Opletanje staklenih boca

tadeja_bogdan

Tadeja Bodan

Pletarstvo uvrštavamo u starije domaće obrte. Prvi puta se spominje već u antičkim izvorima. Još u prošlom stoljeću seljaci su sami pleli koševe, razne košare i druge pletene posude koje su im trebale u kući. Pletenje koševa i košara bio je važan zimski posao u provinciji. Pletene proizvode razlikujemo glede na materijal od kojeg su izrađene. Izraditi se mogu od vrbovih šiba, slame, kukuruzne kumušine (niti na kukuruznom klipu), od vitrica lijeske i drugog šiblja. Pleteni proizvodi razlikuju se od pokrajine do pokrajine.

Nekada su pleteni proizvodi imali značajnu ulogu u svakodnevnom životu, kao i u posebnim prilikama, posebno praznicima. Bili su vezani na običaje i navike, koristili su ih za uskršnji blagoslov, kao koš i košaru koji nastupaju za vrijeme maškara, pri dolasku sv. Nikole te kasnije kod dolaska Djeda Mraza (Silvestarska noć).

Kjučne riječi: pletenje boca, pletarstvo, učenici izbornih predmeta

1. Osnove opletanja

ZaFotografija 8 svaki uspješni rad potreban je precizan plan te priprema materijala i alata. Kod pletenja košara to podrazumijeva nabavu odgovarajućeg materijala, rezanje, sortiranje, obrada šiba, znanje o primjerenosti šiba za izradu određenog proizvoda, i tek na kraju pletenje. Šibe primjerene za pletenje se režu od kraja vegetacije, do početka kretanja nove vegetacije. Prije pletenja, potrebno ih je skuhati i oguliti, kako bi proizvodi bili ljepši i kvalitetniji. Pripremiti se moraju i posebne šibe kojima obično pletemo boce,na način da šibe posebnim nožem uzdužno raščlanimo na tri dijela.

Pripremljen materijal moramo primjereno skladištiti. Ako ga pospremimo u taman prostor, zadrži svijetlu boju, a ako ga pustimo na svjetlosti potamni, zbog toga ga čuvamo u tamnom, suhom i hladnom prostoru.

Prije pletenja, šibe ponovno namočimo da se mogu savijati i da se ne lome. Vrijeme namakanja ovisi od debljine šiba i je li šiba oguljena ili ne. Neoguljene i deblje šibe trebaju se duže namakati. Za pletenje koristimo šibe različitih boja, za Fotografija 2ljepši izgled boce.

Pošto je ovakva vrsta zanata skoro potpuno utonula u zaborav, uz pomoć cura iz „Zavoda Dobra pot“, probala sam znanje u okviru poslijepodnevne radionice prenijeti na mlade, i to na učenike 4. i 5.razreda.  

2. Materijal za opletanje boca

Materijal potreban za opletanje boca:

  • šibe (naše su bile izrađene od vrbe),
  • dvije lastike i
  • prazna boca ili staklenka od npr. kiselih krastavaca

3. Postupak opletanja

Fotografija 1Oko staklenke zavežemo dvije snažnije lastike ili vezice napravljene od najlonki, koje će tijekom pletenja tvrdo držati šibe na svojem mjestu. Između lastika i stakla zataknemo neparan broj vrbovih šiba (u našem primjeru 17) s debljim krajem okrenutim prema dole. Šibe koje gore sežu preko ruba staklenke, jednakomjerno rasporedimo po obodu.

Opletati počinjemo ispod donje lastike, koju napnemo malo ispod sredine staklenke. Pletemo samo jednom šibom, na način da izaberemo Fotografija 5bilo koju okomito postavljenu šibu i vodimo jedanput pod šibom, drugi put nad šibom (radimo valove). Kada opletemo cijeli donji dio staklenke, izaberemo stršeći donji dio bilo koje šibe te ga zataknemo, odnosno zavijemo ispod sljedeće šibe. To ponovimo toliko puta da na kraju ostane još zadnja šiba, koju obično malo teže zataknemo u prazan prostor. Višak šiba, odnosno stršeće dijelove porežemo pod kutom.

Fotografija 7Donji dio je time opleten, te se kreće s opletanjem gornjeg dijela na jednak način. Izaberemo jednu šibu iznad lastika i opet valovito pletemo nad šibom pa pod šibom. Kada se nam visina opletenog dijela čini primjerena, završimo s pletenjem. Odmah na početku odrežemo 4 cm dugačak komad šibe, koji zataknemo između dvije susjedne šibe, zato da se napravi otvor u koji ćemo lakše zataknuti zadnju šibu.

4. Zaključak

Opletanje boca se na prvi pogled čini kao zahtjevan posao, no to zapravo nije istina. Potrebno je samo malo vještine i upornosti. Proizvod koji su učenici samostalno izradili na dvosatnoj radionici veoma je koristan. U njega možemo spremiti kekse, bojice, bilje za čaj ili nešto drugo.

5. Literatura

  1. Knez I., Valand Z. (1998). Domača obrt – pletarstvo. Seminarska naloga. Ljudska univerza Slovenska bistrica.
  2. Bogataj, J. (1989). Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS. 

Pletenje košara

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Pletarstvo je poznata tradicionalna tehnika, kojom kod nas još uvijek izrađuju košare i druge predmete za svakodnevno korištenje. Pletenje košara je zanimljiva aktivnost za razvijanje ručnih spretnosti kod najmlađih. Učenici 6. razreda OŠ Srečka Kosovela iz Sežane, polaznici hodaju skupine „Turizmu pomaga lastna glava“ („Turizmu pomaže vlastita glava“),  su unutar kreativnih radionica isprobali ovu tehniku. Neki od njih su već prošle godine sudjelovali na radionicama gdje su opletali staklenke i izrađivali pletene kućice za ptičice, tako da se s ovom tehnikom nisu susreli po prvi puta.

Slijedi zapis postupka pletenja košara.

Za izradu trebamo:

  • okrugli drveni podložak promjera 16 cm, debljine približno 2 cm,
  • 15 paličica dužine 10 cm i promjera nekoliko mm (ovisi o željama),  
  • vrbove grane,
  • bijelo ljepilo za drvo.

DSC_0167Vrba latinskog imena Salix viminalis je listopadno drvo iz obitelji vrba. Ima duge savitljive grane, koje su u prošlosti najčešće koristili za pletenje košara  i drugih predmeta te za vezanje u vinogradima. Šibama, koje su najprije obradili, su i opletali staklenke. U prosjeku ovo drvo naraste od 4 do 5 metara u visinu, a može čak i do 10 metara. Kora drveta je smeđa i raspucana, dok imaju grane žutu i glatku koru. Listovi su dugački i do 10DSC_0173 cm te imaju duguljast oblik  poput koplja i nepravilan i pomalo narezan rub. Na grane su namješteni naizmjenično, imaju kratku peteljku, a na jesen otpadnu. Plodovi vrbe su dlakave čahure. Drvo se razmnožava uz pomoć sadnica ili preko sjemena, dok seljaci najčešće vrbu razmnožavaju iz pomoć grana, koje zakopaju u zemlju kako bi pognale korijenje, nato odrežu dio koji niče iz matičnog drveta. Vrba najbolje uspijeva u mokroj zemlji. Raširena je po čitavoj Evropi, u sjeveroistočnoj Aziji, pa čak i na Himalaji. Najčešće raste uz vodu.

Postupak pletenja:

DSC_0166U okrugli drveni podložak promjera 16 cm uz rub jednakomjerno izvrtamo 15 rupa. U njih okomito, odnosno malo postrani prema van zalijepimo 14 paličica uz pomoć bijelog lijepila za drvo. Kada se lijepilo posuši započinjemo s pletenjem.

Pripremimo tri približno jednako debele i duge vrbove šibe te svaku posebno stavimo u svoju rupu. Sa pletenjem započinjemo pri vrhu prve šibe sa lijeve strane. Šibu zDSC_0174ataknemo za treću paličicu, prilikom čega se pomičemo prema desno. Nato uzimamo drugu šibu s lijeve strane te je zataknemo za treću paličicu sa desne strane i tako ispletemo cijeli krug. Jednako napravimo i sa trećom šibom. Vrbove šibe cijelo vrijeme pritišćemo prema dole, prema podlošku. Višak šiba porežemo.

