učenju in uporabo učnih metod, ki spodbujajo vključenost v učni proces in timsko delo (Ovsenik, Bukovec in Ovsenik, 2015).

Pri pripravi dijakov na njihovo kasnejše zahtevno delo se lahko učitelj posluži številnih novih načinov poučevanja. Enega od sodobnih načinov osvajanja konceptualno širšega in kompleksnejšega znanja predstavlja implementacija učenja mehkih veščin v pouk in šolsko delo. Takšno učenje je zasnovano na teoriji izkustvenega učenja in je bilo v slovenski srednješolski prostor vpeljano skozi mednarodni projekt Cl@ss- Competences Learning at Secondary Schools. Z uvajanjem mehih veščin s pomočjo Kolbovega cikla učenja dosežemo dinamično in privlačno posredovanje znanj dijakom. Prav tako pozitivno vplivamo na dijakovo negativno naravnanost do šole in posledično zmanjšamo osip.

Več o projektu, kjer so brezplačno dostopne vsebine vsem učiteljem.

Mehke veščine pri pouku turizma

V nadaljevanju predstavljamo vajo, ki smo jo izvedli v programu Gastronomija in turizem. Pri strokovnem modulu Hotelska in receptorska dela so dijaki v manjših skupinah spoznavali značilnosti gostov iz različnih delov sveta in na tak način krepili svoja poklicna znanja. Tako bodo dijaki znali prepoznati značilnosti gostov glede na njihovo narodno pripadnost, prav tako pa bodo znali upoštevati pričakovanja gostov in njihove želje pri gostinskih in turističnih storitveh.

Svet smo razdelili na skupine ali države glede na velikost in sorodne značilnosti gostov. Dijaki so izžrebali del sveta, za katerega so morali preučiti splošne značilne lastnosti gostov in ugotoviti, kakšne so njihove posebnosti pri pijači in hrani. Raziskati so tudi morali, koliko gostov iz tega območja pride po statističnih podatkih v Slovenijo. Skupina je nato predlagala načine, kako lahko v gostinstvu posamezne značilnosti in navade upoštevamo. Dodatna vrednost je tudi, če goste pozdravimo v njihovem jeziku. Tako so predstavili pozdrave v posameznih jezikih, od koder prihajajo gostje.

Vsaka skupina je s pomočjo vodje predstavila države in pripadajoče značilnosti gostov. Predstavnik skupine je opisal potek dela v skupini in kako simageo usklajevali in organizirali delo. Prav tako so skupine predlagale načine, kako lahko v gostinstvu posamezne značilnosti in navade upoštevamo. Predstavitve so bile zelo zanimive in tudi slikovno bogate.

Slika 1. Primer prosojnice za goste iz severne Evrope

Dijaki so pri tem načinu delu razvijali razmišljanje in medpredmetno povezovanje, saj so potrebovali znanja IKT za iskanje informacij po spletu in oblikovanje predstavitve, zemljepisa za iskanje držav na zemljevidu sveta, slovenščine za pripravo predstavitve za sošolce in tujih jezikov za iskanje informacij. Pri samem delu imagev skupinah so razvijali komunikacijske spretnosti in se učili potrpežljivosti in metodičnih pristopov pri iskanju rešitev. Poleg timskega učenja je takšen način dela popestril učne ure.

Slika 2. Primer prosojnice za goste iz Indije

Pri naslednjih urah praktičnega pouka so dijaki utrjevali pridobljeno znanje. Spet smo se poslužili metode izkustvenega učenja in hkratnega učenja mehkih veščin.

Dijaki so se razdelili v skupine, ki so bile tokrat drugačne. Vsaka skupina je dobila kuverto, v kateri so bile na listkih napisane države ali območja sveta in na drugih listkih dve značilni lastnosti posamezne skupine gostov. Naloga dijakov je bila, da so pravilno združili imena držav in lastnosti. K posameznim državam so lahko dodajali tudi pozdrave. Obravnavane države so poiskali na zemljevidu sveta in na koncu svoje delo prekontrolirali z listom pravilnih rešitev.

clip_image006Slika 3. Primer sestavljanja rešitev

Ta način dela je omogočil dijakom utrjevanje na zanimiv in drugačen način, hkrati pa so se krepile poklicne spretnosti dijakov na različnih predmetnih področij.

Zaključek

Edina gotovost, ki jo na področju turizma pričakujemo, so spremembe. Spreminjajo se motivi za potovanja in pričakovanja turistov, kar zahteva spremembo odzivanja zaposlenih. Potrebno je ustvariti kulturo zavedanja, ki bo pravilno odreagirala na izzive časa, ki prihaja. Učitelji igramo pri tem veliko vlogo, saj moramo bodoče gostinske delavce pripraviti na izzive prihodnosti. Mehke veščine predstavljajo eno izmed odličnih poti k iskanju in povezovanju različnih informacij, ki jih potem uporabimo pri svojem delu.

Kot je pokazala evalvacija, so dijaki takšen način dela zelo dobro sprejeli in si ga želijo tudi v prihodnje. Tudi s strani učiteljev je dobro sprejet.

Literatura

  1. Alber, K. (2011). Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah. Ljubljana: Založba ZRC.
  2. http://www.mc-celje.si/sl/Class/CLSS_projekt/. (brez datuma).
  3. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (oktober 2017). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Pridobljeno iz http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf
  4. Ovsenik, R. (2015). Sodobni trendi v turizmu. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu.
  5. Ovsenik, R., Bukovec, B. in Ovsenik, M. (2015). Izobraževanje za turizem v Sloveniji. Novo mesto: Fakultata za organizacijske študije.
  6. Slaček, T. in Penko, B. (2008). Hotelska in receptorska dela. Linz: TRAUNER Verlag.

Igranje na Orffova glasbila 1. del

mojca_kruh

Mojca Kruh

Uvod

Otroku je potrebno že od samega začetka približati glasbo na tak način, da si bo o njej izoblikoval kar najlepšo podobo. Glasbena vzgoja je vse kaj več kot le petje pesmic in popevk. H glasbeni vzgoji ne spada samo petje, ampak tudi druge glasbene dejavnosti, ki pripomorejo k otrokovemu celostnemu razvoju.

Temeljna vzgojno-izobraževalna področja pri glasbeni vzgoji so: izvajanje, ustvarjanje in poslušanje. Vsa ta področja delujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu medsebojno, vendar vsako zahteva svoje specifične dejavnosti. Ali bodo učenci cilje dosegli je odvisno od njihovih predhodnih izkušenj, motivacije, glasbenih sposobnosti, njihovega interesa ter seveda aktivnosti, ki jih učitelj pripravi. Izziv sem videla v tem, da otrokom omogočim, da se na različne načine srečajo z izvajanjem glasbe.

Izhodišče za izvajanje na Orffova glasbila so bile pesmi, ki sem jih izbrala iz Glasbene slikanice 1, Brede Oblak, ter pet zvezkov C. Orffa z naslovom Orff-Schulwerk.

Učence želim seznaniti z Orffovimi ritmičnimi instrumenti in njihovim poimenovanjem, ter jih usposobiti za spremljanje pesmi, preko različnih metod dela.

Spodbuditi želim tudi vse učitelje, da bi se tudi oni odločili za bolj pester pouk glasbe v razredu.

Notni zapis ritmičnih spremljav sem zapisala za Orffove instrumente v računalniškem programu Sibelius 7.

V prvem delu bom prikazala potek učenja ritmičnih spremljav iz Glasbene slikanice 1– kako lahko na različne načine približamo učencem igranje na mala ritmična glasbila. Vse pesmi so namenjene učencem prvih razredov, vendar se zagotovo najdejo tudi take, ki bi bile primerne za višje razrede. Posebno tiste, pri katerih so za izvedbo napisani trije ritmični motivi.

Cilji

Učenci:

  • izvajajo slovenske ljudske pesmi in pesmi slovenskega ustvarjalca,
  • spremljajo petje z lastnimi glasbili (ploskanje, tleskanje, topotanje z nogami, stopanje, udarjanje po kolenih in udarjanje po prsih)
  • spremljajo petje z malimi ritmičnimi glasbili (činele, marakas, guiro, triangel, boben, tamburin, paličice, les),
  • izvajajo ritmična ostinata v dvočetrtinskem, tričetrtinskem in triosminskem taktovskem načinu.

1. POLŽEK ORJE (Karol Pahor)

PREDLAGANA DEJAVNOST

– Didaktična igra POLŽJA ŠTAFETA

Učence s pomočjo čarobne paličice spremenim v polže. Polži – učenci se razporedijo po prostoru, med vsemi mora biti dovolj velika razdalja. Vsak polž ve, kateremu sosedu mora predati sporočilo. Učitelj prvemu, ki bo prenašal štafeto, poda značilen ritmični motiv po hrbtu. Ta odhiti k sosedu in mu preda sporočilo. Tako si podajajo ritem, dokler ne pridejo do zadnjega polža, ki ritem zaploska. Sledi drug ritmični motiv. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: MI—ŠKA SE—JE, plosk, plosk, plosk, plosk in topotanje z nogami, POLŽ, LEZE, LEZE.

clip_image002

2. Na planincah (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Pred dejavnostjo pripravim prostor – stole razvrstim v krog ob stenah učilnice, v sredini je prazen prostor. Učenci sedijo v krogu na tleh. Pripovedujem namensko sestavljeno besedilo.

