Živali in njihovi mladiči

tanja_nemec

Tanja Nemec

Uvod

Otroci imajo radi živali, saj nanje pozitivno vplivajo. Največ se naučijo, ko jih opazujejo in spoznavajo v njihovem neposrednem okolju z uporabo vseh svojih čutil.

Obravnavano temo smo izvajali v 2. razredu, tako v učilnici kot na terenu. Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim učnim ciljem:

Učenci:

  • znajo poiskati razlike in podobnosti med živalmi,
  • spoznajo, kaj potrebujejo živali za življenje,
  • vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim,
  • spoznajo, da imajo živali potomce, ki navadno izhajajo iz samca in samice, in da so potomci njim podobni,
  • spoznajo, da se živali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo.

Živo – neživo

V uvodni uri sem preverila predznanje učencev. Želela sem izvedeti, ali učenci ločijo povezavo med živo in neživo naravo. Na tablo sem prilepila nekaj slik iz žive in nežive narave. Učenci so jih po svoji presoji razvrstili na živo in neživo. Vprašala sem jih, po clip_image002katerih kriterijih so jih razvrstili? Utemeljili so, da živa bitja rastejo, rabijo hrano, vodo, se razmnožujejo, umrejo … Ugotovili smo tudi, da so živa bitja med seboj povezana (npr. živali lahko jedo samo rastline ali samo živali lahko pa oboje), prav tako so povezana z neživo naravo, saj potrebujejo sonce, zrak, vodo …

Slika 1. Razvrščanje sličic na živo – neživo

Kaj potrebujejo živa bitja za življenje?

Učenci so se zelo razveselili mačke, ki sem jo prinesla v razred. Pri opazovanju so clip_image004uporabljali in razvijali različna čutila. Z božanjem so začutili mehkobo njenega kožuha, slišali so njeno oglašanje, opisovali so jo, kakšna je po izgledu. Začutili so njeno razpoloženje. Pogovarjali so se, kaj mačka potrebuje za življenje, s čim se hrani, kje živi … Pripovedovali so tudi o svojih hišnih ljubljenčkih in kako skrbijo zanje doma.

Slika 2. Opazovanje mačke

Živali

Na Power Point predstavitvi smo si ogledali nekaj fotografij živali. Najprej smo jih poimenovali, nato pa ugotavljali, kaj imajo skupnega in v čem se razlikujejo. Ugotovili smo, da vse živali spadajo med živa bitja, ker potrebujejo za življenje hrano, vodo, zrak ter prostor, v katerem živijo. Učenci so med živalmi našli kar nekaj razlik: število nog, imajo perje/dlako/luske, imajo kljun, rogove, živijo v vodi/ na kopnem, so odrasle živali /mladiči, način premikanja, prehranjevanje …

Igrali smo se igro Živalske uganke: učenec opiše eno žival, ostali učenci jo z ugibanjem poimenujejo. Pri sestavljanju ugank so uporabili vse znanje o živali, katero so opisovali. Npr.: Živi v morju, plava, ima luske in diha s škrgami …

Ali so mladiči vedno podobni svojim staršem?

clip_image006Učenci so se razvrstili v skupine in dobili slike živalskih družin. Poiskati so morali živalsko družino ter poimenovati odrasle živali in njihove mladičke. Opazovali so, kako se živalski mladiči razlikujejo od svojih staršev. Ugotovili so, da so nekateri mladički običajno zelo podobni svojim staršem, vendar to ni pravilo.

Slika 3. Razvrščanje živali po družinah

Življenjski krog

Ogledali smo si življenjski krog živali na spletni strani You Tube: metulja, piščanca in žabe. Poimenovali so faze razvoja živali (rojstvo – rast – prehranjevanje – razmnoževanje – staranje – smrt) in ugotovili, da se vsako živo bitje rodi, vendar ko govorimo o živalih, se nekatere skotijo, druge pa izvalijo. Razložila sem pojme izvaliti se, skotiti se. Našteli so nekaj živali, ki se izvalijo oz. skotijo.

