Odnosi grade promjene

klavdija_paldauf

Klavdija Paldauf

Sažetak

Temelj za uspješan odgojni rad su međuljudski odnosi, osobito kod djece s emocionalnim i bihevioralnim problemima ili poremećajima. Pošten i otvoren odnos osnova je, na koji možemo graditi, da dijete postaje svjesno vlastitih emocija, da uči razumjeti vlastite reakcije, uči o sebi i traži različite pristupe za poboljšanje ponašanja, što dovodi do transformacije manje prikladnih i nepopravljenih ponašanja. Polazeći od iskustva rada s tom djecom, važno je, da se dijete nauči i samo sebe realno procijeniti.

Ključne riječi: emocionalni problemi, problemi u ponašanju, odnos, odgovornost, samoprocjena.

Uvod

Odgojno-obrazovna ustanova OŠ Veržej nalazi se u sjeveroistočnom djelu Slovenije i ima tri jedinica: vrtić, školu i odgojni dom. U domu radim kao odgojiteljica već 10 godina. Prihvaćamo djeco i adolescente s emocionalnim i bihevioralnim problemima ili poremećajima u času osnovnog školovanja, to je od 6 do 15 godina. Većina djece smještaju Centri za socijalni rad, nekoliko njih smješta sud.

U šest grupama imamo smještenih ukupno 50 djece. U svakoj grupi su smješteni 4-10 djece za koje odgovara četiri odgojitelja. Za vrijeme u kojem su kod nas, odgojitelji brinemo za njih 24 sata na dan, svaki dan u godini, osim kada ode u školi. To je tijekom tjedna u uglavnom od 7,55 do 13,10 sati. Ako situacija to dopušta, vikendom, praznicima i odmorima odlaze kući, svojim obiteljima. Pa i za to vrijeme za njih smo dostupni telefonski.

Socijalno-pedagoški odnos i naše uloge

Socijalno-pedagoški odnos je dvosmjeran proces između mladeži i odgojitelja, stoga je potrebni dobar kontakt, koji diže energiju, donosi opuštanje i pojača spremnost na suradnji. (Krajnčan i Bajželj, 2008).

Za dobar pedagoški odnos odgojitelj trebao bi biti autentičan i empatičan, pored tega i onaj, koji razumijeva i prihvaća. Za sve ovo potrebne su mu spretnosti aktivnog slušanja, pozitivna stav na sposobnosti mladeži i sposobnost vidjeti stvari u drugačije (ibid.)

Svaki mladić sa svojim odgojiteljem stvara odnos na svoj način, isto i odgojitelj stvara odnos sa svakim mladićem na svoj način. Odgojitelj ima kod toga puno različitih uloga, koje su udružene i nalaze se u “babuški“, a naš zadatak tijekom profesionalnog rada je, da ove uloge mijenjamo kada i kako je potrebno (Ristić, 2015.).

Zbog toga profesionalni radnici, pored naše izvorne uloge odgojitelja, često smo još i učitelji, socijalni radnici, zamjeniki roditelja, prijatelji, savjetnici, animatori, motivatori, organizatori, mentori, terapeuti; često pak i neprijatelji, progonitelji, policajci ili “oni koji teže”. Zasigurno sam zaboravila još neku važnu ulogu …

Rad odgojitelja uključuje sve te različite uloge, koje se mijenjaju brzo, stalno se prilagođavaju pojedincima i situacijama u kojima se svi zajedno nalazimo. Mogli bismo također reći, da smo kao “multipraktik” koji dijete “promiješa”. Često njihovi roditelji očekuju, da će mladić kada nas ostavi biti u novoj ulozi kao odgovorna, neovisna osoba ali to nije tako jednostavno.

Motivacija je veća, kad drug drugog vidimo i uzimamo u obzir, smo drug prema drugome emocionalni, empatični i surađujemo. Tako smo odgojitelji dobar primjer za smjernice, koje s njima vježbamo (Švarc, 2015.).

Povratne informacije pomaže u ispravljanju i promjeni ponašanja, ako predlože ispravljanje nedostatka u različitih aktivnostima, zato trebaju biti verbalizirane (Frlec, 2008).