… o, kako lep dan, s soncem obsijan …
… o, kako lep razgled, vidim planinski svet …
… o, kako tam rožce cveto, me k sebi vabijo …
… greš z mano še ti … in ti … in ti …

Učenci posnemajo skupni korak skozi neverbalno komunikacijo (kača). Posnemajo ritmična ostinata preko zgodbe z lastnimi glasbili. … pojdimo malo po tej poti … (krog) izvajamo različne ritmične vzorce … pa še po tej poti … (kača) drugi ritmični vzorci … sedaj smo prispeli na vrh, srčki naj se odpočijejo (sedejo) in ušesa pozorno prisluhnejo …

clip_image004

3. Goslice (Janez Kuhar)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Didaktična igrica Kdo igra? Izvajanje treh različnih ritmov. Vsak ritem igra določen instrument (triangel, boben, marakas). Učenci so razdeljeni v tri skupine in se gibajo po ritmu, ki ga izvaja instrument določene skupine. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Pri izvajanju ritmičnega ostinata si pomagajo z izgovorjavo: JAZ- plosk, TI – udarjanje po kolenih, SAM – topotanje.

clip_image006

4. Zima je prišla (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

– Didaktična igra TEKMA SNEŽAKOV

S pomočjo barvic razdelim učence v tri skupine. Razložim potek igre. Oblikujem tri skupine snežakov (modri, rumeni, zeleni). Vsaka skupina ima svoj ritem, ko se sprehaja po zasneženi pokrajini. S tamburinom izvajam ponavljajoča se ritmična ostinata v tričetrtinskem taktu. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Modri snežaki si pomagajo z izgovorjavo: plosk, plosk, SNEG. Rumeni snežaki si pomagajo z izgovorjavo: SNE—ŽAK, tlesk. Zeleni snežaki si pomagajo z izgovorjavo: udarec po kolenih, ZI—MA.

clip_image008

5. Veverica (Janez Bitenc)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Uganki o veverici.
Zdaj je pod drevesom, Z repom košatim mahlja,
zdaj že švigne na drevo, z veje na vejo skaklja. (Ljudska)
njeni ostri zobki
lešnike, orehe tro. (Ljudska)

Didaktična igra Veverica na obisku. Izvajanje treh različnih ritmov. Učenci se gibajo po ritmu. Ritem izvajam na paličice. (Voglar, 1989)

Učenje ritmičnega ostinata na lastna glasbila. Veverica Micka si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HOP. Veverica Anja si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HOP, HOP. Veverica Helena si pri izvajanju ritmičnega ostinata pomaga z izgovorjavo: HO-PA, HOP.

clip_image010

6. Rasla je jelka (Ljudska)

PREDLAGANA DEJAVNOST

Učencem pripovedujem zgodbico o Mojci in Mateju.

Mojca in Matej sta se med počitnicami odpravila na obisk k babici. Ker je babica živela daleč stran, sta se k njej odpravila z vlakom. Pot do železniške postaje sta si krajšala s pesmico Na planincah (ali s katero drugo že znano pesmijo). Učence povabim, da skupaj zapojemo pesem Na planincah. Na postaji sta si kupila vozovnici in vstopila v vlak. Vlak je odpeljal. Spomnila sta se časov, ko sta s starši obiskovala babico. Pri njej sta se sprehajala po travniku in vonjala rože. (Tako še učenci poskusijo vonjati.) Pri njej sta se igrala tudi igrico »Posnemanje vlaka«.

Učence zanima, kakšna je ta igra. Razdelim jih v tri skupine: na modre, rdeče in zelene vagone. Modri vagoni se bodo oglašali z glasom F, rdeči z glasom S, zeleni pa z glasom Š. Učitelj je lokomotiva. Ko enkrat zapoje TU, se oglasijo modri vagoni, ko dvakrat zapoje TU, zasikajo rdeči vagoni, ko pa zapoje TU trikrat, sopihajo zeleni vagoni. Potem sta poslušala, kako vlak ropota, ko vozi po železniški progi.

Končno sta se pripeljala na postajo in izstopila. Do babičine hiše sta morala še skozi iglast gozdiček. Malce ju je bilo strah, zato sta se prijela za roki in zapela. Mrmraje zapojem pesem.

Matej se je zamislil in vprašal Mojco, katera je že ta pesmica. Jo morda kdo pozna?

(Rasla je jelka) Mojca mu še enkrat zapoje pesem. (Doživeto zapojem celo pesem.)

Mojca in Matej končno prispeta k babici. Močno jo objameta in ji skupaj zapojeta pesmico Rasla je jelka.

clip_image012

….se nadaljuje….

Didaktične igre pri pouku matematike v prvem razredu

  mojca_kruh

Mojca Kruh

1. UVOD

Igra se pri pouku vse bolj poudarja. Ko se učenec igra in ne ve, da se uči, se največ nauči. Z igro lahko popestrimo pouk, motiviramo učence in jih aktivno zaposlimo.

Prav zaradi velikega pomena igre sem izdelala in poiskala nekaj idej s področja didaktičnih iger pri matematiki, kar mi bo tudi kasneje v praksi koristilo.

2. DIDAKTIČNE IGRE

Didaktične igrače lahko uporabljamo pri poučevanju vseh predmetov. Z vključevanjem didaktičnih iger v pouk matematike naredimo snov zanimivejšo za učence. Učenje preko didaktičnih iger in pripomočkov je potrebno vključevati predvsem v nižjih razredih OŠ, kjer učencem omogočajo lažji prehod med igro, zabavo in delom, ki ga v tem obdobju predstavlja učenje.

Pri didaktičnih igrah mora učenec najprej osvojiti in upoštevati zaporedje didaktične igre, zato ni svoboden kot pri ostalih igrah.

Didaktična igra vsebuje:

  • nalogo,
  • vsebino,
  • pravila.

3. DIDAKTIČNE IGRE V 1. RAZREDU

Didaktične igre ponujajo nove možnosti za uspešneje vzgojno-izobraževalno delo. To se kaže v tem, da:

  • igra povečuje interes, motivacijo, izziva večjo pozornost in naredi učenje zanimivejše,
  • učenje in pomnjenje dejstev je enako pri igranju kot pa pri uporabi besedila in razlage,
  • lahko igro uporabimo z učenci različnih starosti in različnih sposobnosti, predvsem pa, da so primerne za otroke, ki se ne znajo izkazati, za otroke iz odrinjenega socialnega okolja in za tiste, ki imajo kakšne druge težave.

3.1 NIČ NE VIDIM

TEMA: geometrija in merjenje
clip_image002VSEBINA: geometrijske oblike
CILJ: Učenec zna prepoznati in poimenovati preproste geometrijske like (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik).
POTREBUJEMO: kartončke na katerih so narisani različni geometrijski liki (po barvi in velikosti), vrvica za okoli vratu.

POTEK IGRE:
Kartončke na katerih so narisani liki preluknjamo in čez napeljemo vrvico. Vsak otrok dobi kartonček, ki mu ga učitelj obesi za vrat, tako, da je narisana stran na hrbtu učenca.
Učenci se sprehajajo po razredu in drug drugemu čimbolj natančno opišejo kaj imajo narisano na hrbtni strani. Svojega kartončka ne smejo videti. Ko najdejo svoj par se postavijo skupaj. Kartončke obrnemo na sprednjo stran in skupaj ugotovimo ali sta lika res enaka.

3.2 BUM

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec pozna in nadaljuje zaporedje števil. Pozoren mora biti na število, ki ga določimo kot vsiljivca.
POTREBUJEMO: /
POTEK IGRE:
Učenci se postavijo v krog, ali se razporedijo tako, da je za zadnjim spet na vrsti prvi. V nadaljevanju izberemo število (lahko več) od ena do deset, ki bo prepovedano. Eden od učencev začne šteti naglas, nato nadaljuje učenec na desni strani, ter tako naprej. Ko pridemo do prepovedanega števila, mora učenec namesto števila reči »BUM«. Učenec, ki se zmoti izpade ali dobi kakšno dodatno nalogo npr. naredi 5 počepov.

3.3 MENJAJ PROSTOR

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: naravna števila
CILJ: Učenec zna brati in prepoznati svojo števko.
POTREBUJEMO: aplikacije, igralno kocko
POTEK IGRE:
Z učenci lahko stojimo ali sedimo v krogu. Učence razdelimo na polovico in vsakemu razdelimo svojo števko, tako da imata po dva učenca, ki stojita ali sedita na sproti enako števko. Ko učitelj pove določeno števko se učenca s to števko čim hitreje zamenjate svoji mesti. Števke lahko govorimo, kažemo z aplikacijami, igralno kocko, dodamo lahko različna gibanja.

3.4 RAČUNSKA ZGODBA

clip_image004TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: računske operacije
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: kartončki z zgodbico

POTEK IGRE:
Igro lahko igramo v parih, skupinsko ali individualno. Učenci dobijo ali si izberejo tri kartončke ki se vsebinsko navezuje. S pomočjo kartončkov pripovedujejo zgodbico, zapišejo račun in izračunajo. Vsebino predstavijo drugim učencem, ki spremljajo ali je potek zgodbe pravilen.