Učenci so dobili sličice, katere so morali razvrstiti v življenjski krog.

clip_image008Slika 4. Življenjski krog kokoši

Plakati o živalih

Učenci so izdelali plakate o živalih. Vsaka skupina je dobila eno žival in gradivo, iz katerega je morala razbrati bistvene podatke. Učenci so podatke zapisovali na list in jih uporabili v plakatih. Na plakate so lepili in risali sličice. V zaključnem delu je sledilo poročanje, kjer so sodelovati prav vsi člani skupine.

clip_image010 clip_image012
Slika 5,6: Izdelovanje plakatov

Ogled živali na kmetiji

Pomembno je, da otroci spoznajo živali tudi z neposredno izkušnjo v njihovem okolju. Na kmetiji v bližini našega kraja, nas je s svojo družino sprejel kmet in nas seznanil s kmečkim delom, živalmi in kmetijskimi stroji. Učenci so opazovali odrasle krave in mladiče v hlevu, jih hranili, božali in ugotavljali, zakaj jih kmet goji. Poskušali so kravje mleko. Poleg krav so na kmetiji videli še kokoši, gosi, race, prašiče, psa in mačko. Za otroke je bilo to nepopisno doživetje in čudovit zaključek naše učne teme.

clip_image014 clip_image016 clip_image018
Slika 6, 7, 8: Obisk kmetije

Literatura

  1. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  2. http://www.youtube.com/watch?v=xmsTccmRMh4, pridobljeno dne 16. 4. 2018.
  3. http://url.sio.si/5FU, pridobljeno 10. 4. 2018.
  4. http://url.sio.si/5FR, pridobljeno 10. 4. 2018.
  5. http://url.sio.si/5FN, pridobljeno 10. 4. 2018.
  6. Cuisin, M.: Skrivno življenje živali, V gozdovih in po drevju, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
  7. Forne, C.: Na polju in na vrtu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998.
  8. Aljančič, M.: Živali, Založba Mladika, Ljubljana, 1994.
  9. Fotografije: osebni arhiv Tanja Nemec.

Spoznavanje koledarja

tanja_nemec

Tanja Nemec

Vsako leto dobimo nov koledar. Koledar nam določa razmerja med različnimi časovnimi enotami, kot so dan, teden, mesec, leto. Koledar so naredili ljudje na osnovi opazovanja narave.

Spoznavanje koledarja v 2. razredu sem želela obravnavati medpredmetno z različnimi metodami in oblikami dela. Obravnavala sem ga tri tedne. Najprej sem želela preveriti predznanje učencev, kaj o koledarju že vedo? Zelo malo učencev je kaj vedela o koledarju. Izrazili pa so željo, kako zapisati datum, poiskati podatke na koledarju, izpisati rojstni datum …

Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim ciljem:

Učenci:

  • časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih,
  • spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto,
  • znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas,
  • spoznajo koledar,
  • berejo in iščejo podatke na koledarju,
  • predstavijo podatke s stolpčnim prikazom,
  • berejo podatke iz stolpčnega prikaza,
  • sodelujejo v igri vlog,
  • narišejo štiri letne čase in izdelajo koledar.

clip_image002Prvo uro so učenci prinesli različne koledarje. Spoznali smo, da so različnih vrst: stenski, namizni, rokovniki, žepni … Pogledali smo, kaj je na njih zapisano: leto, meseci, dnevi v tednu, prazniki …

Slika 1. Spoznavanje različnih vrst koledarjev

Dan – noč

clip_image004Začela sem z najmanjšo enoto – dnevom. Učenci so spoznavali, zakaj se izmenjujeta dan in noč in koliko ur je en dan. V razred sem prinesla globus in baterijo, s katero smo prikazali vrtenje zemlje okrog svoje osi in menjavanje dneva in noči.

Slika 2. Nastanek dneva in noči

Z roko smo prikazali navidezno gibanje sonca, od vzhoda proti zahodu in poimenovali dele dneva: jutro, dopoldan, poldan … Učenci so pripovedovali, kaj delajo ob določenem delu dneva. Igrali smo se igrico Dan – noč. Ko je dan stojijo, ko je noč počepnejo.

Teden

Dneve smo povezali v teden. Dneve v tednu smo poimenovali: ponedeljek, torek, sreda … Učenci so povedali, katere dneve gredo v šolo in kdaj ostanejo doma. Na koledarju smo si ogledali, kako so zapisani dnevi na koledarju. Opazili so, da so nedelje in prazniki napisani z rdečo barvo.

Meseci

clip_image006Nato smo spoznavali mesece. Poimenovali smo jih in razvrščali po vrsti. Ugotavljali smo, kateri meseci so zimski, pomladni, poletni in jesenski. Učenci so povedali, kateri mesec jim je najljubši in zakaj.