Sada pripremimo 15 vrbovih šiba, opet približno jednako dugih i jednake debljine. Šibe s deblje strane stavimo po jednu u svaki otvor. Možemo započeti s bilo kojom šibom, koju najprije na debljem kraju označimo vrpcom. Napravimo jedan zavoj u desno. Uzmemo novu vrbovu šibu sa lijeve strane i opet napravimo zavoj u desno. Nakon toga vrbove šibe uzimamo s lijeve strane, a zavoje radimo u desnu stranu. Kada nam ponestane šiba završimo sa pletenjem i napravimo uzorak, koji smo napravili i na samom početku, na donjem dijelu uz pomoć tri šibe. Opet DSC_0183uzimamo 15 vrbovih šiba i postupak pletenja ponovimo. Na kraju na gornjem dijelu uz pomoć tri vrbove šibe napravimo završni obruč. Ako su okomite paličice predugačke i idu iznad završnog obruča, jednostavno ih odrežemo.

Košaru poprskamo bezbojnim akrilnim lakom za drvo, čime je zaštitimo i produljimo vijek trajanja i upotrebe.

Učenici su košare izradili unutar tri školska sata. Ponosni i veseli! Za pomoć kod izvedbe radionice zahvaljujemo se curama iz Zavoda Dobra pot koje su nam pomogle stručnim savjetima.

Literatura:

  1. SSKJ. Beka. Preuzeto s interneta 13. 1. 2019
  2. Wikipedija. Beka. Preuzeto s interneta 13. 1. 2019

Prvi puta u ulozi mentora

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Na početku ove školske godine na poticaj školske pedagoginje, preuzela sam mentorstvo za pripravništvo, učiteljici razredne nastave. Kao mentorica pomogla sam joj u pripremama i izvođenju 5 obaveznih nastupa koje mora izvesti prije usmene obrane, odnosno prije nego postane prava učiteljica. U ovoj ulozi našla sam se prvi put, a nadam se da nije zadnji put, pošto smo svi zajedno puno naučili iz ove situacije. Na kratko ću predstaviti kako se u Sloveniji provodi stručni ispit za učitelje.

Ključne riječi: mentor, mentorstvo, učenje, stručni ispit, igra nekoć

1. Uvod

Za početak istražila sam riječ mentor. U Rječniku slovenskog književnog jezika za riječ mentor zapisano je: mentor je onaj tko savjetima i pojašnjenjima usmjerava, vodi mladog čovjeka bez iskustva. Na Wikipediji sam našla zapis koji govori o izvoru te riječi. Riječ mentor proizlazi iz grčke legende o starom iskusnom čovjeku Mentoru. Mentor je bio Odisejev prijatelj, kojemu je Odisej prije odlaska u Trojanski rat povjerio skrb za dom i odgoj sina Telemaha. Odiseju je Mentor bio vođa i odgajatelj. Riječ mentor predstavlja vođu, učitelja, odgajatelja, savjetnika mladom čovjeku koji ima manje životnog iskustva.  

2. Stručni ispit

Učitelj razredne nastave može se prijaviti za polaganje stručnog ispita nakon odrađenih 840 sati u odgojno-.obrazovnom radu u školi te sa 5 uspješno izvedenih praktičnih nastupa u skladu sa pravilnikom koji uređuje stručne ispite.

Prijava na stručni ispit uključuje:

  • prijavu na stručni ispit
  • dokaz o završenoj naobrazbi
  • pisni izvještaj mentora o kandidatovoj osposobljenosti za samostalno odrađivanje odgojno-obrazovnog rada
  • dokaz o odgovarajućem trajanju odgojno-obrazovnog rada
  • ocijene praktičnih nastupa i pisne pripreme za pet uspješno odrađenih praktičnih nastupa.

Učitelj mora poslati svoju prijavu na adresu Ministarstva znanosti i obrazovanja (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), a ministarstvo mu poštom pošalje datum ispita.

Stručni ispit polaže se kao usmeni ispit, a sastavljen je od tri dijela po sljedećem rasporedu:

  1. Ustavno uređenje Republike Slovenije, uređenje institucija Europske unije i njenog pravnog sustava s propisima koji uređuju ljudska i dječja prava te temeljne slobode
  2. propisi koji uređuju područje odgoja i obrazovanja
  3. slovenski književni jezik.

Učitelj s položenim stručnim ispitom može samostalno poučavati u Sloveniji.

3. Mentor

Za učitelja mentora postoje posebni uvjeti (naziv savjetnik odnosno najmanje 3 godine naziv mentor). Poslije uspješno odrađenih praktičnih nastupa, mentor mora dati pisni izvještaj o osposobljenosti drugog stručnog suradnika za samostalni rad.

4. Pripravnica u razredu

Opisat ću primjer sata kod predmeta Priroda i društvo, koji je meni, a i mojim učenicima najviše ostao u sjećanju.  Na samom početku, pripravnica je učenike motivirala slagalicama o predmetima iz prošlosti. U skupinama po četiri uspješno su sastavljali slagalice (nekoć igre). Uslijedio je razgovor o igrama nekoć i danas. Učenike je obavijestila kako će jednu od igara izvesti unutar nastave. Igrica koju će napraviti zove se Mlin, odnosno Špana. Učenici su bili oduševljeni. Na tvrđem bijelom papiru nacrtali su predmet iz prošlosti, zatim su od pripremljenih šablona napravili tri pravokutnika.  Na samom kraju nacrtali su i zaključne crte te točke na uglovima. Učenici su se veoma trudili i lijepo nacrtali predmet, kao i završne crte i točke. Kada su svi završili s crtanjem, uslijedio je najljepši dio – isprobali su svoju novu igru. Sa sobom su imali 9 kamenčića, 8 gumbića i 9 grahova jednake boje. Pripravnica je predstavila tijek igre, a učenici su odmah pohvatali pravila. Još i sada se igraju tijekom odmora i u okviru produženog boravka u školi. Veoma sam sretna što je igra iz prošlosti postala omiljena i među  našim slovenskim učenicima.

Na slikama možete vidjeti primjere igara Mlina učenika 2. razreda.

20190403_07214120190403_07221720190403_072238

5. Zaključak

Mislim kako mentorstvo nije nepotrebno breme ili gubljenje vremena. Učiteljica, pripravnica, kao i ja mnogo smo naučile iz ovog iskustva. Poslije odrađenog mentorstva osjećala sam se odlično. Pripravnica je bila motivirana za rad, uvažavala je moje savjete koji su joj pomogli u boljoj organizaciji i izvedbi nastave. Pripravnica je odradila pet nastupa u mom razredu. Na nastupima smo prisustvovale školska pedagoginja i ja. Imala je nastupe u okviru slovenskog jezika (2 sata), matematike (1 sat) i prirode i društva (2 sata).

Iako imam bogatije iskustvo na području rada, puno sam toga naučila. Puno novih informacija koje je pripravnica donijela sa fakulteta bile su mi korisne i meni, koja učim već više godina, i njoj, koja tek započinje s radom. Kao mentor, potrudila sam biti osoba od povjerenja te sam savjetovala i dijelila svoje znanje. Stavila sam se na raspolaganje i odgovarala na pitanja o nastavnom sadržaju, metodama i načinima rada te o svim ostalim stvarima koje su zanimale pripravnicu. Sama sam čovjek koji voli učiti i nadopunjavati svoje znanje. Sa pripravnicom imale smo odnos pun poštovanja i povjerenja. Više puta sam je pohvalila, pošto i sama znam koliko nam pohvala može značiti.

Literatura

  1. Allue, J. (2004). Velika knjiga iger. Radovljica: Didakta.
  2. Cvetko, I. (2017). Otroške igre na Slovenskem. Ljubljana: Mohorjeva družba.
  3. Strokovni izpit. Preuzeto sa interneta 28. 2. 2019:
  4. http://www.mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/strokovni_izpit/
  5. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Preuzeto sa interneta 28. 2. 2019:
  6. https://sskj.si/

Jesenska slikopriča u 2. razredu

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Sažetak

Svake godine jesen nas uveseljava raskošima boja, otpalim lišćem i plodovima. U nastavku opisat ću aktivnost koju sam ove godine izvela u 2. razredu, te se iskazala kao primjer dobre prakse. Slikopriče su djeci veoma blizu, zbog toga sam prvi govorni nastup u ovoj školskoj godini spojila s izradom slikopriča.