3.5 SESTAVLJANKA

TEMA: aritmetika in algebra
VSEBINA: Računske operacije. Seštevanje in odštevanje v obsegu števil do 10.
CILJ: Učenec zna seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 10.
POTREBUJEMO: Barvno sliko prijetnega motiva, razrezanega na več delov ter podlago z rešitvami.
POTEK IGRE:
Igro lahko igra več učencev, lahko pa tudi en sam učenec.
Na hrbtni strani delov slike so zapisani računi. Račun izračunaš in poiščeš rešitev na podlagi. Ko izračunaš in poiščeš rešitev pokriješ tisti del sestavljanke. Če boš pravilno reševal, bo pred teboj nastala slika.

3.6 KAJ BO NASTALO

TEMA: aritmetika in algebra
clip_image006VSEBINA: računske operacije, seštevanje v obsegu do 10, nekateri do 12
CILJ: Učenec zna seštevati v množici naravnih števil do 10, nekateri do 12.
POTEBUJEMO: razrezano sliko, dve igralni kocki

POTEK IGRE:
Igra se igra v dvojicah ali manjših skupinah. Imamo razrezano sliko na 12 delov, ki so na hrbtni strani označeni od 1 do 12. Najprej mečemo eno igralno kocko, v smeri urinega kazalca, dokler ne uporabimo vseh 6 delov. Te delčke poizkušamo sproti sestavljati v smiselno celoto. Nato dodamo še eno igralno kocko in števila seštevamo, dokler ne porabimo vseh koščkov in sliko sestavimo v smiselno celoto. Na koncu ugotovimo za katero zgodbico gre. O njej lahko tudi pripovedujemo.

3. 7 PARI

TEMA: geomclip_image008etrija
VSEBINA: črte
CILJ: Učenec zna prepoznati ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene črte.
POTREBUJEMO: Karte iz kartona, na katerih so narisane različne črte, različnih barv (po dve in dve karti sta enaki in tvorita ustrezen par).

POTEK IGRE:
Igro lahko igrata najmanj dva in največ pet učencev.
Učenci si razdelijo enako število kart med seboj. Če ima učenec že ob delitvi kart dve enaki karti, ju postavi na mizo in ostalim učencem pove, kakšna para črt ima. Nato po vrstnem redu vsak učenec postavi eno karto na mizo in pove, kakšne barve je in kakšne črte so na njej. Učenec, ki ima karto enake barve in enakih črt, postavi karto poleg zadnje na mizo. Zmaga učenec, ki prvi ostane brez kart.

5. ZAKLJUČEK

Vse zbrane in izdelane didaktične igre sem preizkusila. Igre sem vključevala v dejavnosti načrtno, spontano ali ko so otroci sami izražali željo. Za samo izvedbo ima velik pomen tudi podajanje navodil učencem. Predvsem morajo biti navodila jasno, natančno in nazorno prikazana da nimajo učenci težave z izvajanjem in da ne pride do kakšnega nesporazuma.

Igrajmo se prodajalno

Tedenski projekt v prvem razredu

marinka_kozlevcar

Marinka Kozlevčar

Šestletni otroci še potrebujejo veliko igre. Naša naloga je, da jim omogočimo igro, ob kateri se bodo sprostili, obenem pa tudi kaj naučili. Dobro zasnovana igra otroku omogoči, da pridobi znanja, spretnosti in veščine z različnih področij učenja.

Preko igre se otrok poveže s svojim notranjim svetom čustev, doživetij domišljije ter lastnih izkušenj. Poveže se sam s seboj.

Igra otroku omogoča zdrav celosten razvoj in ima pomembno vlogo pri učenju na različnih področjih, kot so na primer socialni, kognitivni, čustveni, fizični razvoj in razvoj govora. Tako se razvijajo in krepijo zadovoljstvo, povezanost, samozavest, samopodoba, domišljija, kreativnost, perspektivno mišljenje, komunikacijske veščine, vztrajnost, besedni zaklad, aktivno poslušanje, opismenjevanje, groba in fina motorika. Otroci se naučijo sodelovati, se dogovarjati, voditi, podrejati, deliti, reševati konflikte in še marsikaj.

Pomembnosti igre za šestletnega otroka se vzgojiteljica in učiteljica, ki poučujeva v prvem razredu, zelo dobro zavedava. Zato pogosto organizirava igre z vlogami, pri katerih se poveže več učnih predmetov.

Medpredmetna povezava v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ni le zaželena, temveč pogosto povsem naravna in spontana. Povezan pouk omogoča celostno obravnavo vsebin, ki tako učencem učinkoviteje približa svet. Medpredmetno povezan pouk pomeni dobro pripravo učencev za vseživljenjsko učenje. Poleg učinkovitosti učenja je cilj medpredmetnega povezovanja tudi gospodarnejše ravnanje s časom. Tako pridobljen čas je lahko izkoriščen za obravnavo ali utrjevanje zahtevnejših vsebin tako pri spoznavanju okolja kot pri slovenščini in matematiki. (Povzeto po učnih načrtih slovenščina, spoznavanje okolja in matematika.)

Vsako leto izvedemo igro z vlogami – prodajalna. Pravzaprav je to kar naš tedenski projekt, ki ga sooblikujemo skupaj z učenci.

Učiteljica in vzgojiteljica seveda pri igri sodelujeva, saj se zavedava, da otroku igra veliko več pomeni, če se odrasli zanimajo zanjo in spremljajo njegovo dejavnost v igri. Otrok je mnogo bolj motiviran in ustvarjalen v igri, če vidi, da njegovo igralno dejavnost odrasli jemljejo resno in jo tudi pohvalijo. S tem dosežejo tudi čustveno zbližanje z otrokom, ki je zlasti pomembno za njegov osebnostni razvoj. (Oseli, 2012).

OSREDNJI DEL

Potek dela:

PONEDELJEK

  • imagepreberemo zgodbo Prodajamo za gumbe/ Vida Brest
  • predlog za igro trgovina
  • načrt dela (učenci predlagajo, kaj vse potrebujemo)
  • staršem pošljem e-sporočilo s prošnjo za sodelovanje in pomoč

Spoštovani starši,

v tem tednu bomo v okviru pouka organizirali prodajalno. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, saj bomo prodajali priboljške. Igra bo tako otrokom še bolj zanimiva, delovala bo resnično in smiselno.

Otrok naj prinese manjši priboljšek (piškoti, bonboni, slane palčke, suho sadje…) oziroma nekaj, kar se bo dalo razdeliti. Iz vsega prinešenega bomo ustvarili prodajalno. Določili bomo ceno posameznih artiklov (npr. 1 bonbon = 2 žetona; 1 piškot = 3 žetone; 6 slanih palčk = 1 žeton). Otroci si bodo izdelali denarnice, v banki bodo »dvignili« denar (15 žetonov). Določili bomo prodajalce in kupce, vloge bomo tudi zamenjali.

Res je, da bi lahko prodajali karkoli (kamenčke, škatlice…), ampak prodajalna s slaščicami bo bolj zanimiva in se jim bo bolj vtisnila v spomin.

Ljubljana, 13. 2. 2017

Komentar :

Po branju zgodbe so učenci sami predlagali, da bi se lahko igrali prodajalno. Skupaj smo oblikovali in zapisali načrt dela. Učenci te starosti še niso vešči pisanja, zato smo za zapis potrebovali veliko časa. Prvič so se srečali z zapisom v obliki miselnega vzorca. Odločili smo se, da ne bomo uporabili gumbov kot v zgodbi, saj jih nismo imeli dovolj. Kot plačilno sredstvo naj bi uporabili papirnate žetone.

TOREK

  • izdelava in poslikava denarnic

clip_image004

  • izdelava in poslikava nakupovalnih torbic

clip_image006

SREDA

  • izdelava bankomata

clip_image008 clip_image010

  • izdelava računov (podolgovat listek z napisom račun)
  • napisi (banka, prodajalna, odprto, zaprto)

clip_image012

ČETRTEK

  • izdelava bančnih kartic
  • zbiranje, pregled in skladiščenje prinešenih izdelkov za prodajo

PETEK

  • ureditev prostora
  • postavitev banke, prodajalne (učenci določijo in napišejo cene)
  • razdelitev vlog
  • igra
  • menjava vlog
  • povabilo delavcem šole (v trgovini nakupujejo tudi ravnateljica, čistilka in tajnica)

Potek igre

Skupaj smo preuredili prostor. Učilnica se je spremenila v banko in prodajalno.

Izdelkom smo določili in zapisali cene.

Primer: 1 lizika = 4 žetone; 2 bonbona = 1 žeton

Razdelili smo vloge (delilec bančnih kartic, 2 delavca pri bankomatu, 2 prodajalca, kupci, inšpektor-varnostnik).

1. Prejem bančne kartice

clip_image014Učenec na seznamu poišče svoje ime, ki je skrito v daljši besedi na primer ime Nik v besedi nahrbtnik. Ko učenec svoje ime najde, se podpiše in prejme bančno kartico.

Bančna kartica ima na prvi strani številko in ime lastnika, na zadnji pa 15 krogcev, kar pomeni, da ima učenec na razpolago 15 žetonov. Torej lahko na bankomatu dvigne največ 15 žetonov.

clip_image016 clip_image018

2. Dvig denarja na bankomatu

Učenec vtipka svojo številko v bankomat, vstavi bančno kartico, na listek napiše znesek denarja in listek vstavi v režo bankomata.

Učenca, ki delata na bankomatu, pripravita toliko žetonov, kot je napisano na listku ter jih dasta skozi luknjo tistemu, ki dviguje denar. Na bančni kartici prečrtata ustrezno število krogcev in jo vrneta lastniku. Dvig denarja (žetonov) je zaključen.

