Razvijanje svijesti o pješačenju u školi

andreja_masten

Andreja Masten

Sažetak

Moderna tehnologija sve više istiskuje aktivno slobodno vrijeme u smislu fizičke aktivnosti. To posebno vrijedi za mlade ljude koji svoje slobodno vrijeme provode pred računalnim zaslonom i pametnim telefonom u sve većem broju. Doista je prva »škola« za aktivno provođenje slobodnog vremena u obitelji, ali ne smijemo zaboraviti školu kao obrazovnu ustanovu. U školi se provede sportski sati i sportski dani, ali oni svakako ne mogu zamijeniti redovitu tjelovježbu kao životnu naviku. Jedna od mogućnosti koja može odgovoriti na ovo pitanje svakako je interesna aktivnost naše škole »planinarenje«.

Ključne riječi: razvoj psihofizičkih sposobnosti, pješačenje, izlet, slobodno vrijeme

1. Uvod

Pametno odabran sport: ne šteti nam, traje cijeli život, daje nam radost napretka, nova znanja, nove prijatelje i dovoljno zadovoljstva da nas vodi naprijed (Cokan, 2008).

Živimo u okruženju i društvu okruženi modernom tehnologijom, koja u mnogim područjima čovjeku olakšava život, a istodobno smanjuje njegove fizičke sposobnosti potrebne za obavljanje svakodnevnih zadataka, a sve manje kretanja utječe i na naše zdravlje. Ako želimo da kretanje postane i ostane važna kvaliteta u životu, čak i kad djeca odrastu, moramo kod njih izgraditi pozitivan stav prema samom kretanju, što možemo započeti već u predškolskom razdoblju. Roditelji koji znaju iskoristiti različite oblike tjelesne aktivnosti kao aktivno provođenje slobodnog vremena igraju glavnu ulogu u tome. Čak i u širem smislu riječi društvo je svjesno te činjenice i nudi različite oblike aktivnosti usmjerene na tjelesnu aktivnost, kako za djecu tako i za odrasle.U sekundarnom okruženju, to jest u školskom okruženju, utjecaj učitelja je velik i važan za pojedinca. Učitelji trebaju ponuditi što je moguće više pokretnih aktivnosti za učenike, u području nastave sporta i drugih aktivnosti.

2. Usmjeravanje na kvalitetan način provođenja slobodnog vremena

Pješačenje može biti jedan od načina za kvalitetno provođenje slobodnog vremena. Pješačenje nije točno aktivnost koja bi privukla djecu u velikom broju i često je zanemarena u mnogim školama, ali uz odgovarajuću motivaciju, prilagodbu sadržaja, atraktivnost i igru možemo je učiniti atraktivnom za djecu koja su navikla da provode popodne uz televiziju, računalo, telefon. To nam također uspijeva u našoj školi.

3. Interesna aktivnost planinari na našoj školi

Više od 10 godina provodim zanimljivu aktivnost »planinari« u našoj školi. Primjećujem da se sve više učenika odlučuje na planinarenje, unatoč mišljenju većine da je zabavnije provesti slobodno vrijeme s računalnim igrama na telefonu ili računalu.

U ovoj školskoj godini među planinare su upisana 62 učenika od 1. do 6. razreda, što nije malo za školu s 350 učenika. Četiri učitelja su odgovorna za ovu interesnu aktivnost. Prilikom odabira izleta obratimo pozornost na želje i sposobnosti naših učenika. Na početku školske godine učenike – planinare upoznajemo s programom izleta, u planu ih je šest. Pješačenje organiziramo subotom. Tri šetnje po obližnjim brdima provode same mentorice planinarskog društva i dva izleta uz pomoć Planinskog društva Ptuj, a jedan izlet pripremamo u suradnji sa susjednom školom, jer je to tradicionalni marš koji smo nazvali Pješačenje prijateljstva. Pješačenje nema uvijek unaprijed određen raspored, jer planinski izleti također ovise o vremenu.