Ključne riječi: slikopriča, jesen, govorni nastup, vlastita aktivnost, kognitivna (mentalna) mapa

1. Uvod

20181106_091944Jesen je jedno od četiri godišnja doba. Astronomski, jesen započinje oko 23. rujna (ravnodnevnica) i traje do početka zime, 21. prosinca, dok meteorološki jesen obuhvaća mjesece rujan, listopad i studeni (Wikipedija).

Jesen nam donosi svoju ljepotu i radost, tada je priroda odjevena u najviše različitih, šarenih boja, seljaci ubiru svoje proizvode u vrtovima i poljima, a odmorni učenici ponovno sjedaju u školske klupe. Najviši stupanj motivacije za učenje je upravo u rujnu, kada  mnogi učenici smišljaju i postavljaju planove za novu školsku godinu. Ove godine, u listopadu, učenici su se iskušali u izradi slikopriče.

2. Uvodna motivacija

Ukoliko je tvrdnja značajna za jesen, učenici su podignuli zelenu bojicu, a u suprotnom primjeru crvenu. (Možemo upotrijebiti i lijevu/desnu ruku, stajanje/čučanj, različiti skokovi).

Za jesen je značajno da se toplije obučemo.
Životinje se pripremaju na zimu.
Kupamo se u moru.
Pripremamo zimnicu.
Medvjed priprema svoj brlog.
Tada imaju učenici najduže praznike.
U šumi dozrijevaju plodovi (kupine, žir, kesten).
Cvatu jabuke.
Ljudi počinju grijati kuće.
Skijamo se, trčimo na skijama i kližemo.
Ptice imaju mlade.
Travnjak je pun cvijeća.
Beremo grožđe.
Ptice selice vraćaju se iz toplih krajeva.

Nato su učenici prepričavali svoja iskustva i znanje o jeseni. Govorili su o prirodi u jesen, vremenu, o tome što rade životinje i ljudi. U obliku mentalne (kognitivne) mape sve su zapisali u bilježnicu, a ja na ploču.

Korištenjem mentalnih (kognitivnih) mapa koje temelje na imitaciji stvari iz prirode (struktura molekule, „lampa“ maslačka, školjke, koralji, paukove mreže, sunčev sustav), slijedimo svojem prirodnom procesu razmišljanja i postižemo bolje rezultate pamćenja. Prednosti mentalnih mapa su boje (motiviraju i privlače), ušteda vremena pri zapisivanju, čitanju bilješki i ponavljanju te poticanje kreativnosti.  

3. Aktivnost – rad u parku

Učenici su rado pripovijedali, zato sam ih pozvala da naprave svoj prvi samostalni govorni nastup u 2. razredu. Razgovarali smo o tome, što je to govorni nastup, te sam im dala nekoliko uputa za uspješno nastupanje.

Izaberem samo jedan događaj koji ću predstaviti.
Sastavim mentalnu (kognitivnu) mapu, odnosno napišem pojedine riječi.
Događaj detaljno opišem.
Govorim na zanimljiv način.
Govorim književno, jasno, dovoljno glasno i primjerenim tempom.
Važne riječi su naglašene (izgovorim ih malo glasnije).
Gledam u slušaoce, govorim njima, a ne sebi.
Ne držim se pogrbljeno i ne premještam se s noge na nogu.

Spomenuta aktivnost, primjerena je za 2. razred – u planu i programu za slovenski jezik piše da imaju učenici govorni nastup (s unaprijed najavljenom temom), da tijekom nastupa izražaju svoje osjećaje, da vrednuju mogućnosti govornog nastupa i planiraju kako nastup poboljšati.

Bio je sunčan jesenski dan. Malo je puhalo, no to nikome nije bilo važno, na Krasu su naučeni na buru. Učenici vole učiti u parku, u blizini škole, zbog toga više puta pripremim različite aktivnosti primjerene za učenje u parku. Svaki učenik dobio je prazan list i započela je akcija. Park je dovoljno velik i svaki učenik je našao svoje mjesto, gdje je razmišljao o čemu će govoriti. Nakon približno 20 minuta, našli smo se zajedno na travi ispod hrasta i započeli s nastupima. Najprije su govorni nastup imali učenici koji su govorno spretniji. Svaki učenik imao je približno 2-3 minute za nastupanje. Jako su me iznenadili, jer su većina bili bez treme te su kvalitetno ocijenili svoj nastup i nastup vršnjaka.

4. Slikopriča

4. 1. Povijest slikopriče

Rječnik slovenskog književnog jezika (2014) slikopriču opisuje veoma šturo, opisuje je samo kao „slikovno pismo“. Možemo reći da je slikopriča tekst u kojem slika zamijeni jednostavne riječi (najčešće imenice). Iako su slikopriče najčešće zapisane velikim tiskanim slovima, možemo ih zapisati i malim tiskanim slovima.  Učenici su slikopriču „čitali“ još dok su sjedili u naručju kod roditelja i znali imenovati nacrtane riječi.

Ilustracije između teksta su dio literature koji privlače djecu koja još ne znaju čitati. Razlog su zbog kojeg djeca uzimaju knjigu u ruke, počinju je listati i gledati slike. Ilustracije imaju clip_image001snažnu motivacijsku ulogu, zbog njih dijete pokaže zanimanje za knjigu (Zupančič, 2012).

Prva objavljena slikopriča u Sloveniji, pojavila se 1930. godine u reviji „Naš rod“ s naslovom „Priča o lovcu, psu, ženi i žandaru“ (Kanič, 2016).

Godina 1945. bila je nova prekretnica, tada je počela izlaziti dječja revija Ciciban. U skoro svim izdanjima imamo slikopriče, kasnije i u reviji Cicido, koja je počela izlaziti 1998. godine (Remškar, 2003).

4. 2 Izrada prve slikopriče

Na sljedećem satu slovenskog jezika, sjetili smo se svog doživljaja jeseni te ga20181108_120732 velikim tiskanim slovima zapisali na list s crtama. Izmislili su i naziv. Zelenom bojicom obojili su riječi koje će kasnije nacrtati. Tekst sam doma pregledala, popravila gramatičke greške, a učenike sljedeći dan podsjetila na sve slikopriče koje su čitali u 1. razredu i unutar prva dva mjeseca ove godine. Slikopriču su zapisali na list za crtanje, na kojem su ravnalom nacrtali crte. Unutar dva školska sata sve slikopriče s jesenskom tematikom bile su završene. Međusobno su ih izmjenjivali i što je još važnije, čitali!

U našoj školi volimo međusobno sudjelovati, zato smo izrađene slikopriče posudili učenicima 1. razreda, gdje ih je učiteljica produženog boravka pročitala za vrijeme počinka, poslije ručka. Na slikopriče i svoj rad su bili svi učenici 2. razreda iznimno ponosni i htjeli su ih što prije ponijeti svojim kućama. Kroz nekoliko dana to su i učinili, zapisala sam nekoliko njihovih dojmova:

Inga: Najprije sam mislila da će biti teško za napraviti, no išlo mi  je veoma dobro.
Julija: Sviđalo mi se, jer znam lijepo crtati.
Gaj: Volim crtati, zato mi je izrada slikopriče bila super.
Matej: Najprije smo mogli izabrati riječi koje želimo nacrtati. Meni nije bilo baš jednostavno.

5. Zaključak

Volim jesen, jer nas svake godine razveseli svojom šarenošću. U svoje aktivnosti uključujem bogatstvo koje nam nudi priroda. I jesen i slikopriča mogu sudjelovati. Slikopriča je splet teksta i slike, gdje slika zamijeni jednostavne riječi. Čitanjem teksta utječemo na govorne i kognitivne mogućnosti. Mislim da je čitanje slikopriča u školi važno. Pronalazimo ih i u radnim bilježnicama i štivima za 2. razred. Učenicima moramo dati mogućnost za nadogradnju svog znanja. Svi učenici su opisivali svoje doživljavanje jeseni i svi su prepoznali slikopriče (Cicido, Ciciban, radna bilježnica), stoga im izrada vlastite slikopriče nije predstavljala problem. Pritom je važno samo da su zadovoljni i ponosni na izrađenu slikopriču, te da su dobili priliku za podizanje samopouzdanja.