Pozitivna iskustva i odgovornost

Da dijete uči i nauči preuzeti odgovornost za svoje ponašanje, mora da shvati, da je on također odgovoran za promjene u tom. U našom radu mladeži dajemo priliku prikupljanja pozitivnih iskustava, učenju o vlastitoj vrijednosti, traženju sigurnosti i osmišljavanju osobnih ciljeva s priču kojih odvija se učenje za život. Tijekom tog vremena razvijaju i sposobnosti za realnu vlastitu prosudbu o uspjehu, može se razviti odnos prema vlastitim odlukama i vlastitom uspjehu u postizanju ciljeva. Sve to može biti vrlo učinkovito sredstvo za motiviranje promjena u ponašanju, jer analiza vlastitog ponašanja i emocija mora doći od samog djeteta. Međutim, budući da je prihvaćanje odgovornosti za vlastito ponašanje i uvođenje promjena u djece s emocionalnim problemima i problemima u ponašanju dugotrajan proces, promjene često nastaju dugoročno, u mnogim slučajevima tek nekoliko godina kasnije (Gjerek Kreslin, Paldauf i Tekalec, 2016.).

Naše iskustvo

Da bih postigli to, što sam spomenula prije, svaka grupa organizira svaki tjedan sastanak grupe. Svrha ovog udruženja je, da se grupa i svako dijete za sebe ocjeni. Prije nego što govori o sebi, svako mora razmisliti o svome ponašanju, o svojih dostignućima, o svojih greškama, zašto je do njih došlo i kao ih ispraviti. To je vrijeme, da svako za sebe razmili o svojima odnosima prema odgojiteljima, učiteljima ili vršnjacima. To je i vrijeme, da napravi plan za novo učenje.

U mojoj grupi ima 10 djevojka između 10 i 15 godina. U četvrtak popodne svi sjednemo za stol i nakon toga slijedi razgovor; mi ga zovemo “tjedni sastanak“. Svaka djevojka kaže, što joj se taj tjedan dogodilo, što je bilo dobro, što mora da ispravi ili promjeni i kako će to postići. Druge djevojke se pridružuju, ako je potrebno, isto i odgojitelji.

To je zapis jednog djela “sastanka“. Imena djevojčica izmišljena su zbog zaštite osobnih podataka. Ove tri imaju između 12 i 15 godina.

Odgojiteljica: Tko će početi?
Mija: U srijedu popravila sam ocjenu kod matematike. Za ovo sam se dugo učila ovdje i kod kuće. Konačno mi je uspjelo.
Iva: Bravo, vrlo smo ponosni na tebe. Znamo, da si trebala uložiti puno energije i časa. Čestitam ti. Možda drugi put pitaš i mene, ako ti mogu pomoći, pa možda nećeš ni dobiti slabu ocjenu.
Lana: Nadam se, da sada znaš kako se to radi. Vježba, vježba, vježba i nemoj se sramiti pitati za pomoć. Možeš i mene zamoliti za pomoć.
Odgojiteljica: Slažem se. Razmisli o tome, što sve si trebala uraditi prije nego kad dobiješ negativnu ocjenu. Ti si sposobna i možeš biti uspješna. Treba ti još malo energije i rada. I kako su ti rekle kolegice, zatraži pomoć ako ti treba. Kako se razumiješ s vršnjacima?
Mija: U ponedjeljak sam se posvađala s B. One me je zbunila kod učenja, pa sam vrištala na nju. I ona je vrištala na mene.
Iva: Istina je, ali ja sam samo htjela, da ti pomognem, a ti si me ružno gledala i vrištala. Pa sam i ja vrištala nazad.
Odgojiteljica: Dobro, nemojte podizati glasa. Razmislite, kako ćemo sada to promijeniti. Ako sam dobro slušala, B ti si htjela pomoći A, a ona to nije tako shvatila. Dali sada razumijete što se je dogodilo?
Mija: Da, sada znam. Nije bilo potrebno. Mislim, da sam bila takva jer me je čekala ova matematika. Možda bi trebala poslušati to, što mi je B htjela reći. Vjerojatno bi mi i njezina pomoć dobro došla.
Iva: I ja razumijem, da bi trebala pokazati malo više razumijevanja. Sada vidim, da te je ova matematika okupirala. Ispričavam se, što sam vikala na tebe.
Mija: I ja se ispričavam. Nije nama to trebalo. Sljedeći put nadam se, da ćemo se bolje slušati.
Lana: Konačno ste se dogovorile. Kako se sada osjećate?
Mija: Ovo je mnogo bolje, jer smo se zapravo čuli.
Iva: Ali treba nam još vježbe za međusobno slušanje.
Odgojiteljica: To i radimo svaki dan…