Planinarstvo ni izdaleka nije samo hodanje ili tjelesna aktivnost, s kojom upoznajemo dalju i bližnju okolicu, nego i aktivnost u kojoj se mladi navikavaju i obrazuju u skromnosti, samostalnosti, prijateljstvu, disciplini, hrabrosti, kulturi srčanosti i poštovanju za rad. Ukratko, utječemo i promoviramo značaj planinarstva u smislu pozitivnih vrijednosti prema ljudima i brizi za prirodu. Naravno, s tim jačamo navike učenika za zdrav život i aktivno provođenje slobodnog vremena.

4. Priprema na izlete

4.1. Osnovna znanja i vještine pješačenja

Svaki učenik, prije odlaska na izlet, upoznaje se s osnovnim vještinama koje se moraju savladati na putu, o ponašanju u grupi, o važnosti zaštite prirode, učimo ih kako odabrati i koristiti ispravnu opremu za sigurne izlete, učimo ih pravilima hodanja, te poučavamo o odgovarajućoj hrani tijekom ovih izleta …

Učenike također upozorimo da na izlet mogu ići samo ako su stvarno zdravi.

4.2. Plan pješačenja

Prije izleta upoznajemo učenike o planinskoj stazi, odakle počinjemo, gdje završavamo i koliko dugo ćemo planinariti.

5. Motivacija i obogaćenje planinskih izleta

Planinske izlete namijenjene djeci treba osmisliti tako da hodanje ne postane dosadno i monotono. Dijete ima tri područja percepcije: srce, ruke i glavu. Najvažnije za njega je srce koje daje emocije i doživljaj prirode, dok su kod odrasle dobi u prvom planu glava i ruke. Glava percipira objašnjenje, zašto i kako stvari funkcioniraju, a ruke uče praktične vještine. Kod djece je stoga bolje stvoriti prijateljsku, poticajnu atmosferu koja potiče samopouzdanje, spremnost na istraživanje i osjećaj sigurnosti (Neuman i Turčová, 2004). Svaki izlet ili pješačenje stoga moraju sadržavati elemente igre, moraju biti prilagođeni djetetovoj prirodi, pripremljeni kao istraživački izlet i moraju sadržavati »dodatke« koji su zanimljivi djeci.

5.1. Sakupljanje i pečenje kestena

Jesenji izlet uvijek je obogatimo skupljanjem kestena, a zatim biramo odnosno odaberemo prikladno mjesto gdje na kraju pješačenja kesten također ispečemo.

5.2 . Različite pokretne aktivnosti

Svaki planinski izlet mentorice obogate različitim pokretnim aktivnostima. Put koristimo za razne vrste kretanja: preskakanje prepreka tijekom pješačenja (npr. manjih potoka, jama), penjanje na lovačke promatračnice, kotrljanje po padinama travnjaka, igranje nogometa na igralištima ili travnjacima, uz razne štafetne igre …

5.3. Užina i odmor

imageNa pješačenju se nekoliko puta zaustavljamo na pogodnom mjestu kako bi se učenici mogli odmoriti i pojesti užinu koji su ponijeli od kuće i koju rado podijele sa svojim vršnjacima. Ovo je vrlo važan dio izleta, kojem se učenici posebno raduju.

Slika 1. Užina i odmor

5.4. Igre opažanja

Opažanje je dobra vještina koja se može steći samo vježbom. Učiteljice stalno motiviraju učenike da opažaju. Pitamo ih koliko smo znakova već vidjeli na putu, što nas očekuje i čuju li koju životinju. Učenici stječu iskustvo opažanja i istraživanja, a na zanimljivosti na putu također nas kasnije sami upozoravaju.

5.5. Noćni izlet s bakljama

imageU prosincu izvodimo noćni izlet na koji pozivamo članove obitelji učenika i obogatimo ga bakljama.

5.6. Zimski izlet sa sanjkanjem

Za zimski izlet odabiremo teren pogodan za sanjkanje. Naravno, učenici moraju biti upozoreni da se pravilno odjenu i obuju. Ovu vrstu izleta učenici posebno vole.