Literatura

  1. Kanič, I. (2016). Slikopis. Pridobljeno 2. 11. 2018 s: http://terminologija.blogspot.com/2016/04/slikopis.html
  2. Magajna, Lidija (1995). Razvojne teorije branja in pisanja kot osnova za sodobne pristope k začetnemu opismenjevanju. Jezik in slovstvo, 41 (1/2), 61-74.
  3. REmškar, S. (2003). Možnosti književne in bralne vzgoje z revijami. Otrok in knjiga, 30 (56), 93-97.
  4. Zupančič, T. (2012). Kakovostna književna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga, 39 (85), 5-16.
  5. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Pridobljeno 5. 11. 2018 s: https://sskj.si/
  6. Wikipedija (Jesen). Pridobljeno 6. 11. 2018 s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jesen

Likovi i tijela – korelacija u nastavi u 2. razredu

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Sažetak

Kroz svoj rad trudim se nastavno gradivo predstaviti kroz igru i korelaciju u nastavi zato su učenici motiviraniji za učenje i lakše usvajaju znanje.

Ključne riječi: likovi, tijela, korelacija u nastavi, učenje kroz igru

Matematika je područje veoma važno za život pojedinca jer s matematikom se susrećemo i po završetku školovanja. Jedna je od temeljnih znanosti koja proučava svojstva brojeva i prostora te druge apstraktne pojmove. Osim toga je i veoma važno komunikacijsko sredstvo (Pavlič, 1998.).

Djeca se s geometrijom  susreću već u ranom djetinjstvu te u predškolskom razdoblju. Kao bebe i djeca dodiruju, igraju se s različitim igračkama koje liče na geometrijska tijela i likove. Zbog toga djeci geometrija nije strana ni u školskom razdoblju. Učiteljeva zadaća je djeci na zanimljiv i privlačan način predstaviti i nadograditi znanje o geometriji.

Kod planiranja aktivnosti, učitelj mora uzeti u obzir različite smjernice i preporuke, ciljeve te ponajprije stupanj kognitivnog razvoja djeteta. Na razrednom stupnju je matematika povezana sa svim ostalim nastavnim predmetima, ponajviše s prirodoslovnim i društvenim (Jelenc i Novljan, 2001.).

Korelaciju prepoznajemo i sa slovenskim jezikom, likovnom i glazbenom umjetnošću te sportom. Pavlič navodi najveću povezanost matematike upravo s prirodom i glazbom (Pavlič, 1998). Učenicima matematička znanja prenosimo putem primjera iz  okoline u kojoj žive te na konkretnoj razini. Upravo zbog toga, matematika će ih početi zanimati te će se s njome upoznati iz različitih kutova, ne samo sa vidika školske matematike, nego će je povezivati i sa svakodnevnim životom. Sa zanimanjem će sami istraživati gdje se sve u prirodi mogu susresti s matematikom i kako je ona povezana s njihovom svakodnevnicom. Kod nastavnog predmeta Priroda i društvo preporučuje se korelacija s matematikom u svim matematičkim sadržajnim sklopovima, posebno kod prikupljanja, uređivanja i predstavljanja podataka (Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011e).

Minimalni standardi znanja iz nastavnog plana i programa za matematiku za 2. razred:

  • poznaje i opiše osnovne geometrijske oblike,
  • crta uz pomoć šablone i ravnala.

Predstavit ću nekoliko igara koje se mogu koristiti u nastavi. Neke od njih sam i sama isprobala, te su se pokazali kao primjer dobre prakse.

1. Likovi i tijela u Matematici 

Tombola Učenici mogu sami u bilježnicu zapisati “sretne brojeve”. Odredimo broj likova/tijela koje nacrtaju sami i oboje. Iz vrećice izvučemo žuti trokut, crveni kvadar, zelenu kuglu… Možemo izvlačiti samo likove odnosno tijela ili i jedno i drugo.

DSC_0035Kaži i napravit ću Dvoje djece sjedi jedan nasuprot drugog, između je pregrada da se ne vidi što se događa na drugoj strani. Jedno dijete, od kocaka za slaganje u obliku geometrijskih tijela, napravi figuru. Zatim drugom djetetu daje precizne upute za izradu jednake figure. Kada se pregrada ukloni, figure moraju biti jednake.

Neobična zmija Učitelj diktira učenicima početni niz, a učenici nastavljaju s nizanjem likova na način da sačuvaju početni niz. Raspored likova mogu diktirati i učenici sami.

2.  Korelacija sa  predmetom Tjelesna i zdravstvena kultura

Umjesto dobro poznate igre “POPLAVA – zrakoplov, poplava, potres“, igramo se “Krug, trokut, pravokutnik”. Učenici u prostoru (sportskoj dvorani) potraže prostore koji ih podsjećaju na geometrijske likove. Odredimo gdje je krug (početna crta na podu) i traženu aktivnost. Isto napravimo i za ostale likove. Primjeri koje sam izvela u 2. razredu:

  • Krug – učenik sjedne na crtu u obliku kruga bilo gdje u dvorani
  • Trokut – učenik stoji i ima ruke u položaju trokuta
  • Pravokutnik – učenik se popne na drugu stepenicu švedskih ljestvi pošto donji prostor nalikuje na pravokutnik
  • Kvadrat – četiri učenika nogama na podu oblikuju kvadrat

“Živi” likovi Učenici se slobodno kreću (po uputama – trk, hopsanje, skakanje po lijevoj/desnoj nozi, po sve četiri…) i na znak (npr. zvečka) oblikuju lik. Krug prikažu s dva prsta, trokut s tri prsta. Kvadrat oblikuju dva učenika s ispruženim rukama, a pravokutnik s ispruženim nogama i rukom.

Ples u krugu U planu i programu za 2. razred je učenje plesa. “Kruška, jabuka, šljiva kaže mala Iva” je primjerena pjesmica za učenje plesa u krugu. U svrhu uvodne motivacije može se razviti i razgovor o voću okruglog oblika (korelacija s predmetom Priroda i društvo).

3.  Korelacija s predmetom  Slovenski jezik

“Pričalica” Učenik iz zdjele izvuče listić s nacrtanim likom/tijelom. O njemu izmisli priču, koju priča unaprijed dogovoreno vrijeme (npr. 1 minuta).

Izmišljanje razgovora Susreli se krug i pravokutnik. O čemu su pričali?

Pogađanje predmeta koji podsjeća na određeno tijelo Učenici uz pomoć pitanja: Može li se predmetom pisati? Je li predmet crvene boje? Koristimo li ga u kuhinji? i sličnih pitanja otkriju predmet koji smo zamislili.

Korisnost predmeta Što sve možemo napraviti s predmetom? (Na koje tijelo nas podsjeća?) Učenici izražaju svoje ideje i zamisli.

4. Korelacija s predmetom Priroda i društvo 

Razgovor u razredu i promatranje predmeta koji podsjećaju na likove i tijela. Učenici predmete nabroje. Brojanje okruglog voća, razgovor o tome kakvog je okusa, gdje/kada raste, kako izgleda…

Godišnja vremena Koje predmete u obliku likova ili tijela pronalazimo na moru? Na snijegu? I slična pitanja.

5. Korelacija s predmetom Likovna kultura

Zimska rukavica Raspored likova na rukavici.  

Praščić za sreću Izradimo praščića za sreću od otpadne ambalaže. Koristimo različite likove i tijela. Tijelo, noge i njuškica su u obliku valjka, oči u obliku kruga, uši u obliku trokuta. Za rep koristimo duži pravokutnik.

Crtanje po uputama Na sredini lista učenik nacrta crveni krug, iznad njega plavi pravokutnik, lijevo od pravokutnika sivi kvadrat.

Novogodišnja čestitka Od likova koje izrežu iz ljepenke ili kartona, učenici oblikuju likovni motiv, zatim izrade matricu, na nju nanesu boju za tiskanje i utisnu motiv.

6. Korelacija s predmetom Glazbena kultura

Ples u krugu, izmišljanje teksta i melodije na temu likova.

Prilikom učenja geometrije učitelj mora utvrditi znaju li se učenici orijentirati u prostoru (dolje, gore, nad, pod, u…) i vremenu (prije, kasnije) i tek tada prebaciti se na geometrijske oblike. Učenici o svakom pojmu kojeg uvodimo već imaju određeno predznanje. Kao primjer možemo navesti njihovo predznanje o geometrijskim tijelima i likovima, pošto se djeca već u predškolskom razdoblju susreću s predmetima, koji podsjećaju na geometrijske oblike (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005a).