Naš dogovor je, da se ne sme dvigniti več kot 9 žetonov naenkrat.

clip_image020 clip_image022clip_image024

3. Nakupovanje

Učenec se sprehodi po prodajalni. Ko se odloči, kaj bo kupil, si cene teh izdelkov zapiše na clip_image026listek z naslovom račun. Nato vse cene sešteje in napiše rezultat. Izdelke si zloži v nakupovalno košarico in odide do clip_image028blagajne.

Prodajalki pokaže izdelke in račun. Prodajalka preveri račun in ga potrdi s štampiljko. Kupec plača in vzame račun, ki ga shrani v denarnico.

clip_image030clip_image032

4. Menjava vlog

Učenci so se sami dogovorili, kdaj se bodo zamenjali. Najljubša vloga jim je bila vloga kupca.

5. Nova vloga

clip_image034Ko so že nekaj časa nakupovali in se seveda sladkali, je na mizi nastal kupček različnih papirčkov in odpadne embalaže. Nastala je nova vloga, poklic smetarja. Razvrščali so papirčke v različne škatlice (rekli so jim smetnjaki). Vse to so kasneje uporabili pri ustvarjanju.

6. Moja vloga

Določili so mi, da bom varnostnica in inšpektorica. Opazovati sem morala, da so v prodajalni vsi vzeli račune in da ni kdo v banki vzel preveč denarja. Niso mi dodelili težke naloge, saj je vse potekalo tekoče in umirjeno.

Komentarji otrok:

»Prodajalno bi se igral vsak dan.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ker sem imel svoj denar in sem si lahko kupil kar sem želel.«

»Ko bom velika, bom prodajalka. Ampak jaz bom prodajala čevlje.«

»Všeč mi je bilo, ko sem bil bankomat in sem delil denar.«

»Zanimivo je bilo, ker sem imela skoraj čisto pravo bančno kartico.«

»Prehitro mi je zmanjkalo denarja. Potem mi je pa Matic dal 1 euro in sem si kupil še en bonbon.«

»Z Mijo sva pa skupaj kupili tisto zelo drago čokolado, ker nisva imeli več denarja v svoji denarnici.«

»Čisto vse mi je bilo všeč. Najbolj pa bankomat.«

»To je bil najlepši dan v mojem življenju. To je bila čisto prava prodajalna.«

»Vse, kar sem si kupila, bom nesla domov in bom doma pojedla.«

ZAKLJUČEK

Tedenski projekt smo uspešno pripeljali do konca. Učenci so se veliko naučili in se ob tem tudi zabavali.

Uresničili smo operativne cilje s področja matematike, spoznavanja okolja, slovenščine, in sicer:

učenci:

  • opazujejo rabo knjižnega in neknjižnega jezika,
  • razvijajo zmožnost pogovarjanja (sodelujejo v igri vlog: osebni pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev, povzemajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja, izražajo svoja občutja med igranjem vloge),
  • sistematično razvijajo tehniko branja in pisanja (pišejo in glasno berejo besede napisane z velikimi tiskanimi črkami),
  • razvijajo pravorečno zmožnost (posnemajo knjižno izreko),
  • razvijajo slogovno zmožnost (osebe tikajo oziroma vikajo v ustreznih okoliščinah),
  • razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja (tvorijo nebesedna sporočila/piktograme),
  • uporabljajo geometrijsko orodje (šablono) pri risanju likov in črt,
  • štejejo, zapišejo in berejo števila do 20, vključno s številom 0,
  • seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 20,
  • uporabijo računske operacije pri reševanju problemov,
  • na konkretni ravni pojasnijo zakon o zamenjavi pri seštevanju,
  • spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan,
  • spoznajo ustrezna ravnanja pri doživljanju raznih čustev in jih uporabljajo v konkretnih situacijah,
  • poznajo prostore in delavce v šoli,
  • spoznajo pomen pravil družbenega življenja,
  • vedo, zakaj potrebujemo pravila,
  • spoznajo, da ima vsak človek pravice in dolžnosti,
  • spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje,
  • vedo, da je treba upoštevati lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih,
  • spoznajo in urijo ustrezna ravnanja v različnih družbenih primerih.

Mogoče se vam je na prvi pogled zazdelo, da gre pri tej dejavnosti le za sprostitev in razvedrilo otrok ter prekomerno prehranjevanje s sladkarijami.

Zakaj smo se odločili za sladkarije? Priznam, da sem bila sprva tudi sama v dilemi. Vendar pa iz izkušenj preteklih let vem, da otroci tako prodajalno doživijo kot resnično. Ob zaprtju prodajalne so si učenci umili zobe.

Zelo preudarno so ravnali z denarjem. Nekateri so bili tako varčni, da so imeli na koncu, ko smo rekli, da prodajalno zapiramo, še kar nekaj denarja na razpolago. Ta denar so potem na hitro zapravili.

Odziv staršev je bil neverjeten. Prispevali so veliko sladkarij. Pripovedovali so, da njihovi otroci komaj čakajo na petek, ko bomo prodajalno odprli.

Igre z vlogami so za otroke velika motivacija in radi se jih igrajo vedno znova. Tudi tokrat je bilo tako. V naslednjem tednu so se spet igrali prodajalno, le da so prodajali igrače. Dodali pa so še pošto, izdelali so nabiralnike. Cel teden so zbirali pisma, v petek pa so jih razdelili naslovnikom.

Prepričana sem, da se bomo naslednje leto v prvem razredu ponovno igrali prodajalno. Verjetno na enak ali podoben način. Le otroci bodo drugi.

Mogoče bo vse potekalo nekoliko drugače… Projekt namreč sooblikujemo: učitelji, otroci in starši.

Viri:

  1. Oseli, V.: Igra različno starih otrok v vrtcu in vloga odraslega. Ljubljana, 2012, 1. 9. 2016
  2. Ministrstvo za šolstvo in športa, 1. 9. 2016
  3. Ministrstvo za šolstvo in šport, 21. 8. 2016
  4. Fotografije:
    osebni arhiv Marinka Kozlevčar

Sodelovanje in igra – pot do znanja

 suzana_belusic

Suzana Belušić

V šoli učenci pridobivajo znanje na različnih področjih. Cilj sodobne šole pa ne sme biti le pridobivanje znanja – temveč učenje iz lastne aktivnosti in izkušenj, spodbujati mora kreativno razmišljanje in inovativnost, ter učence učiti medsebojnega sodelovanja, iskanja rešitev ter reševanja konfliktov. S sodelovalnim učenjem spodbujamo višje miselne procese, vzpodbujamo ustvarjalnost, oblikujemo nove ideje in izdelke ter razvijamo učenčevo odgovornost pri doseganju individualnih in skupinskih ciljev, saj je po Kaganu prav sodelovalno učenje, delo oz. učenje v majhnih skupinah, oblikovano tako, da vsak učenec doseže najboljši učinek pri lastnem učenju, pomaga pa tudi drugim, da dosežejo vsi kar najboljše rezultate (Peklaj, 2001). Živimo v času postavljanja norm in standardov. Že od rojstva nas družbeno okolje ocenjuje po določenih kriterijih in če jih ne dosegamo, nas družba obsoja in tudi izobči. Zato je sodelovalno učenje še toliko bolj pomembno. Skozi sodelovalno učenje se namreč izboljšajo medsebojni odnosi med učenci, ki so bolj razumevajoči, ki so pripravljeni sprejemati drugačna mnenja, razmišljanja, med seboj sodelovati, se spoznavati tudi ko ne delajo v skupinah sestavljenih po njihovih željah. Zaradi povečane notranje motivacije bolj aktivno sodelujejo pri pouku. Manj uspešni učenci pri delu v manjših skupinah izgubijo strah pred neznanjem in sodelovanjem v razredu, ker od sošolcev dobijo dodatno razlago in vzpodbude. Upešni učenci pa skozi takšno sodelovanje spoznajo manj uspešne sošolce in njihove dobre lastnosti, stkejo se prijateljske vezi, zmanjša se zbadanje in poniževanje kar pripelje do boljših odnosov med sošolci ter posledično boljše klime v razredu (Marentič Požarnik, 2000; Peklaj, 2001; Peklaj 2004).

image

V sebi nosimo toliko različnih sposobnosti. Nekatere so nadpovprečne, nekatere povprečne, nekatere pa popolnoma osnovne ali celo podpovprečne. Enake sposobnosti, ki jih današnja šola pričakuje in zahteva od vseh učencev prikazuje risba (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2014), ki izhaja iz Einsteinovega citata da je lahko vsak genij, a če bi ribo ocenjenjevali po njeni sposobnosti plezanja po drevju, bi se celo življenje počutila neumno.

In če se mi, odrasli ljudje, pod pritiskom že ustaljenih družbenih pravil, pričakovanj in vzorcev občasno počutimo neumno, nesposobno, ne dovolj pametno ali dobro za določeno sredino, kako se potem počutijo otroci, ki nimajo toliko izkušenj, znanj, samozavesti?