Slika 2. Sanjkanje na izletu

6. Evaluacija izleta

Nakon svakog putovanja, susrećemo se s učenicima kako bismo analizirali samu izvedbu izleta, evaluacijski list koristimo kao pomoč. Na evaluacijskom listu odgovore što je bilo u redu, kako su se osjećali, što im se svidjelo, što im se nije svidjelo i žele li to promijeniti…

7. Zaključak

Osnovni ciljevi sporta u osnovnoj školi su: očuvanje zdravlja djece, utjecanje na optimalni razvoj psihofizičkih sposobnosti i pružanje mladoj osobi niz aktivnosti kako bi odabrala adekvatnu rekreativnu aktivnost za život. Stoga je važno da je u nastavnom planu i programu škole također program pješačenja, budući da je hodanje u svim njegovim oblicima jedna od najprikladnijih pokretnih aktivnosti. Važno je posvetiti više pozornosti uključivanju pješačenja u redovite aktivnosti. Nažalost, događa se da se u nekim školama ukida i zamjenjuje sportskim danima s atraktivnijim sadržajima.

Fizički napor, u našem primjeru hodanje na pješačenjima, daje osjećaj zadovoljstva i samopoštovanja. Nažalost, svaki napor danas je element od kojeg bi mnogi roditelji željeli zaštititi svoju djecu, ne shvaćajući da im zapravo nanose štetu. Za odgoj djeteta je hodanje sjajan način, jer zahtijeva odricanje i ustrajnost, te tako pridonosi razvoju osobnosti.

Pješačenje može biti i zabava, opuštanje, tkanje novih prijateljstava, a pomaže učenicima da održe svoje fizičke i psihofizičke sposobnosti. Otvara zdrave i korisne oblike odnosno navike iskorištavanja slobodnog vremena.

8. Literatura

  1. Burnik, S., Petrovič, D., Gratej, L., Zubin, A. in Jereb, B. (2012). ABC dejavnosti v naravi. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  2. Cokan, F. (2008). Eno življenje je premalo. Ljubljana, Debora.
  3. fotografije vlastite arhive
  4. Glavnik A., Rotovnik, B., Kadiš F., Peršolja B.,… Zorn Matija. (2011). Planinska šola. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
  5. Neuman, J. in Turčová. (november 2004). Hiking and Moutaineering with Kids. Referat predstavljen 2004 na simpoziju Outdoor Sport Education, 93–96. Sažetak dobiven na http://www.academia.edu/442471/SelfDevelopment

9. Prilog

Škicnite novi Pogled ;-)

Broj 106, listopad 2018.
ISSN 1848-2171

Pogled_iconU prošlom broju Pogleda Alenka Trifković je opisala kako odrediti grupu učenika s poremećajima u ponašanju te odrediti ciljeve rada. U ovom članku je istaknula ključni element u procesu promjene – to je radni odnos uspostavljen između profesionalnog radnika i učenika. Više…

Pogled_iconUčiteljica Andreja Zega da svojim učenicima što bolje približi učenje srednjeg vijeka napravila je međupredmetno povezivanje kako bi znanje ostalo trajnije,. Više…

Pogled_iconU učionici je cilj potaknuti i motivirati učenike na što više suradnje, komunikacije, odrediti i riješiti određene probleme. U učenju stranog jezika Bojana Urbanc potiče uporabu jezika u „realnim“ situacijama u učionici. Više…

Pogled_iconOsnovna škola Podlehnik organizirala je razne kreativno-edukativne radionice za učenike prilagođene interesima i dobi učenika. Na taj način osigurava se veća kvaliteta znanja, piše Dragica Šeluga. Više…

Pogled_iconEva Jazbec Leber predstavila je članak o najdjelotvornijim aspektima rada s učenicima useljenika. Usredotočila se na nacionalnost kao čimbenik rizika za viktimizaciju kolega. Više…

Pogled_iconKako najbolje iskoristiti slobodno vrijeme? Katarina Jesih Šterbenc izvještava nas o prednostima prevođenja slobodnog vremena u knjižnici. Više…