U prvom razredu započinjemo s geometrijskim tijelima, nastavljamo s geometrijskim likovima i na kraju obrađujemo crte i točku. Od djece se očekuje pravilno imenovanje likova (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005a). U drugom razredu još uvijek utvrđujemo orijentaciju u prostoru. U ovom razredu učenici moraju matematički pravilno imenovati i geometrijska tijela. Osim toga učenici se upoznaju i s otvorenom i zatvorenom crtom te pojmom točke kao sjecišta crta. Djeca se po prvi puta sistematično susreću s pojmom simetrija (Cotič, Felda i Hodnik Čadež, 2005b).

Zaključak

Nastava geometrije je izgrađena na osnovnoj “ideji od tijela k točci”. Kod usvajanja geometrijskih likova dijete se najprije upoznaje s prostornom geometrijom, znači tijelima, nato nastavlja s geometrijom ravnine, odnosno likovima, i tek na kraju se upoznaje s crtom i točkom. Svi prijelazi moraju biti prirodni. Djeca najviše zapamte ako su i sama fizički aktivna. Dobra praksa za motiviranje učenika su česti odlasci na školsko igralište zbog izdržljivosti trčanja (jedan od ciljeva za 2. razred – 5 minuta neprekidnog trčanja). Učenici mogu trčati i u obliku kruga, trokuta, kvadrata ili pravokutnika u svom tempu. Učenici će u razred stići raspoloženiji, razgibani i s većom motivacijom za rad za stolom.

Literatura

  1. Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005a). Svet matematičnih čudes 1. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS
  2. Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005b). Svet matematičnih čudes 2. Kako poučevati matematiko v 2. razredu devetletne osnovne šole. 1. Del. Ljubljana: DZS.
  3. Jelenc, D. in Novljan, E. (2001). Učitelj svetuje staršem 1 – Matematika. Radovljica: Didakta.
  4. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. (2011). Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  5. Pavlič, G. (1998). Slikovni pojmovnik. Matematika. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Novoletna voščila z vrstniki iz tujine s pomočjo eTwinninga

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V začetku lanskega šolskega leta sem na spletni strani FB Razredni pouk zasledila, da se nekateri učitelji vključujejo v aktivnosti v okviru eTwinninga. Ker sem po naravi človek, ki clip_image002me zanimajo nove stvari, sem takoj stopila v raziskovanje tega spletnega portala. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposobljanja (CMEPIUS) podpira akcijo eTwinninga, ki je močno prepletena z uporabo novih tehnologij. Učitelji tako lahko razvijajo nove pristope in pedagoške strategije v učilnici, ki nič več fizično omejena na štiri stene, učenci so pri pouku aktivnejši in soustvarjajo lastne kompetence. Platforma eTwinning (www.etwinning.net) omogoča komunikacijo, razvijanje projektov, sodelovanje, virtualno izmenjavo dobrih praks med udeleženci, ki šolam/vrtcem omogoči oblikovanje kratkoročnih ali dolgoročnih partnerstev brez večjih administrativnih obveznosti in formalnosti. Danes je na tak način povezanih že prek 300 000 pedagoških delavcev (učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, šolski knjižničarji …) iz vse Evrope in širše. Pozitivni učinek na delo učiteljev je sodelovalno učenje, uporaba raznovrstnih metod in oblik poučevanja in vključevanje učencev v odločitve poteka učenja.

V mesecu oktobru sem na eTwinningu zasledila veliko projektov nanašajoč na prihajajoče praznike. Odločila sem se, da se preizkusim v novih vodah tudi sama. Sprva skeptično, clip_image004potem pa z veliko motivacije, saj se mi je vedno zdelo, da znam angleško premalo, a kaj hitro sem spoznala, da večino besed razumem, znam tudi nekaj napisati, za nepoznane besede pa seveda obstala google translate. Tako se je moje potovanje po eTwinningu pričelo. Vključila sem se v projekt Izmenjava novoletnih voščilnic (Christmas tree and art). Projekt sta odprli učiteljici iz Slovaške in Latvije in povabili ostale učitelje k izmenjavi voščil. Predlagali sta, naj si skopiramo predlogo smreke in opazujemo, kako učenci izkazujejo svojo ustvarjalnost. Svojim 24im drugošolcem sem predstavila projekt in z veliko motiviranostjo so pričeli z ustvarjanjem in pisanjem voščil v angleščini. Projekt sem izpeljala pri urah likovne umetnosti. Izdelovanje voščilnic za vrstniki v tujini je zanje predstavljala veliko motivacija, odgovornost in izziv. Menim, da jim je mednarodna izkušnja pokazala povezanost predmetov in vlila samozavest in motiviranje za učenje tujih jezikov. V začetku decembra smo prejeli prve kuverte. Ob odpiranju so se jim svetile oči, brali so voščila in opazovali delo sovrstnikov. Kljub temu da je bil projekt enostaven, so učenci spoznali različne kulture, narodnosti, kar doprinaša k ozaveščanju različnosti med ljudmi. Prva izkušnja eTwinningom je bila zelo pozitivna, zahvaljajoč eTwinningu se lahko posamezniki vključujemo v take projekte. Učitelju se porodi ideja za projekt, o njej zapiše na portalu in takoj, lahko že naslednjo minuto, se mu oglasijo učitelji iz Poljske, Turčije, Ciprav itd.

Leto je potekalo izjemno hitro, vključila sem se v različne projekte in dobila same pozitivne izkušnje. V mesecu oktobru poteka tudi ocenjevanje projektov za Nacionalni znak kakovosti. Ker je bil zgoraj omenjeni projekt kakovosten, je dobil Znak kakovosti. Gre za konkretno priznanje učiteljem in šolam za kakovost aktivnosti eTwinning. Učence spodbuja k nadaljnjem sodelovanju in konkretno prispeva k prepoznavanju njihovega truda, saj tudi clip_image006učenci prejmejo poseben znak kakovosti, potem ko njihov učitelj prejme nacionalni znak kakovosti. To je javno priznanje šoli za njeno predanost kakovosti in odprtosti za sodelovanje na evropski ravni.

Ker se pa bližajo novoletni prazniki, se bom z učenci tudi letos vključila v podobno akcijo ali projekt tudi letos (izmenjava novoletnih voščilnic). Brez eTwinninga tako množičnega sodelovanja v šoli ne bi bilo. To pa nakazuje na odgovornost ministrstva in CMEPIUS-a, da se akcija tudi vnaprej celovito razvija, ter da se učiteljem in učencem omogoči tovrstvo razvijanje veščin. Pomembno je, da nas učiteljev ni strah novih stvari, saj nas izzivi ženejo v preizkušanje novih stvari in morda pa na eTwinningu spoznamo učitelja iz npr. Finske, ki nam poda nove poglede na poučevanje in spremenimo svoj slog in svoje metode poučevanja. Učimo se pa tako ali tako vse življenje!

Literatura

  1. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011
  2. Pridobljeno s spleta 2. 8. 2018 https://www.etwinning.net/en/pub/index.htm
  3. Pridobljeno s spleta 21. 9. 2018: https://www.deveta-dezela.si/blog/10-razlogov-zakaj-risati.html

Novoletna voščila z vrstniki iz tujine s pomočjo eTwinninga

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V začetku lanskega šolskega leta sem na spletni strani FB Razredni pouk zasledila, da se nekateri učitelji vključujejo v aktivnosti v okviru eTwinninga. Ker sem po naravi človek, ki me zanimajo nove stvari, sem takoj stopila v raziskovanje tega spletnega portala. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposobljanja (CMEPIUS) podpira akcijo eTwinninga, ki je močno prepletena z uporabo novih tehnologij. Učitelji tako lahko razvijajo nove pristope in pedagoške strategije v učilnici, ki nič več fizično omejena na štiri stene, učenci so pri pouku aktivnejši in soustvarjajo lastne kompetence. Platforma eTwinning (www.etwinning.net) omogoča komunikacijo, razvijanje projektov, sodelovanje, virtualno izmenjavo dobrih praks med udeleženci, ki šolam/vrtcem omogoči oblikovanje imagekratkoročnih ali dolgoročnih partnerstev brez večjih administrativnih obveznosti in formalnosti. Danes je na tak način povezanih že prek 300 000 pedagoških delavcev (učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, šolski knjižničarji …) iz vse Evrope in širše. Pozitivni učinek na delo učiteljev je sodelovalno učenje, uporaba raznovrstnih metod in oblik poučevanja in vključevanje učencev v odločitve poteka učenja.