Po spletu kroži videoposnetek ameriškega rapperja, imageproducenta, pesnika, aktivista Richarda Williamsa z naslovom I Just Sued the School System – Pravkar sem tožil šolski sistem. Williams sicer prihaja iz drugega okolja, iz ZDA, prikaže pa kako so se stvari spremenile v zadnjem stoletju in kako je šola nekako ostala tam kjer je bila pred 150 leti. Favorizira finski šolski sistem – upravičeno, glede na njihove visoke dosežke v raziskavah PISA, kritizira neenakopravno zastopanost predmetov v šoli (zapostavljenost športa, glasbene in likovne umetnosti), apelira na učitelje naj ne ukalupljamo učence, naj jih z »ubijanjem« kreativnosti in individualnosti ne spreminjamo v robote, naj jih spodbujamo pri iskanju svojega talenta. Pravi, da je učitelje treba primerno plačati, jih spoštovati, jim zaupati in ne omejevati z načrti, ki jih pišejo tisti, ki niso preživeli v razredu niti dneva (Prince EA, 2016).

Šola bi morala biti interes celotne družbe, a vsi ne hodijo na izobraževanja in konference, zato je ta način obveščanja javnosti o nujnih spremembah zelo dobrodošel in po številu ogledov, všečkov in delitev sodeč zelo zanimiv in prepričljiv.

Tudi naša šola potrebuje korenite spremembe, saj stagniramo in s tem izgubljamo generacije. Spremeniti se mora šola in to tako, da bodo današnji učenci v njej pričeli razmišljati, prevzemati odgovornost za svoje delo in tako postali uspešni, ker so ti učenci naša prihodnost. Naj še omenim, da na Finskem otroci začnejo obiskovati šolo pri sedmih letih. A nismo mi, še ne tako dolgo nazaj, starostno mejo iz sedem prestavili na šest let?

Ob tej ribici, za katero želimo da pleza po drevju, takoj pomislim na svojo hčero. Nadarjeno dekle, navdušeno nad Korejo in Japonsko, s »čudnim« glasbenim okusom, s posluhom za jezike in literaturo, predvsem pa logik in matematik, ki ima to srečo, da ji učiteljica potem ko je nalogo rešila »napačno« da možnost, da razloži svojo rešitev, ki je sama ni niti predvidela. Pa bo v srednji šoli tudi tako? Na pogovorni uri je hčero v moji prisotnosti že opozorila, da se mora držati postopkov, da ne sme spuščati obravnavanih korakov, ker ji bodo odbijali točke. A ni rešena naloga dokaz da je spuščen korak opravila v »glavi«?

A na drevo ne spleže … nikoli ni. Tek in pohodi so zanjo kazen zaradi katerih resnično zboli, da niti ne govorim o gimnastičnih orodjih. Pa smo poskušali, jo spodbujali. A očitno je riba, saj je plavanje edini šport, ki ji je ljub, če ne vključuje skakanja na glavo.

A ko vstopim v razred v vlogi učiteljice, kjub zgoraj zapisanemu, vidim cilje, standarde znanja, učne načrte, ocene, opisnike ipd. Seveda smo omejeni, vezani na vse našteto, vsak se lahko vtikuje v našo avtonomnost in nam dirigira kaj je treba, kaj je prav in kaj narobe. Mi pa to avtonomnost bolj ali manj uspešno branimo. Pa prenehajmo s tem, vzamimo si ju, avtonomnost in spoštovanje, spoštovanje do učencev in sebe. Svet okoli nas se spreminja z veliko hitrostjo in kaj bo z našimi otroki, ki se še zmeraj izobražuje na zastareli način, ki ne daje pravih rezultatov (Rajović, 2015).

Moji učenci so otroci stari od 6 do 9 let in njihova osnovna potreba in tudi pravica je igra – sproščena, spontana in nevodena. Kadar jim to v razredu omogočim, in se hkrati sprašujem kje so rekreativni odmori, se ustvarjajo skupine s podobnimi interesi. Določijo si vloge, pravila, sodelujejo, uživajo, se igrajo in se učijo. Izkoristimo to njihovo igro, preoblikujmo jo v učenje skozi igro. Pripravimo učne igre za skupine in jim najprej omogočimo da skupine formirajo sami, da odnose iz »njihove« igre prenesejo v učno. Nato jih pomešajmo in jim dovolimo, da se učijo. Učijo sodelovanja, medsebojne pomoči, izražanja in sprejemanja različnih mnenj ter razmišljanj. »Ja, ampak mi moramo utrditi poštevanko,« boste rekli. Tudi jaz. Čez čas bo tudi znanje te zaradi izmenjave mnenj, asociacij, idej, lastne aktivnosti in tudi dobre klime v razredu boljše.

V 3. razredu sem imela deklico, ki si nikakor ni mogla zapomniti koliko je 6 x 8. Pri utrjevanju v dvojicah ji je sošolec razložil svoj način, svojo asociacijo. »6×8=? Ni problem. Tega si tudi jaz nisem zapomnil, potem pa sem ugotovil, da sta 6 in 8 sodi števili in če dodam število 4, ki je tudi sodo in dam 6 stran dobim 48.« Svojo razlago ji je še napisal: 6×8=468=48 in 6×8 res ni bil več problem.

image Pri svojem delu sem ugotovila, da sem najmanj kreativna ravno pri faktografskih podatkih in učenju na pamet – posledično so tudi učenci. Pri ocenjevanju poštevanke v 3. razredu, sem opazila veliko stisko nekaterih učencev, ki se pod pritiskom niso spomnili rezultatov, glas jim je drhtel, roke so se jim tresle. Zato sem začela razmišljati o drugačnem načinu »drilanja« in ocenjevanja. Namesto, da bi bila šola igra, postaja šola prostor, kjer učenci že zgodaj kažejo znake stresa. Šola bi morala biti igra, saj se otroci skozi igro naučijo vse (Banjanac Lubej, 2013).

Tako je oživela moja ideja didaktičnih tabel iz študentskih dni. Učencem sem pri spoznavanju okolja predstavila dve tabli na temo promet in v nekaj dnevih so znali opisati in povedati pomen posameznih prometnih znakov ter našteti in razvrstiti opremo kolesa.

Zaradi dejanske potrebe po zanimivem didaktičnem pripomočku in na podlagi izkušenj, ki sem jih skozi poučevanje že pridobila, sem se tokrat bolj posvetila didaktičnemu kot izvedbenemu vidiku in sem pripravila preproste table za utrjevanje poštevanke.

Primer igre:

Na eni strani table so zapisani računi poštevanke, na drugi strani pa rezultati. Prvi učenec pove račun, drugi učenec, ki sedi na drugi strani table, poišče pravilen rezultat in ga označi tako, da skozi luknjico ob računu potisne čepek. Prvi učenec tako ve, če je sošolec odgovoril pravilno in mu da povratno informacijo. Sedaj je na vrsti drugi učenec, ki sošolcu pove rezultat, ta pa mora s čepkom označiti pravilen račun.

clip_image008clip_image010

Pripravila sem tudi table za učence s težavami pri razumevanju poštevanke, kjer so bili računi ponazorjeni s slikovnim gradivom in računi seštevanja. Delo je potekalo večinoma v heterogenih, občasno tudi v homogenih dvojicah.

Kmalu so učenci začeli nizati ideje za nove table. Predstavila sem jim postopek izdelave, v katerem so se preizkusili. Risali so table, jih plastificiraci, zvijali čepke.

clip_image012clip_image014clip_image016clip_image018clip_image020clip_image022

Nastale so table za geometrijske like in telesa, sopomenke, nadpomenke, podpomenke, vremenske znake, igre… Težave s stojali, na katera smo zaradi hišnikove zasedenosti čakali, so učenci hitro rešili z lego kockami.

clip_image024clip_image026

Zaradi nedostopnosti plastifikatorja in luknjačev ter velikega števila idej so učenci iskali nove rešitve in načine kako bi lahko izdelali table popolnoma sami in takoj ko so dobili idejo. Zaradi visoke notranje motiviranosti in ker je zanje vse bila »le« igra, so jih tudi našli (lepljenje na karton, luknjanje s šestilom, risanje na trši šeleshamer …). Inovativni in kreativni pa niso bili le na področju izdelave, temveč tudi pri prilagajanju pravil. Table so bile sprva mišljene za dva, a so hitro oblikovali dvojice ali trojice na vsaki strani table in seveda tekmovali. Veliko čas sem namenila opazovanju učencev, jim pomagala ko so potrebovali pomoč, beležila opažanja in napredek, vodila sem skupno analizo in vrednotenje dela (Vodopivec, 2003). Spodbujala sem jih, da morajo svoje odgovore utemeljiti, da ima druga skupina možnost odgovora, če prva odgovora ne pozna ali odgovori narobe. Tekmovanje je ostalo, a takšno ki je spodbujalo medsebojno sodelovanje in učenje.

Utrjevanje snovi je postalo zabavno, znanje se je izboljšalo saj so po tablah posegali v odmorih in v podaljšanem bivanju. Zaradi medsebojnega sodelovanja in spoznavanja so se izboljšali odnosi med učenci, kar se je videlo tudi pri spontani igri, kjer so se skupinice oblikovale drugače in so bili sprejeti tudi tisti, ki so bili prej izločeni. Velik napredek je bil viden tudi pri ocenjevanju, ki je bilo izvedeno na podlagi opazovanja učencev med delom, saj so se učenci med učno igro znebili stresa in so bili uspešnejši.