Pogled_iconMagda Humar sa svojom djecom istražuje pučku tradiciju kako bi na prikladan način približila naslijeđe rodnog grada. U svoje istraživanje je uključila roditelje, bakove i djedove u istraživački zadatak radi međugeneracijske integracije. Više…

Pogled_iconMatematika nije predmet gdje je izvanučionička nastava česta, ali velik broj učitelja smatra da ju nije moguće realizirati. Marina Njerš će sa svojim primjerima pokazati kako je to itekako moguće Smiješak Više…

Pogled_iconUčiteljica Martina Prejac je pripremila zemljopisnu radionicu gdje je napravila zagonetke s geografskim temama. Učenici su vrlo zadovoljni i oduševljeni ovakvim načinom učenja, a u budućnosti žele više takvih oblika rada. Više…

Pogled_iconMetka Nunčič je provela suradničko učenje kao jednu od metoda uspješnog učenja  na temu Izvori energije i štednja kako bi među učenicima  (četvrtih i devetih razreda) podigla samopoštovanje i poštovanje prema drugima. Više…

Pogled_iconRedovito kretanje je vrlo važno za razvoj djeteta, kaže Mira Lazar. U djetinjstvu je važno provoditi fizičke aktivnosti, a posebno privikavati na zdrav način života, kako bi se nastavilo u kasnijim fazama života. Više…

Pogled_iconSuradnja nastavnika (škole) i roditelja (doma) bitna je u obrazovnom procesu. Važno je održati sklad između škole i doma je utječe na cjelokupni razvoj učenika, ispričala nam je Suzana Rajgl Zidar. Više…

Pogled_iconKako bi se postigla bolja kvaliteta sportskog obrazovanja, Urška Tičar je prikazala zajednički rad razrednika i sportskog pedagoga. Više…

Pogled_iconVažno je s učenicima primijeniti što zanimljive aktivnosti kako bi produbili i nadogradili svoje znanje i naučili nove vještine. Pročitajte koje aktivnosti preporučuje Urška Zidar. Više…

Gordana Lohajner

Vzpodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa

v šolski knjižnici Gimnaziji Moste

katarina_jesihS

Katarina Jesih Šterbenc

Uvod

Obzorja mladih so vse bolj raznovrstna in tekmovalna, zato mladi bolj kot kdaj koli prej potrebujejo čas za sprostitev, umiritev in počitek, razvedrilo, zabavo ter socialno in osebno izpolnitev. K bolj kreativnemu in dejavnemu preživljanju prostega časa mlade lahko usmerjajo tudi šole, ki jih obiskujejo, saj predstavljajo tudi prostor avtonomnega druženja ter vrstniškega združevanja. Način preživljanja prostega časa je osebna odločitev vsakega posameznika. Pri tem smo si ljudje bolj ali manj podobni, saj je pomen prostega časa ravno v tem, da je to čas, ko nam je najbolj prijetno. Pomemben je za vse ljudi, saj omogoča sprostitev in uživanje v dejavnostih, ki nas zanimajo ter nas napolnijo z energijo.

Nekateri ljudje radi v prostem času samo počivajo, drugi pa se sprostijo tudi z aktivnim preživljanjem dejavnosti. Na način preživljanja prostega časa med mladimi vpliva veliko dejavnikov, med njimi vsekakor tudi okolje. Pomembno je, da je preživljanje prostega časa kvalitetno, saj tudi to nedvomno vpliva na naše življenje.

Definicija prostega časa

Definiranje prostega časa sploh ni enostavno, saj ne gre le za skupek aktivnosti ali razporeditev časa, ampak ga vsakdo definira glede na lastno percepcijo šolskih in službenih zahtev, vsakodnevnih obveznosti, odgovornosti v družini, plačanega dela. Še najpogosteje se ga definira kot nedelovni čas, čas zase, za predah, zabavo, umiritev in počitek; čas, ko lahko počneš, kar želiš, po lastni izbiri oz. ko se ukvarjaš z aktivnostmi, ki nudijo raznolikost, razvedrilo, sprostitev, socialno in osebno izpolnitev. V modernih družbah se prosti čas na račun skrajševanja delovnikov in podaljševanja življenjske dobe vse bolj podaljšuje (Kuhar, 2007).