V mesecu oktobru sem na eTwinningu zasledila veliko projektov nanašajoč na prihajajoče  praznike. Odločila sem se, da se preizkusim v novih vodah tudi sama. Sprva skeptično, potem pa z veliko motivacije, saj se mi je vedno zdelo, da znam angleško premalo, a kaj hitro sem spoznala, da večino besed razumem, znam tudi nekaj napisati, za nepoznane besede pa seveda obstala google translate. Tako se je moje potovanje po eTwinningu pričelo. Vključila sem se v projekt Izmenjava novoletnih voščilnic (Christmas tree and art). Projekt sta odprli učiteljici iz Slovaške in Latvije in povabili ostale učitelje k izmenjavi voščil. Predlagali sta, naj si skopiramo predlogo smreke in opazujemo, kako učenci izkazujejo svojo ustvarjalnost. Svojim 24im drugošolcem sem predstavila projekt in z veliko motiviranostjo so pričeli z ustvarjanjem in pisanjem voščil v angleščini. Projekt sem imageizpeljala pri urah likovne umetnosti. Izdelovanje voščilnic za vrstniki v tujini je zanje predstavljala veliko motivacija, odgovornost in izziv. Menim, da jim je mednarodna izkušnja pokazala povezanost predmetov in vlila samozavest in motiviranje za učenje tujih jezikov. V začetku decembra smo prejeli prve kuverte. Ob odpiranju so se jim svetile oči, brali so voščila in opazovali delo sovrstnikov. Kljub temu da je bil projekt enostaven, so učenci spoznali različne kulture, narodnosti, kar doprinaša k ozaveščanju različnosti med ljudmi. Prva izkušnja eTwinningom je bila zelo pozitivna, zahvaljajoč eTwinningu se lahko posamezniki vključujemo v take projekte. Učitelju se porodi ideja za projekt, o njej zapiše na portalu in takoj, lahko že naslednjo minuto, se mu oglasijo učitelji iz Poljske, Turčije, Ciprav itd.

Leto je potekalo izjemno hitro, vključila sem se v različne projekte in dobila same pozitivne imageizkušnje. Ker se pa bližajo novoletni prazniki, se bom z učenci tudi letos vključila v podobno akcijo ali projekt tudi letos (izmenjava novoletnih voščilnic). Brez eTwinninga tako množičnega sodelovanja v šoli ne bi bilo. To pa nakazuje na odgovornost ministrstva in CMEPIUS-a, da se akcija tudi vnaprej celovito razvija, ter da se učiteljem in učencem omogoči tovrstvo razvijanje veščin. Pomembno je, da nas učiteljev ni strah novih stvari, saj nas izzivi ženejo v preizkušanje novih stvari in morda pa na eTwinningu spoznamo učitelja iz npr. Finske, ki nam poda nove poglede na poučevanje in spremenimo svoj slog in svoje metode poučevanja. Učimo se pa tako ali tako vse življenje!  

Literatura

  1. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011
  2. Pridobljeno s spleta 2. 8. 2018 https://www.etwinning.net/en/pub/index.htm
  3. Pridobljeno s spleta 21. 9. 2018:  https://www.deveta-dezela.si/blog/10-razlogov-zakaj-risati.html

Domača naloga na razredni stopnji

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Domača naloga je del vsake šole, vsakega učitelja, vsakega učenca.

Domača naloga v okviru podaljšanega bivanja

V Sloveniji je podaljšano bivanje oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena učencem od 1. do 6. razreda. V okviru podaljšanega 20180111_093254bivanja se izvaja naslednje dejavnosti: samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje časa, sprostitveno dejavnosti, kosilo. Z ozirom na bioritem učencev se samostojno učenje pričenja najmanj eno uro po kosilu. Samostojno učenje ne sme trajati več kot 50 minut. Med učenjem mora biti organiziran rekreativni odmor. (Podaljšano bivanje, 2005).

Na naši šoli se učitelji veliko posvetijo učencem, njihovim potrebah, zato je pomembno sodelovanje z razredno učiteljico dopoldne, ki je otroke opazovala dopoldne in lahko pove, ali  učenci potrebujejo gibanje, sprostitev. Če je vreme primerno, posamezni oddelki podaljšanega bivanja največkrat odidejo na svež zrak (na šolsko igrišče ali bližnji park), kjer se sprostijo in igrajo različne športne igre ali igre vlog.

Cilji domačih nalog

Domače naloge se tičejo prav vsakega šolarja, so sestavni del procesa poučevanja in že uveljavljena tradicija v slovenski osnovni šoli ter imajo dva cilja.

Prvi je izobraževalni – ponovitev in poglobitev tekoče snovi.

Drugi cilj pa je vzgojni – pridobivanje delovnih navad.

Vsekakor naj bi domače naloge opravili sami, če pa jih prepišejo od sošolcev, te ne dosežejo pravega namena. Večina učiteljev meni, da bi bili učenci veliko uspešnejši in znanje trajnejše, če bi domače naloge redno opravljali. Otroci imajo poleg nalog še mnogo drugih dejavnosti, zato se marsikateremu zdijo nesmiselne. Pridiganje učiteljev in staršev pa gotovo ne pripomore veliko k rednejšemu opravljanju nalog (Senekovič, 2007).

Učence je težko motivirati za opravljanje domačih nalog, saj se jih drži negativna misel o nalogah, ki jo podedujejo od starejših bratov, sester, prijateljev… Domača naloga ponavadi pomeni odvzem prostega časa, časa, ki ga ni nikoli dovolj. Za to negativno stališče učencev do domačih nalog so pogosto krivi tudi učitelji sami, če le to uporabijo kot sredstev za kaznovanje (Senekovič, 2007).

Čeprav je glavni cilj domačih nalog najprej utrjevanje snovi, ki jo učenci obravnavajo pri pouku, je njena vloga za učenčev napredek mnogo širša. Domača naloga omogoča učencem, da si pridobivajo delovne navade, se naučijo uporabljati različne strategije, jim omogoča, da so ustvarjalni in jim dviga samozavest ter izboljšuje samopodobo.

Domače naloge in motivacija

Najboljša motivacija za opravljanje domačih nalog je, da učenec dela nekaj, kar ga veseli, kar mu je blizu in kar zmore, vsebina naloge pa je prilagojena njegovemu predznanju in sposobnostim. (Senekovič, 2007)

Starši menijo, da imajo otroci pri opravljanju domačih nalog največ težav z motivacijo. Ker se jim ne ljubi pisati naloge, se jim zdi brez veze … Vendar bi morali otroka 20180126_114858spodbujati, naj pokaže/dokaže, da neko snov obvlada. Domačo nalogo bi morali pregledati in pohvaliti, če je treba popraviti napake, pa otroka opozoriti in vztrajati, da jih popravi.

Otroka naj bi starši in učitelji skozi leta šolanja spodbujali s ciljem, da se bo kasneje spodbujal sam in bo zadovoljen, ko bo naredil domačo nalogo brez napak. Če bi ga uspeli naučiti, da bo po opravljenem delu občutil notranje zadovoljstvo, bi mu dali bogato popotnico za življenje. Neopravljanje domačih nalog se formalno ne kaznuje. Otroci, ki menijo, da znajo in da jim zato ni treba narediti domačih nalog, hodijo po nevarni meji, kjer so možni hitri zdrsi. To so po navadi otroci, ki so v resnici zelo inteligentni, a jim manjka vaje, zato jim tudi kronično manjka kakšna točka pri kontrolni nalogi.

Domače naloge in drugi razred

Zase lahko rečem, da učenci v mojem razredu nimajo veliko domačih nalog (max 30 minut). Imam nekaj izjemno hitrih in izredno motiviranih učencev za šolsko delo in za domačo nalogo. Ko zaslišijo poved (Za domačo nalogo bo…), skušajo vse čimhitreje 20180131_103425dokončati že pri pouku. Ko sem opazovala svoje učence pri opravljanju domačih nalog, sem opazila, da so precej redni in uspešni. Tisti učenci, ki večkrat pozabijo domačo nalogo ali jo po pripovedovanju sošolcev prepišejo v podaljšanem bivanju, so manj uspešni in njihovo znanje je šibko. Dobro se vidi povezava – pisanje domačih nalog – uspešen učenec. Neredno piše domačo nalogo pet učencev in to kljub zapisu v zvezek ali DZ, da manjka domača naloga. Ali starši popoldne sploh pregledajo zvezke in DZ?

Predlagam, da se učence za pisanje domačih nalog motivira tudi z drugimi dejavnostmi (vključevanje v projekte eTwinninga, izdelovanje različnih praktičnih izdelkov, uporaba interaktivne table, …).