Vsi učenci ne bodo plezali po matematičnem drevju do najtanjše vejice ali se potapljali v globine jezika. Nekateri bodo preskakovali polje barvnih min in morda skakali v višino po notnem zapisu. Naša naloga zagotovo ni učiti ribe plezati po drevju, temveč jih naučiti da lahko ob pravih asociacijah, ob glasbeni, slikovni, gibalni podpori, ob podpori vrstnikov in skozi igro tudi s plavanjem pod vodo usvojijo cilje predpisane z učnim načrtom, ki jim najbolj ne ležijo.

Literatura in viri:

  1. Banjanac Lubej, S., 2013. Intervju z Rankom Rajovićem: Reproduktivno učenje je napaka ali kaj imata skupnega sipa in France Prešeren? [3. 10. 2016].
  2. Holcer Brunauer, A., 2014. Formativno spremljanje znanja [3. 10. 2016].
  3. Marentič Požarnik, B.: Psihologija učenja in pouka. Ljubljana, DZS, 2000.
  4. Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve. Ljubljana, DZS, 2001.
  5. Peklaj, C.: Tekmovanje, sodelovanje in individualno učenje ter razvoj različnih kompetenc. Vzgoja in izobraževanje, 2004, 35 (4), 4-12.
  6. Prince EA, 2016. I Just Sued the School System [videoposnetek].  [3. 10. 2016].
  7. Rajović, R.: Kako z igro razvijati miselni razvoj otroka. Ljubljana, MK, 2015.
  8. Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003.

Dunavski kontaktni seminar u Linzu

marina_mirkovic

Marina Mirković

U organizaciji Agencije za mobilnost i programe Europske unije 9. i 10. lipnja 2016. godine održan je Dunavski kontaktni seminar u Linzu (Austrija) s temom „Učenje, poučavanje, razmjena – školske suradnje u Dunavskoj regiji“. Mjesto održavanja seminara bila je Međunarodna poslovna škola u Linzu.

Na seminaru je sudjelovalo ukupno 55 učitelja i profesora iz 11 zemalja Dunavske regije: Austrija, Bugarska, Ukrajina, Moldavija, Njemačka, Mađarska, Slovačka, Češka, Rumunjska, Slovenija i Hrvatska.

Prema provedenom natječaju Agencije za mobilnost i programe EU, a na temelju ocjenjene prijave i iskazane osobne motivacije, iz Republike Hrvatske uz profesoricu Marinu Mirković iz Tehničke škole Požega, na seminaru je sudjelovala i učiteljica informatike iz Osnovne škole „Ljudevit Gaj“ Mihovljan, Slađana Benkus. Sudionici seminara su kroz predavanja i radionice, između ostalog, upoznali važnost suradnje škola Dunavske regije, naučili kako osigurati provođenje kvalitetnih međunarodnih internetskih projekata na portalu eTwinning.

Slika 1Slika 2
Slika 1. i Slika 2. Sudionici seminara

Prezenatciju o Strategiji Podunavlja i suradnji u obrazovanju i obuci održao je Jürgen Schick iz Austrijskog ministarstva za obrazovanje i ženske poslove.

„Suradnja u Podunavlju – (nova) pripovijest za europske integracije?“ bilo je kratko predavanje gospodina Sebastiana Schäffera s Instituta za Podunavlje i Srednju Europu.

Prezentiran je Erasmus+ program i eTwinning aktivnosti. Objašnjeno je kako pokrenuti i voditi uspješan eTwinning projekt te prikazani primjeri projekata kroz primjere dobre prakse. Nastavnici su upoznali rad na eTwinning portalu i njegov TwinSpace alat, kao i dodatne digitalne alate koji nastavnicima i učenicima mogu pomoći u izradi materijala i sadržaja za projekte.

Prilog 1, Prilog 2, Prilog 3, Prilog 4 – prezentiranje programa Erasmus+ i priručnici za rad na portalu eTwinning

Primjer dobre prakse bio je Erasmus+/eTwinning projekt ESCAPE (Enhaced Skills Competence and Practice for the Economy) kojeg je predstavila Elisabeth Hasiweder iz Međunarodne poslovne škole u Linzu. Europsku regiju Dunav-Vltava prezentirala je gospođa Romana Sadravetz.

Slika 3Slika 4Slika 5Slika 6
Slika 3., Slika 4., Slika 5., Slika 6. Predavači na seminaru

U radionici „Suradnja među školama u Podunavlju“ analizirana su pitanja:

  • Zašto trebamo surađivati?
  • Koji su izazovi?
  • Kako možemo osigurati kvalitetu u projektima?
  • S kojim se izazovima susreću nastavnici u Podunavlju?
  • Što čini eTwinning projekt uspješnim?

Pri tome je primjere i elemente uspješnih projekata prezentirala Darina Lopatníková, Základná škola Staničná iz Košica (Slovačka).

Slika 7Slika 8Slika 9Slika 11Slika 10
Slika 7., Slika 8., Slika 9., Slika 10., Slika 11. Radionica „Suradnja među školama u Podunavlju“

Sudionici su uspostavljali kontakte s nastavnicima sličnih interesa iz drugih zemalja te osmišljavali nove međunarodne eTwinning projekte koji će se provoditi slijedeće školske godine.

Među brojnim projektima osmišljen je projekt „Water of our Rivers“. Partneri u budućem projektu su škole: Střední průmyslová škola stavební iz Praga (Češka), BORG Monsbergergasse, Graz (Austrija) i Tehnička škola Požega (Hrvatska).

Voda rijeka nas ponekad zabrine zbog nestašice, suša, kao i obilnih količina koje uzrokuju poplave. Tema projekta analizirati će se iz različitih točaka gledišta, te kao međupredmetna tema povezati sadržaje učenja iz različitih nastavnih predmeta pa čak i iz perspektive raznovrsnih umjetničkih djela.

Projekt će učenicima pružiti mogućnost usporedbe uloge, utjecaja i značenja rijeka pojedinih država. Kroz opis i analizu života uz rijeku, učenici će proučavati i otkrivati kulturno povijesne podatke, velike suše i poplave, potrošnju Slika 12vode u svakodnevnom životu i industriji, korištenje vode u proizvodnji energije i poljoprivredi, razvoj plovnih puteva, ribolov, turizam i rekreaciju, kao i biološku i krajobraznu raznolikost te zaštitu voda. Zanimljivo će biti istraživanje rijeka kao tema umjetničkih djela u glazbi, literaturi i filmu.

Slika 12. Nastavnici-mentori budućeg eTwinning projekta „Water of our Rivers“

Projekt „COOL SCHOOL – Comparison of Our Lifestyles – Schools in the Danube Region“ osmislile su učiteljice pet škola iz četiriju zemalja Dunavske regije: Základná škola Staničná 13, Slovačka, Bundesgymnasium/ Bundesrealgymnasium Wels,  Austrija, Osnovna šola Sečovlje,  Slovenija, Osnovna šola Martina Krpana, Slovenija te Osnovna škola “Ljudevit Gaj” Mihovljan, Hrvatska.

U okviru novoosmišljenog međunarodnog eTwinning projekta učenici će u projektnim timovima uspoređivati i predstavljati način života učenika u svojoj zemlji: članci o glazbi koju slušaju, sportovima i hobijima kojima se bave, kamo putuju, koji su im planovi za budućnost, koja  je karakteristična hrana u njihovom podneblju, kako se školuju i slično. Rezultati rada učenika iz svake zemlje biti će objavljeni na web stranici projekta za čije će kreiranje biti zadužena učiteljica informatike Slađana Benkus iz partnerske škole „Ljudevit Gaj“ Mihovljan i njezin projektni tim. Učenici će međusobno komunicirati preko foruma i brbljaonica u sigurnom i kontroliranom okruženju portala eTwinning.

Ciljevi projekta su uspoređivanje načina života djece tinejdžerske dobi u zemljama Dunavske regije, utvrđivanje jezičnih i IKT kompetencija, motiviranje učenika na korištenje stranog jezika u razgovoru s vršnjacima, podizanje Slika 13svijesti učenika o drugim zemljama i kulturama Dunavske regije te upoznavanje drugih kultura.

Slika 13. Nastavnici-mentori budućeg eTwinning projekta „COOL SCHOOL – Comparison of Our Lifestyles – Schools in the Danube Region“

Slika 14Predavači na seminaru bili su članovi nacionalne službe za podršku eTwinningu pri Agenciji za mobilnost i programe EU iz Austrije. Kroz radionice prisutne su vodile i pomagale im dvije predstavnice iz Nacionalnih agencija: Ana Kunović iz Hrvatske, te Valentyna Velichenko iz Ukrajine.

Slika 14. Sudionice seminara iz Republike Hrvatske

Sudionici seminara pozvani su na primanje i večeru pod pokroviteljstvom pokrajine Gornje Austrije u pokrajinskoj kući Landhaus (zgrada je bila univerzitet i učilište poznatog njemačkog astronoma, matematičara i astrologa Johannesa Keplera). Uz glazbeni program učenika glazbene škole, pozdrave su uputili: EU koordinatorica za obrazovanje Gornje Austrije, predstavnica vlade Gornje Austrije, ravnatelj škole u kojoj se seminar održavao te predstavnica Nacionalne agencije Erasmus+ obrazovanja iz Austrije.