Ravnotežje med prostim in delovnim časom (tudi časom, prebitim v šoli, in časom za pripravo na šolo) se zaradi zahtevnosti ter spremenljivosti dela in šolanja vse bolj ruši. Večeri in vikendi niso več povsem prosti, dodatno izobraževanje postaja vseživljenjska stalnica in zahteva ustrezno motivacijo. Prostočasne dejavnosti pomembno vplivajo na razvoj mladih ravno zato, ker imajo mladi v tem času več avtonomije kot v drugih dnevnih aktivnostih.

Za mladostnike sprostitev pomeni, da se lahko prosti zunanjih pritiskov družijo s prijatelji, se zabavajo, izražajo sebe in preizkušajo svoje sposobnosti. Kakovostno življenje je pravica in priložnost vsakega posameznika in prosti čas je eden izmed načinov za njegovo doseganje ter ohranjanje. Smiselno preživljanje prostega časa  obvaruje posameznika marsikatere fizične in psihične bolezni ali vsaj omili njene posledice (vir: Prosti čas, 2017).

Raziskave kažejo, da je aktivno preživljanje prostega časa povezano s pozitivnimi razvojnimi rezultati, npr. z boljšim šolskim uspehom, prilagodljivostjo, boljšim mentalnim zdravjem. Te aktivnosti dajejo občutek kompetentnosti in samorealizacije. Prosti čas kot sociološka institucija zavzema pomembno in osrednje mesto v življenju adolescentov v zahodnih družbah. V tem času se mladi ukvarjajo z različnimi aktivnostmi. Prosti čas zagotavlja tudi prostor, kjer lahko mladi eksperimentirajo z različnimi vlogami, se učijo socialnih norm, se preizkušajo v izzivih, s katerimi se bodo soočali, ko odrastejo ter se formirajo v različne vrstniške skupine. Identifikacija s skupino mladostnikom omogoča, da se distancirajo od družine in odkrijejo nov, svoj svet, ki se v marsičem razlikuje od sveta njihovih staršev. V adolescenci so prostočasna vedenja most med svetom otroške igre in svetom odraslega, v katerem se zahtevajo določena odgovornost, disciplina in organizirana predanost. (vir: T. Mohar, 2009)

Šolska knjižnica in prosti čas

Kot navaja Novljanova (2005) prosti čas ni samo geslo v katalogu knjižnic ali vsebina knjižničnega gradiva. To je tudi tema, s katero se morajo knjižnice spoprijeti in v svoji organizaciji predvideti tudi storitev za prosti čas njihovih uporabnikov. Načrtovati morajo njihovo kakovost, da jih bo posameznik zaznal kot osebno korist, ki mu prinaša zadovoljstvo. Ponudba knjižnic je lahko široka. Ponujajo možnosti za načrtovanje, izrabo prostega časa, pomagajo pridobiti prosti čas, spodbujajo rast prostega časa na račun skrajševanja časa za obveznosti, preprečujejo dolgčas, spodbujajo pestrost preživljanja prostega časa, preprečujejo osamljenost, ki jo lahko povzroča, ponujajo možnosti za učinkovito sprostitev.

Kako to počnejo danes, za koga, s kakšnim ciljem, kako uspešne so pri tem, s čim merijo svojo uspešnost, ne vemo kaj dosti.

Šolska knjižnica Gimnazije Moste se zelo trudi prisluhniti svojim uporabnikom in jim ponuditi dejavnosti, ki so jim blizu oz. jih zanimajo. Omogočeno  jim je igranje družabnih iger, uporaba IKT opreme, svetovanje. Prav tako imajo na razpolago kotičke za medvrstniško druženje.