Literatura

  1. Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2005
  2. Žerdin, T. (2008). Komu so namenjene domače naloge. Šolski razgledi, 20, str. 7-8.
  3. Senekovič, J. (2007). Domače naloge in poučevanje matematike. Matematika v šoli.13 (3-4), str. 186-195.

Izdelovanje ptičjih gnezdilnic

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Uvod

DSC_0942Na naši šoli OŠ Srečka Kosovela Sežana so učenci od 4. do 9. razreda vpisani v različne izbirne predmete, ki si jih vsako leto sami izberejo po lastnih željah in interesih. Med njimi je tudi izbirni predmet Tehnika, ki poglablja, razširja in nadgrajuje predmeta naravoslovje in tehnika v četrtem in petem ter tehnika in tehnologija v šestem razredu. Predmet omogoča učencem poglobitev in sintezo nekaterih temeljnih znanj s tehničnega področja in povezavo z drugimi predmetnimi področji. Razširja osnovna spoznanja o tehnoloških lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja, spretnosti in delovne navade pri uporabi orodja, pripomočkov, strojev in naprav za oblikovanje in obdelavo gradiv.

Učenci si v delovnem procesu pridobivajo znanje, ki ga tudi utrjujejo, poglabljajo ter razvijajo  spretnosti in sposobnosti. Učenci uporabljajo gradiva, ki jih lahko obdelujejo in preoblikujejo, kot so les, papirna gradiva, kovina, umetne snovi in druga primerna gradiva, ki jih lahko uporabijo v različnih kombinacijah.

Izpeljava delavnice 

V jesenskem času so učenci izdelali ptičje hišico, katere so oblikovali s prepletanjem beke,DSC_0943 zato je bila spomladanska delavnica izdelovanja ptičjih gnezdilnic več kot imenitna ideja. Pri tem sta nam bila v izjemno pomoč predstavnika Parka Škocjanskih jam, ki sta tudi prinesla material in pripomočke za delo povsem brezplačno. Na šoli smo izjemno veseli, da imajo lokalna društva velik posluh za soljudi, saj je veliko učencev iz socialno šibkejših družin, ki si vseh dodatnih aktivnost brez donacij ne bi mogli zaželeti.

Park Škocjanskih jam je svetovna dediščina in je vpisana v UNESCO. Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine je sprejela Generalna konferenca UNESCO 16. novembra 1972 v Parizu, veljati pa je začela 1976. Cilj konvencije je ugotavljati, zavarovati, predstavljati in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega pomena bodočim rodovom. Škocjanske jame so bile vpisane v seznam svetovne dediščine 28. 11. 1986.

Škocjanske jame so predvsem naravni pojav izjemne svetovne vrednosti, postavljen ob bok Grand Canyonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu, Mount Everestu, itn.

Datum: 15. 3. 2018  

Zbirno mesto: učilnica tehnike

Najprej so si učenci pripravili delovni prostor, pripomočke za delo in sestavne dele ptičje DSC_0944gnezdilnice. Pred izdelovanjem so poslušali predavanje o pticah, ki živijo v našem delu Slovenije.

Gospod je učencem povedal, da v Parku škocjanskih jam najprej opazimo divje skalne golobe, ki se v jatah spreletavajo in gnezdijo pod samim stropom vhodnih jamskih dvoran. Prav tam pa gnezdi tudi kolonija manj poznanih planinskih hudournikov. Skale nudijo tudi občasen dom in gnezdišče veliki uharici, sokolu selcu in krokarju. Prepadne stene nudijo zimsko prebivališče plezalčku, ki med skalnimi razpokami stika za pajki in drobnimi nevretenčarji. Preplet pestrih habitatov v parku se kaže v prisotnosti številnih gozdnih in travniških vrst ptic. Tam lahko srečamo od vlagoljubnih vrst ptic dna udornic, kot je primer stržek do povsem toploljubnih vrst ptic, med njimi številnih strnadov, srakoperjev in škrjancev.

Učenci so na fotografijah (Powerpoint predstavitev) opazovali, kakšen ptič je smrdokavca, čuk, skovik, pogorelček, brglez in plavček. Tudi mladiče uvrščamo v dve skupini:

  1. goliči ali gnezdomci so tisti mladiči, ki čakajo v gnezdu, da jim odrasli prinesejo hrano;
  2. begavci pa so tisti mladiči, ki že prvi dan iščejo sami hrano.

Ptiči valijo različno dolgo in tudi število jajc je različno. Ker jedo različno hrano, imajo DSC_0945različno obliko kljuna. Enako je z nogami, različen način premikanja po podlagi, je pripomogel do različnih oblik nog.

Po enournem zanimivem in poučnem predavanju je sledilo delo, ki so ga učenci nestrpno pričakovali. Vsak učenec je prav spretno izdelal svojo gnezdilnico.

Pri tem je potreboval kladivo in žeblje. Pomembno je, da učenec zna poimenovati orodja, pripomočke in stroje, ki jih uporablja tekom celotnega šolskega leta. Kladivo so ustrezno uporabljali, kdor pa je imel težave pri zabijanju žebljev in sestavljanju, je prosil za pomoč. Pri delu so si radi medseboj pomagali in s tem gojili medsebojno kulturo odnosov. Na koncu so svoj izdelek tudi vrednotili in se strinjali, da so pri zabijanju žebljev že kar spretni, na kar so tudi izjemno ponosni.  

Webp.net-resizeimage

Najbolj srečni pa so bili, da so svoj izdelek odnesli domov. S seboj so vzeli tudi opazovalni list, ki ga bodo skrbno izpolnjevali tekom leta.

Zaključek

Tehnično področje se ukvarja z resničnimi predmeti, njihovim ustvarjanjem in uporabo. Zato učenci lesene predmete opazujejo v resničnem svetu in delo pri izbirnem predmetu mora biti usmerjeno v samostojnost dela, da učenci sami načrtujejo potek izdelave, nato izdelek izdelajo in tudi vrednotijo uspešnost opravljenega dela. Pri tem pridobivajo nova znanja in spretnosti, odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti ter oblikujejo pogled na naravo in svojo vlogo v njej. Učenci so bili med uro izjemno aktivni. Uživajo pri delu z lesom, kot tudi z drugimi materiali.

Sodelovanje z lokalnimi društvi

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

Ja, sodelovanje je pomembno! 

V prispevku bom spregovorila, kako je pomembno povezovanje različnih ustanov, ljudi, znanj. Živimo v družbi, v kateri se prepletajo življenja pripadnikov različnih generacij. Za uspešno delovanje in sodelovanje teh pripadnikov sta potrebna medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Ljudje smo del družbenega okolja, v katerem živimo, rastemo in delujemo. Da bi otroci lahko sodelovali z okoljem, nanj vplivali in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznavati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Otroci se preko spoznavanja svojega domačega kraja seznanijo s tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih časih, poleg tega pa postopoma spoznavajo zgodovinske spremembe v širši družbi in svetu. Vpetost šole v širši družbeni prostor dovoljuje soustvarjanje kulture, hkrati pa ta povezanost vpliva na otrokov odnos do življenjske realnosti.

Na naši šoli, OŠ Srečka Kosovela Sežana Slovenija, izvajamo različne aktivnosti medgeneracijskega sodelovanja in različne oblike sodelovanja z lokalno skupnostjo. Sama sem do sedaj sodelovala z domom upokojencev in društvom Sožitjem iz Sežane, v letošnjem letu pa sem navezala stik z Zavodom Dobra pot. Tu so združeni posamezniki, ki so jim skupni ljubezen do narave, spoštovanje do kulturne dediščine prednikov, želja po sodelovanju in povezovanju z ljudmi in spreminjanju medčloveških odnosov ter veselje do življenja in dela. Prek delovanja v projektih si prizadevajo pokazati vzor družbeno-koristnega delovanja in spomniti na to, da vsak lahko nekaj dobrega prispeva. Verjamejo, da bojo z združenimi močmi, z mislijo na naše kulturno in naravno izročilo ter z inovativnim sodelovanjem ustvarili dobro prihodnost, kjer bo zaživela vrednota skupnega dobrega in sonaravnega delovanja.