Slika 15Slika 16Slika 17Slika 18
Slika 15., Slika 16., Slika 17., Slika 18. Na svečanom primanju pod pokroviteljstvom pokrajine Gornje Austrije

Sve aktivnosti seminara uspješno su provedene. Sudionici su imali priliku aktivno participirati u svim sadržajima. Omjer radnih, društvenih i neformalnih aktivnosti bio je vrlo dobro izbalansiran. Sudionici su bili povezani i aktivni u svim sadržajima seminara. Za istaknuti je pozitivne primjere direktne i neposredne suradnje na radionicama kada su sudionici surađivali i ispunjavali određene zadatke. Kroz komunikaciju i razmjenu ideja stvarali su projektne ideje i započinjali određene eTwinning projekte. Svi su sudionici seminara bili vrlo aktivni, na predavanjima kao i na radionicama. Zanimljiva je bila razmjena iskustava, stavova, mišljenja i ideja.

Ciljevi seminara u potpunosti su ostvareni. Seminar s predavanjima i radionicama osnova je za stjecanje saznanja o načinu kako pokrenuti i uspješno realizirati međunarodni školski projekt. Edukacije koje pruža eTwinning nužne su u pripremi učenika i nastavnika za cjeloživotno učenje.

Aktivnosti seminara bile su financirane u okviru programa Erasmus+, eTwinning od strane Europske unije preko Agencije za mobilnost i programe EU.

Slobodno vrijeme sudionici seminara iskoristili su za upoznavanje Linza, glavnog grada pokrajine Gornje Austrije. Ovaj grad nudi atmosferu u kojoj se svatko može osjećati ugodno, jer je ovo moderno, dinamično i atraktivno mjesto za život. Linz je prije svega jedna od najuspješnijih privrednih sredina u Austriji.

Neke od znamenitosti Linza su: Stara vijećnica (Altes Rathaus), glavni trg (Hauptplatz) sa spomenikom Presvetog Trojstva (Dreifaltigkeitssäule), Pokrajinska kuća (Landhaus), Mozartova kuća (Mozarthaus), Dvorac grada Linza (Linzer Schloss), katedrale, moderni muzej Lentos, koncertna dvorana Brucknerhaus, moderni muzej Ars Electronica Center koji pruža interaktivnu umjetnost u virtualnim svjetovima.

Seminar je pružio stjecanje novog iskustva uvođenja međunarodnih projekata u nastavni proces kroz nastavu i izvannastavne aktivnosti učenika. Nove ideje i raznolikosti koje upoznate među svojim kolegama, sudionicima seminara omogućuju bolji i kreativniji rad. Osmišljeni su projekti koji će doprinijeti povezanosti i razmjeni iskustava učenika i nastavnika škola u zemljama Dunavske regije.

Učenje, druženje i zabava u Vilniusu

maristela_rubic

Maristela Rubić

etw10Sudjelovanje na eTwinning seminarima pruža mogućnost druženja i učenja s nastavnicima iz raznih zemalja, a također i upoznavanje obrazovnog sustava, ali i kulturnih i povijesnih znamenitosti zemlje domaćina.

Ove godine zainteresirala me tema “Integration of gamification into curriculum” eTwinning multilateralnog seminara koji je održan od 8. do 11. lipnja u Vilniusu, Litvi. Od samog početka sve aktivnosti su bile usmjerene osmišljavanju novih projekata, ali i upoznavanje s pojmom gamifikacija i načinom primjene u nastavi.

Gamifikacija ili igrifikacija je primjena tipičnih elemenata igranja 1(npr. bodovanje, natjecanje s drugima, pravila igre) u drugim područjima djelovanja. Gamifikacijom učenja postižemo aktivno uključivanje učenika u nastavni proces i povećavamo motivaciju učenika. Učenici bi mogli gledati video zapise, rješavati zadatke i kvizove te osvajati bodove i bedževe. Zbog tih bi aktivnosti djeca, učenici i mladi gledali na odgojno obrazovne ciljeve i postignuća kao nešto proaktivno, dinamično i zabavno, a ne kao na nezanimljivo i obvezno.

I način na koji s2mo se mi međusobno upoznali bio je aktivan i zanimljiv. Morali smo stati na mjesto koje predstavlja našu državu i grad na zamišljenoj karti Europe, a zatim otići do države s kojom bismo željeli sudjelovati u projektu. Igrajući pantomimu pogađali smo kako se zove neka projektna grupa.

 

Osim unplugged aktivnosti, isprobali smo razne aplikacije za izradu interaktivnih lekcija, kvizova, križaljki, umnih mapa, igara kao što su npr. LearningApps.org, TinyTap, Quizizz, TaleBlazer, GoConqr, Kahoot, JeopardyLabs te naučili kako ih primjeniti u nastavi i eTwinning projektima. U žaru kreiranja i rješavanja kvizova i ostalih zadataka često bismo zaboravili na pauzu.

Posljednji dan, za nastavnike je organizirano razgledavanje Vilniusa i gala večera u tradicionalnom restoranu uz glazbu i ples.

8

Na seminaru je sudjelovalo 60 nastavnika iz 10 zemalja: Austrije, Hrvatske, Češke, Poljske, Italije, Litve, Latvija, Slovačke, Srbije i Mađarske. Moja grupa osmislila je projekt „Urban Explorers“ u kojem će učenici istražujući svoj grad snimiti video koji će sadržavati zagonetke vezane uz određena mjesta ili objekte u gradu, a zatim pokušavajući odgonetnuti zagonetke koje su im postavili učenici iz škola partnera, naučiti o drugim europskim gradovima.

4

U vrijeme kada se ne poštuje trud i rad nekoliko stotina učitelja i javno iskazani stav 50000 ljudi koji žele bolje obrazovanje, sudjelovanje na ovakvim seminarima vraća entuzijazam i puni baterije za nastavak borbe.

 

 

E+

Sufinancirano sredstvima programa Europske unije Erasmus+

Dostupnost i korištenost suvremenih medija

u osnovnoškolskoj populaciji te njihova uporaba u procesu učenja te slobodnog vremena – prikaz istraživanja

zdenkaB_natasaLJK

Zdenka Brebrić i Nataša Ljubić Klemše
Tim za kvalitetu I. osnovne škole Bjelovar

Boje  li se  Gutenbergovci elektorničke ere?

Svjedoci smo pozornosti u prosvjetnoj, ali i u javnosti uopće, koja se poklanja ulozi 20141128_115529suvremenih tehnologija kako u obrazovnoj, ali i u bilo kojoj drugoj osobnoj i društvenoj stvarnosti. Mišljenja se kreću od predimenzioniranja uloge suvremenih medija koja će posve zamijeniti poučavatelja do onih koji ukazuju na nužnost zadržavanja personaliziranog poučavanja u kojem je primarni izvor znanja poučavatelj. 

Naravno, zdrav razum se uvijek priklanja sredini jer je proces poučavanja i učenja vrlo složen. Nicholac Carr iznosi zanimljivu tezu da su uvođenjem nekoliko važnih povijesnih medija mijenjala kompletna povijest, struktura mišljenja, ljudski mozak te samim tim i ljudsko ponašanje. Oralnu kulturu je zamijenila pisana nakon izuma tiskarskog stroja, a pisanu je zamijenila elektronička. Te epohe nose ključne promjene i u sferi odgoja i obrazovanja. U oralnoj kulturi bitni čimbenik bilo je zapamćivanje, prenošenje znanja usmenim putem te pisana kultura koja daje temelje demokratizaciji obrazovanja u kojoj ona biva dostupna široj populaciji. 

No, prava demokratizacija dostupnosti zbiva se u digitalnoj kulturi. Sv20150430_113303jedoci smo koja se eksplozija dostupnosti informacija dogodila pojavom televizijskih mreža pa onda izumom www-a, a poglavito pojavom dvojice mladih genijalaca Sergej Brin-a i Larry Page-a i njihovog svemoćnog Googla-a. S tim u vezi slijede i vrijednosno-etičke promjene koje se, napominjem, u najboljem obliku, mogu izraziti kroz nekoliko aksioma još jednog digitalne ikone, Steve-a Jobs-a:

„Cijeli život slijedi svoj san i radi ono što voliš. Privlači ljude koji slično razmišljaju i dijele vašu viziju, strast je pogonsko gorivo, a vizija je odredište. Nema inovacija bez kreativnosti.“

No, vrijednosno-etičke promjene, nažalost, idu i u „negativnom“ smjeru kroz smanjenje socijalnih interakcija, slabljenje razumijevanja složenosti socijalnog konteksta koji se najbolje može iščitavati u stvarnosti: prostor i vrijeme u tri dimenzije, a ne samo u vremenu i jednodimenzionalnosti digitalnog svijeta.

No, možda je zadnja brana Gutenbergove generacije već porušena i možda je novi čovjek jednostavno rođen i povratka nema i možda je strah neosnovan za nove generacije, a samo se relikti prošlosti  gutenbergovskog uma starije generacije jednostavno boje kao što su se predstavnici oralne kulture bojali njih.

Kakva je situacija među učeničkom populacijom što se tiče dostupnosti i korištenju novih medija, imaju li ulogu u obrazovnom procesu i koliku te koja opća mjesta tih sadržaja navode kao generacijski važne mogu se vidjeti u rezultatima istraživanja provedenog u I. osnovnoj školi Bjelovar na uzorku učenika 4. i 7. razreda.

Dinamika korištenja, omiljeni sadržaji, zabava ili učenje?

Cilj je istraživanja bio ispitati dinamiku i svrhu korištenja, dostupnost  medija (TV programa i društvenih mreža), frekvenciju omiljenih  sadržaja te postojanje razlike u navedenim parametrima s obzirom na uzrast učenika 4. i 7. razreda. Ukupno je ispitano 98 učenika 4. razreda i  80 učenika 7. razreda. 