Ob naraščajoči individualizaciji in življenju znotraj zidov, prav druženje in osebna komunikacija pomembno bogatita prosti čas posameznika. Ob upoštevanju tega dejstva, lahko knjižnice še posebej skrbno razvijajo pogoje in storitve, ki posameznikom ali skupinam omogočajo aktivno osebno srečevanje znotraj knjižnice. Nobena dobra knjižnica ne spregleda svoje moči pri odpravljanju socialne izključenosti, še zlasti med dijaki. Z njeno pomočjo in storitvami, kjer so še posebej pomembne prireditve, kjer se srečujejo bogati in revni, otroci iz različnih družbenih okolij, se lahko posameznik iz ranljivih socialnih skupin vključuje v aktivnosti brez diskriminacije, z občutkom sprejetosti krepi svojo samozavest in izraža ustvarjalne in socialne zmožnosti (Novljan, 2005).

Ravno na tem mestu ima svojo največjo vlogo šolska knjižnica, saj je prva (velikokrat tudi zadnja), s katero se mladostnik sreča, v katero vstopi. Šolske knjižnice se zelo trudimo zmanjševati možnosti za slabo počutje. Učinkovita pot za to je vključevanje učiteljev in dijakov v delo knjižnice, v oblikovanje in izvajanje programa. Na ta način lahko marsikateremu posamezniku pomagamo aktivno preživeti tudi prosti čas. Prostovoljno delo kot možna oblika preživljanja prostega časa si počasi utira pot v našo šolsko knjižnico in je dragocen prispevek za kakovostno preživljanje prostega časa drugih (pomoč pri učenju, branje drugim, družabne igre, nenazadnje tudi pomoč knjižničarju), lahko pa obogati tudi ponudbo knjižnice (npr. predstavljanje gradiva s stališča uporabnika – dijaka). Na Gimnaziji Moste že od leta 2013 vključujemo dijake v projekt MEPI – mednarodno priznanje za mlade, ki ima netekmovalen značaj prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnosti, ki spodbujajo osebno odkrivanje in rast, samozaupanje, vztrajnost, odgovornost do samega sebe in ne nazadnje služenje skupnosti. Program MEPI s svojim konceptom in filozofijo vpliva na vsestranski razvoj posameznika in na družbo:

  • izboljšanje učnega uspeha in večjo predanost izobraževanju in stopnji uspeha;
  • socialno vključenost;
  • večjo participacijo mladih v civilni družbi (večja vpetost v prostovoljno delo ter socialno in politično življenje skupnosti);
  • zmanjšanje nasilja in deluje preventivno;
  • krepitev zavedanja mladih o pomenu varstva okolja in spodbuja k vključevanju v tovrstne iniciative;
  • večjo zaposljivost udeležencev in trajnostno sposobnost preživetja- izboljšanje udeleženčevih sposobnosti za zaposljivost ter sposobnost za socialno in ekonomsko neodvisnost;
  • izboljšanje zdravja in dobrega počutja preko boljše fizične in psihične pripravljenosti;
  • zmanjšanje tveganja za povratništvo in lažja ponovna integracijo v družbo (pri tistih, ki so prestali vzgojno, zaporno kazen) ipd;
  • krepitev prizadevanj k večji enakosti med spoloma in opolnomočenje žensk, (prevzeto iz spletne strani http://mepi.si/mepi/ucinki-in-vplivi/).

Na šoli opažamo zelo pozitiven vpliv omenjenega projekta, saj dijake med seboj poveže, postanejo samozavestnejši in odgovornejši tako do sebe kot tudi do okolice. Skupina dijakov izvaja prostovoljno delo v šolski knjižnici. Ti dijaki so suvereni in samostojni uporabniki knjižnice, ki z veseljem svoje znanje prenašajo na mlajše generacije. Občutek zaželenosti, prostosti je tisti, ki zmore prosti čas, pa tudi obvezno delo, spremeniti v sproščujočo aktivnost, še zlasti ob zavedanju, da lahko računamo tudi na knjižničarjevo pomoč.