Slika 3. Razvrščanje dnevov v tednu, mesecev in letnih časov v pravilen vrstni red

Prebrali smo pesem Nelde Štok Vojske: Prijatelji meseci, v kateri so opisane značilnosti mesecev.

Na koledarju smo ugotovili, da so meseci različno dolgi. Nekateri imajo 30, drugi 31 dni, najkrajši pa je februar z 28 dnevi. Prebrali smo še stara imena mesecev – npr.: svečan, vinotok, gruden … Ugotavljali smo, zakaj so včasih ljudje tako poimenovali mesece. Spoznali clip_image008smo, da so stara imena mesecev povezana z naravo.

Da bi mesece še bolje utrdili, so dobili črke, iz katerih so sestavili besede – mesece. Ko so prebrali besedo, so opisali značilnosti meseca.

Slika 4. Sestavljanje besede iz črk

Zapis datuma

Učenci so se naučili zapisati datum. Izvedeli so, da je datum sestavljen iz zaporedne številke dneva, meseca in leta.

Kdaj imam rojstni dan?

clip_image010Učenci so na koledar zapisali svoj rojstni dan. Nato pa smo mesece, v katerih praznujejo rojstni dan, prikazali s stolpci. Na koncu smo prebrali podatke s pomočjo vprašanj: Koliko otrok praznuje rojstni dan v januarju? Koliko otrok ima rojstni dan jeseni? V katerih mesecih praznuje največ otrok rojstni dan?

Slika 5. Prikaz s stolpci.

clip_image012Iskanje podatkov na koledarju

Učenci so iskali podatke na koledarju. Npr. kateri dan v tednu bo 14. 6., zapisali so datume vseh sobot v februarju, iskali so državne praznike …

Slika 6. Orientacija v koledarju

Letni časi

clip_image014Letni časi – zakaj nastanejo? Ogledali smo si oddajo Infodroma na spletu. Ugotovili smo, da imamo štiri letne čase.

Slika 7. Oddaja Infodroma o nastanku letnih časov

Učenci so dobili razrezane slike letnih časov, katere so sestavili. V skupini so dobili tudi kartončke z značilnostmi letnih časov, katere so si morali razporediti k svojim slikam. To je zahtevalo od otrok sodelovanje in izmenjavo informacij. Na koncu so skupine poročale.

clip_image016clip_image018
Slika 8. Sestavljanje slik letnih časov       Slika 9. Razvrščanje značilnosti k letnim časom.

Dramatizacija

Koledar, ki smo ga obravnavali pri spoznavanju okolja, sem clip_image020medpredmetno povezala s slovenščino. Učenci so dobili mesece, ki so si jih obesili okrog vratu. Nato so se razvrstili v pravilni vrstni red. Dramatizirali smo igrico Anite Vadnal Marušič – Podajmo si roke, kjer se meseci kregajo, kateri je najpomembnejši v letu.

Slika 10. Dramatizacija: Podajmo si roke

Izdelovanje koledarja

clip_image022Pri likovnem pouku so učenci izdelali svoj koledar. Izrezali so posamezne mesece, jih razvrstili v pravilno časovno zaporedje in speli. Prilepili so na podlago, na katero so narisali štiri letne čase. Na koledarju so označili praznike in nedelje z rdečo barvo.

Slika 11. Izdelovanje koledarja.

Kviz o koledarju

Znanje o koledarju smo utrdili še s kvizom. Učenci so se razdelili v štiri skupine. Na tablo sem projecirala vprašanja. Odgovore so zapisali na listke. Za vsak pravilen odgovor je skupina dobila točko.

Zaključek

Ob zaključku učne enote sem spet preverila znanje učencev. Vprašala sem jih, kaj so se o koledarju naučili. Tako, kot so bili listki na začetku prazni, so bili na koncu polni. Povedali so, da so se naučili poimenovati mesece, dneve v tednu, letne čase, dele dneva; zapisati in poiskati datume – skratka, naučili so se uporabljati koledar. In cilj je bil dosežen.

Viri in literatura

  1. Učni načrt za slovenščino. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  2. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  3. Učni načrt za matematiko. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011.
  4. https://www.youtube.com/watch?v=57lF41OpaDE, z dne 21. 3. 2013
  5. Fotografije: osebni arhiv Tanja Nemec.