Zabava i društvene mreže zvuče poznato?

Najveći broj učenika, njih gotovo 40% provede jedan do dva sata gledajući TV program. Svaki peti učenik TV program gleda manje od jednog sata dnevno, a svaki treći učenik gledajući TV program provede više od dva sata.

Najgledanije emisije, tijekom provođenja ispitivanja – siječanj i veljača 2015. godine bile su „Tvoje lice zvuči poznato“, „Kud puko da puklo“, „Pet na pet“ i „Lud, zbunjen, normalan“.

Manje od jednog sata računalo dnevno koristi svaki treći učenik, približno toliko učenika koristi računalo između jednog i dva sata, što znači da tri od četiri učenika dnevno provedu za računalom do dva sata. Više od dva sata dnevno provede 23,46% učenika. Svaki deseti učenik nema računalo ili nikada ne provodi vrijeme za računalom. Posljednji podatak navodi na zaključak da prosječno u razredu barem dva učenika nemaju računalo.

Najviše učenika, njih gotovo polovica, računalo koristi za zabavu (igranje igrica, slušanje glazbe…). Nešto manje ih računalo koristi za ispunjavanje školskih obaveza. Samo 6% ispitanika koristi računalo za nešto drugo.

Dvije trećine ispitanih učenika su članovi društvenih mreža: Facebook, Viber, Skype, Google, Twitter i eTwinning. S obzirom da je poznat broj učenika 4. razreda koji su korisnici eTwinninga, odnosno TwinSpace-a, ostaje pitanje sigurnosti upotrebe ostalih društvenih mreža i pitanje edukacije za njihovi upotrebu i pristupa općenito. Naime, pristup i upotreba određenih društvenih mreža nije dozvoljena učenicima koji su mlađi od 13 godina (Facebook). Kako bi postali korisnici Google Play usluge učenici moraju biti stariji od 13 i mlađi od 18 te imati dozvolu roditelja. Naime, svaka društvena mreža, odnosno korisnička aplikacija ima svoja pravila koja je potrebno i nužno pročitati i proučiti te se istih pridržavati.

Pametni telefon koriste gotovo tri od četiri učenika. Ne koristi ih uopće 18,55% (gotovo svaki peti učenik), dok svaki deseti učenik ne koristi pametni telefon ili koristi tablet.

Navedeni podaci ukazuju na veliku prisutnost tehnologije u životima desetogodišnjaka, učenika 4. razreda. Govoriti o pozitivnom utjecaju ili pak negativnom na ličnost, osobnost, učenje ili

druženje učenika nemoguće je bez detaljnijih istraživanja i boljeg poznavanja informacijske tehnologije i njezinih implikacija na obrazovanje.

„Smartfon je moja treća ruka“ (učenica, 7. razred)

TV program vrlo je atraktivan i učenicima 7. razreda. Gotovo polovica njih provede od jednog do dva sata gledajući ga. Više od dva sata dnevno TV program gleda skoro četvrtina učenika. Manje od jednog sata dnevno TV program gleda skoro svaki peti učenik, a povremeno ga gleda svaki osmi učenik.

Tijekom provođenja ispitivanja – siječanj i veljača 2015. godine učenici 7. razreda najviše su gledali emisije „Tvoje lice zvuči poznato“ i „Pet na pet“. Gledanošću slijedi serija „Kud puklo da puklo“, „Lud, zbunjen, normalan“ te „2 i pol muškarca“ i „Teorija velikog praska“.

Učenici tijekom dana računalo najviše koriste manje od jednog sata, svaki treći učenik. Nešto manje njih računalo koristi više od jednog sata i manje od dva sata. Više od dva sata dnevno za računalom provede gotovo četvrtina učenika. U prosjeku samo jedan učenik u odjeljenju nema računalo i/ili ga nikada ne koristi. 

Pri tome je računalo najviše korišteno za zabavu (igranje igrica, slušanje glazbe…), točnije dva od tri učenika računalo percipiraju kao uređaj za zabavu. Ostalima, u jednakom omjeru, računalo služi za ispunjavanje školskih obaveza, odnosno za nešto drugo. 

Društvene mreže vrlo su omiljene kod učenika sedmih razreda. Devet od deset učenika su aktivni korisnici društvenih mreža, najviše Facebook-a. eTwinning kao međunarodna društvena mreža osnovnih škola nije korištena kod učenika 7. razreda. Stoga je za zaključiti kako su sve društvene mreže koje koriste učenici 7. razreda neobrazovne, točnije njihova upotreba nema obrazovnu utemeljenost. Navedeni je podatak vrlo važan iz razloga sigurne upotrebe interneta, ali i edukacije učenika i njihovih roditelja za sigurni Internet. No, ovo pitanje otvara i Pandorinu kutiju. Naime, u Hrvatskoj ne postoji sustavna edukacija učitelja za sigurniji internet. Škole velikom većinom još uvijek nisu donijele smjernice za sigurniji Internet. Sigurnosne politike škola uglavnom ne postoje jer mjerodavni ne znaju kako ih uvesti i/ili neće se prihvatiti velikog i za učenike i mlade naraštaje odgovornog posla utvrđivanja sigurnosnih politika u domeni upotrebe tehnologija, obrazovnih tehnologija i interneta.

Tzv. pametni telefon ima većina ispitanih učenika 7. razreda, njih 87.50%, što znači da svaki osmi učenik nema pametni telefon. 

Analiza podataka ukazuje na veliku prisutnost tehnologije i društvenih medija u životima učenika sedmih razreda. Brojčani bi podaci ukazuju na nedostatak sustavne edukacije učenika, time i njihovih roditelja, u upotrebi tehnologija. Podatak da samo svaki šesti učenik računalo koristi za ispunjavanje školskih obaveza može ukazivati na izostanak upotrebe novih obrazovnih tehnologija u podučavanju od strane učitelja, ali i nedovoljnu edukaciju učenika za upotrebu novih tehnologija u obrazovne svrhe.

Društvene mreže su „IN“, čak i one koje se ne bi smjele koristiti

Kako bilo, kod učenika 7. razreda, generacije prvih korisnika društvenih mreža, pametnih tehnologija, širokopojasnog interneta uočava se manjak edukacije za upotrebu istih, nedostatak svijesti i znanja o mogućnostima novih obrazovnih tehnologija te izostanak sustavne edukacije učitelja o dobrobitima i pozitivnim ishodima učenja uz upotrebu novih obrazovnih tehnologija.

Dobra vijest: Facebook ih ne povezuje

Uspoređujući rezultate istraživanja učenika 4. i 7. razreda moguće je pronaći određene sličnosti. Učenici 4. i 7. razreda podjednako tijekom dana provode vrijeme gledajući TV program, ali pri tome i u potpunosti ne favoriziraju iste TV emisije, premda neke od njih podjednako gledaju. Računalo u prosjeku koriste u podjednakim omjerima, premda učenici 7. razreda računalo koriste manje od učenika 4. razreda, što je razumljivo, ako pametne telefone percipiraju kao zasebnu kategoriju. Uočljivo je i za istaknuti podatak o svrsi upotrebe računala. Učenici 7. razreda tri puta manje koriste računalo za ispunjavanje školskih obaveza. Znajući koliki su napori učiteljice mr. Nataše Ljubić  Klemše u upotrebi eTwinninga i nastojanju da se računala, tableti, pametni telefoni i cjelokupna obrazovna tehnologija koriste u svrhu učenja i ovo je akcijsko istraživanje velik doprinos uvođenju eTwinninga u nastavu i njegovoj implementaciji u nastavni kurikul.

Moć medija i nepostojanje medijske i informacijske pismenosti

Posljedice ovog sociološkog fenomena više se ne mogu pripisati zemljama koje su u krizi, zemljama koje su prošle teško razdoblje prepoznavanja nacionalnog i kulturnog identiteta, zemljama koje iz BDP-a za obrazovanje izdvajaju minoran dio. Navedeni su podaci posljedica nepostojanja nacionalnih smjernica upotrebe društvenih medija kod učenika mlađih od 18 godina. Isti su posljedica nemara države za budućnost mladih naraštaja koji odrastaju u okruženju sloboda u kojima izostaje odgovornost. Isto je posljedica i sustavnog zatomljavanja znanja i prakse određenog broja obrazovnih stručnjaka koji godinama ukazuju na navedeni problem. Dublja analiza problema ukazuje na činjenicu da za realizaciju navedenih programa i kurikuluma o sigurnom korištenju interneta i obrazovnih tehnologija ne zahtijeva velike materijalne troškove. Istina je porazna, za to su potrebni visoko obrazovani kadrovi u nastavi koji znaju kako ispravno i sigurno koristiti Internet, suvremene obrazovne tehnologije te kako i učenike i njihove roditelje istovremeno obrazovati u ovom području.

Zaključak

Budući da ovo istraživanje ima akcijski karakter iz njega proizlaze nužne pedagoške implikacije za usmjeravanje odgojno-obrazovnih postupaka te prilagođavanje unutarnjeg kurikuluma ovim pokazateljima, ali postoji i niz implikacija za sustavnu prevenciju neprimjerenog korištenja nekih elemenata digitalne kulture. 

Prvenstveno se ovo odnosi na edukaciju učitelja u području upotrebe novih obrazovnih tehnologija i njihovu primjenu i upotrebu u nastavi.