Poleg prijaznega in zaupanja vrednega človeka, ki dela v knjižnici, ter široke palete knjižnega in neknjižnega gradiva ima zagotovo pomembno vlogo tudi prostor in oprema v njem.

Ko pride posameznik v knjižnico, mu ta ponudi še pogoje (dejavnosti primeren prostor in opremo), da ga uporabi za informiranje, študij, raziskovanje, sprostitev. Mladostniki prihajajo v šolsko knjižnico tudi zaradi druženja, da si skrajšajo prosti čas s pomočjo knjižnice, da s študijem pridejo do dela, do obveznosti, prihajajo, da so tudi sami s seboj. V naši šolski knjižnici prirejamo tudi različne razstave (literarni natečaj izvirnih konstruktivističnih pesmi Konski) in družabne dogodke (večer v knjižnici).

V knjižnici imamo tudi pano, ki dijake informira o tedenskem dogajanju doma in po svetu, vsebino tega pa sami dopolnjujejo na svoboden, neprisiljen način.

Zaključek

Tako kot pravi Novljanova (2005) je načrtno spodbujanje obiska šolske knjižnice pozitivno zato, ker vemo, da dober prvi obisk ne bo zadnji, da se posamezniku z vstopom v knjižnico odpirajo možnosti, ki jih morda ni poznal, in uporaba katerih lahko njegov prosti čas spremeni v korist tudi za druge. Kakovostno delo knjižnice omogoči, da je čas v knjižnici preživet koristno. Knjižnici se z večanjem in sedanjim poudarjanjem aktivnega preživljanja prostega časa povečujejo možnosti za ciljno načrtovanje storitev za raznolike načine preživljanja prostega časa. Pri tem se knjižnica poveže z drugimi ponudniki in s sodelovanjem okrepi svoj položaj v okolju. V okoljih z bogato ponudbo je navadno ponudba knjižnic bogatejša, prav tako obisk knjižnic. Še posebej skrbno mora knjižnica pripraviti ponudbo storitev za kraje, kjer je malo prostega časa ali malo možnosti za raznoliko preživljanje, pri čemer te niso povezane le z denarjem, ampak tudi s kulturo bivalnega okolja. V tem primeru še posebej izstopa sodelovanje z okoljem, z vsemi društvi, v katera se ljudje včlanijo, kjer preživljajo prosti čas. S predstavljanjem društvene dejavnosti v knjižnici se bogati domoznanska dejavnost knjižnice, članstvo in možnosti za pripravo skupnih razvojnih projektov. Koristi preživljanja prostega časa v knjižnici ali z njeno pomočjo so obojestranske, imata jih knjižnica in uporabnik, njihovo merilo uspešnosti pa je zadovoljstvo uporabnika in gospodarska rast okolja ter rast kulture bivanja.

Literatura

  1. Mohar, T. (2009). Mladi in prosti čas – pomen prostočasnih aktivnosti za identitetni razvoj mladostnikov (Diplomsko delo).  Filozofska fakulteta, Ljubljana.
  2. Huzjan. J. (2010). Načini preživljanja prostega časa pri študentih (Diplomsko delo,  Ekonomsko-poslovna fakulteta). Pridobljeno s spletne strani 18. 9. 2017: http://mss.si/datoteke/dokumenti/Huzjan.pdf.
  3. Prosti čas. Pridobljeno s spletne strani 15. 9. 2017: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/TrajnostniRazvoj/06_Prosti_cas.pdf.
  4. S. Novljan. (2005). Čas prostosti v knjižnici. Knjižničarske novice, 15 (2005)10. Pridobljeno s spletne strani 15. 9. 2017. http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/pdf/oktober2005-priloga2_prispevek4.pdf.
  5. Kuhar, M.: Prosti čas mladih v 21. stol. Pridobljeno s spletne strani 18. 9. 2017: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4CNPZ4P.
  6. Erjavec, P., Kikelj, N. (2014). Prosti čas – ga mladi preživljamo aktivno? (Raziskovalna naloga). Pridobljeno s spletne strani 15. 9. 2017:  https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201402964.pdf.