V novembru in decembru sta potekali na šoli dve tematsko različni delavnici. Petošolci, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika, so s pomočjo deklet izdelali vsak svojo ptičjo hišico in opleteno steklenico. Dejavnosti so bile za učence izjemno zanimive, saj tovrstne dejavnosti vidijo le občasno na televiziji. Ljudske običaje je potrebno ohranjati in negovati, ter prenašati iz roda v rod. Srečna sem, da so še vedno ljudje, ki ne počnejo vsega samo zaradi denarja. Dekleta iz Zavoda Dobra pot so učencem omogočile brezplačni delavnici. Kadar stopimo skupaj, bogatimo drug drugega!

Turizem

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V šolskem letu 2017/2018 je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo razpisala 32. državni festival Turizmu pomaga lastna glava na temo KULTURA IN TURIZEM.

Kulturni turizem je zvrst turizma, pri kateri je osnovni motiv pclip_image002otovanja zavestno in aktivno spoznavanje ter doživljanje kulture obiskanih krajev ali/in pridobivanje znanja. Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije 2018-2020 ima v viziji zapisano: Slovenija bo leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma za goste, ki prihajajo s primarnim in sekundarnim motivom kulture. Turiste želimo navdihniti, da odkrivajo kulturno bogastvo slovenske dediščine, umetnosti, festivalov ter prireditev, kulinarike in življenjskega sloga prebivalcev.

Vir: spletna stran Turistične zveze Slovenija

Sodelovanje na festivalu vključuje izdelavo turistične naloge na razpisano temo, osredotočeno na oblikovanje turističnega proizvoda in njegovo javno predstavitev na turistični tržnici.

Delam na OŠ Srečka Kosovela Sežana in vodim krožek Turizem, kjer učenci spoznavajo okoliške znamenitosti (v lanskem šolskem letu smo pripravili seminarsko nalogo o Živem muzeju krasa v Sežani). Učence 4. razreda sem usmerjala z različnimi dejavnosti, da s čimbolj zanimivo idejo privabijo turiste v naš kraj. Krožek je potekal enkrat tedensko, ob torkih.

V začetku aprila se bodo začele predstavitve po vsej Sloveniji, vabljeni!

Izluščila sem nekatere glavne zanimivosti iz turistične naloge:

1. Uvod

Naša šola se nahaja na krasu. Za kras je značilna rdeča zemlja – jerina ali terra rossa. Zaradi kamnitih tal pogoji za kmetijstvo niso najboljši, prave njive opazimo le na dnu vrtač. Ideja za seminarsko nalogo je bilo vinogradništvo in ponovno obujanje starih običajev – pletarstvo (opletanje steklenic).

clip_image0042. Vinogradništvo

Vloga vinogradništva se je skozi zgodovino precej spreminjala. Najbolj znano kraško vino je teran, ki je rdeče barve. Trta za teran se imenuje refošk.

3. Ogled vinakrasa

V torek smo s turističnim krožkom odšli v Vinakras, ki se nahaja v Sežani. Tam nam je vse o Vinakrasu pripovedoval gospod Grdina. V kleti smo videli zelo dosti steklenic vina. Presenetilo me je, da je vino lahko zelo drago – nekatere steklenice stanejo 500 EUR. Vinakras deluje že zelo dolgo. Videli smo videli sodov. Imeli so lesene in kovinske sode. Grozdje pridobivajo od vinogradnikov, ki imajo v bližini vinograde. Povedal nam je, da vino teran pridobivajo iz trte refošk. Videli smo tudi majhne sobe, kjer imajo buteljke vina. Bilo mi je zelo všeč. Veliko sem izvedela novega.

Stefania

V torek smo s turističnim krožkom odšli v Vinakras. Tam nas je vodil gospod Grdina. Povedal nam je, kako se naredi vino. V kletu smo videli zelo stara vina, ki se ne pokvarijo veliko let (nekatera zdržijo tudi več kot 50 let). Ta vina so potem zelo draga (stanejo tudi 500 EUR). Najstarejša trta v Sloveniji raste v Mariboru. Kmetje grozdje pripeljejo na Vinakras. Najprej delavci grozdje stehtajo, nato ga s posebno napravo ločijo (olupek in sredico) in nato postopoma naredijo vino. V grozdnem soku poteka tudi alkoholno vretje. Steklenice v kleti so bile postavljene v betonskih luknjah. Luknje v betonu so bile zavarovane z rešetkami. Na koncu smo videli tudi sefe, v katerih imajo nekateri sežančani shranjene buteljke vina. Za sefe morajo plačati letno članarino.

Ema

clip_image006 clip_image008clip_image010

4. Ogled miniatur vozov in vinskih preš iz vse Slovenije

clip_image012Ogledali smo si muzej v Žirjah (5 km stran od šole). Tja smo se odpeljali z vlakom. Nekateri učenci so se prvič peljali z vlakom. Ogledali smo si ročno izdelane minclip_image018iaturne vozove. Nekoč so jih uporabljali za prevoz različnih tovorov od lesa, zvonov, žita, čebelnjakov in sodov. Muzej je zelo lep. Skoraj neverjetno je, da je vse stvari (vozove, preše, slike) izdelal gospod, ki smo ga videli. Gospod je rekel, da je prvi voz naredil že takrat, ko je hodil v OŠ. Največ pa jih je izdelal sedaj, ko je v pokoju. Tudi on se je vseskozi učil (kateri les je najprimernejši, kako se senči ipd). Najboljša je bila delavnica vžiganja v les. Nekajkrat nam je pod žičko celo zagorelo. Narisali smo grozdje in nato pa natančno po črtah vlekli žičko, ki je za sabo puščala črno sled. Take delavnice bi morali imeti večkrat v šoli.

clip_image016clip_image014

5. Ptičje hiške in opletanje steklenic

clip_image020Zoja je o izdelavi ptičje hišice zapisala sledeče: Bilo je sončno jutro. Na to jutro sem šla v šolo. Bila je sobota. Dobili smo se pred šolo. Delali smo ptičjo hišico v učilnici tehnike. Meni je bilo delati ptičjo hišico težko. Potrebovala sem veliko pomoči. In nisem bila edini otrok, ki je prosil učiteljico za pomoč. Ko sem jo naredila, sem bila zelo srečna. Tako srečna sem odšla domov.

clip_image022clip_image024

5. 1. Opletanje steklenic

V petek, 12. 12. 2018 ob 17. uri smo se dobili v učilnici tehnike in opletali steklenice. clip_image026Učiteljica nam je povedala, da je bilo steklo včasih zelo dragoceno, zato se je razvil tak običaj. Zdi se nam pomembno, da se čimveč ljudi nauči opletati steklenice, morda se bodo pa časi spremenili in bomo pa tudi mi nekoč morali živeti drugače in bolj skrbeti za naš planet Zemljo. Ker smo pletli že ptičjo hišico, nam opletanje ni delalo velikih težav. Vsak je izdelal svojo steklenico v slabih dveh urah. Na koncu smo bili z izdelkom zelo zadovoljni in z velikim veseljem odnesli steklenico domov. Morda pa bomo v steklenico spravili barvice, bonbone ali pa posušen domač čaj.

Ema, Stefania, Hilmie, Zoja

6. Plan enodnevnega izleta po Krasu

Vsi učenci so sodelovali pri pripravi enodnevnega izleta po Krasu:

8.30 zbor pred OŠ Srečka Kosovela Sežana
9.00 ogled Vinakrasa
12.00 kosilo na turistični kmetiji
13.00 ogled kmetije in vinograda
15.00 ogled miniaturnih vozov v Žirjah pri Sežani
16.30 delavnica prepletanja steklenic (po dogovoru v kakšnem Kulturnem domu)
19.30 prihod pred šolo

PREDVIDENI STROŠKI

Ogled Vinakrasa: 2 EUR
Kosilo: 10 EUR

Muzej miniaturnih vozov in delavnica: prostovoljni prispevki
Avtobusni prevoz: 10 EUR

7. Zaključek

Učenci smo spoznali značilnosti vinogradništva, ki je značilen za kraško pokrajino. Veliko starih obrti izumira. Opletanje steklenic je bilo nekoč pomembno vaško zimsko opravilo, saj je bilo steklo dragoceno. Lepo je, da se tudi učenci preizkusimo v starih običajih. Vsak učenec je izdelal ptičjo hišico in opletal steklenico. Pripravili smo zanimiv, vabljiv enodnevni izlet za turiste, ki jih je na krasu vsako leto več.

8. Literatura

  1. Bogataj, J. (1989). Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
  2. Knez I., Valand Z. (1998). Domača obrt – pletarstvo. Seminarska naloga. Ljudska univerza Slovenska bistrica.