Zaključak

Naša djeca često naviknuti su, da govore samo o slabim stvarima. To im se je događalo prije nego što su došli k nama i na to su naviknuti. Često nisu u stanju vidjeti svoje dobre strane, toga što su postigli, kako su nekome pomogli, kako su nekome bili dobar primjer. Ali to je baš to, što je vrlo važno i kod toga trebaju ohrabrenje.

S pozitivnim iskustvom, čak i malim koracima, dođe se daleko. Samo nam treba jasan cilj, motivacija, ohrabrenje, pomoć i razumijevanje. To je to, što vježbamo iz dana u dan. U svemu tome dobri odnosi su oni koji donose rezultate. Pa i ako je to kao Sizifov rad, malo naprijed i malo nazad, ipak je vrlo važno, da malo po malo postignemo promjene kod mladeži u njihovom mišljenju, ponašanju i preuzimanju odgovornosti za sebe.

Literatura

  1. Frlec, Š. (2008.). Koncept samoučinkovitosti in motivacijsko delo socialnega pedagoga. V M. Krajnčan, D. Zorc Maver, B. Bajželj, (ur). Socialna pedagogika med teorijo in prakso. (str. 55- 70). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  2. Gjerek Kreslin A., Paldauf K., Tekalec A. (2016.). Formativno spremljanje/preverjanje v vzgojnih ustanovah in vzgojnih domovih. Gradivo za študijske skupine za otroke s posebnimi potrebami za šolsko leto 2016/17.
  3. Krajnčan, M. in Bajželj, B. (2008). Odnos – osnova za socialno pedagoško delo. V M. Krajnčan, D. Zorc Maver, B. Bajželj, (ur). Socialna pedagogika med teorijo in prakso. (str. 55-70). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  4. Ristić, M. (2015.). Refleksija vloge vzgojiteljice v vzgojno-izobraževalnem zavodu. V A. Kobolt (ur.). Moči, izzivi, vizije vzgojnih zavodov. (str. 135-150). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  5. Švarc, E. (2015.). Utemeljitev smiselnosti in učinkovitosti našega delovanja. V P. Pal.(ur.). Ptički brez gnezda. Leto XXVII. Številka 49. (str. 25-35). Ljubljana.

Samoevalvacija

aleksandra_LS

Aleksandra Lampret Senčič

Povzetek

Na Osnovni šoli Glazija je tim za samoevalvacijo po smernicah poročila evropske komisije v šolstvu za krepitve kompetenc 21. stoletja zastavil anketni vprašalnik za delavce. Z vodenjem ravnateljice preko ugotovitev anketnega vprašalnika bodo pripomogle k izoblikovanju meril za spremljanje inovativnih metod dela za delo z učenci s posebnimi potrebami. Pomembne ugotovitve evalvacije anketnega vprašalnika so, da na šoli poteka poučevanje vzporedno z učenjem, ker je poučevanje tisto, od katerega je v veliki meri odvisna tudi kvaliteta učenja. Delo z učenci s posebnimi potrebami poleg inovativnega učnega okolja zahteva še veliko osebnostne senzibilitete osebja, sposobnost prilagajanja in upoštevanja celostne individualizacije za posameznega otroka. V ospredju dela in življenja na šoli so sodelovalna komunikacija, preizkušanje inovativnih oblik dela v skladu z etičnim odnosom do oseb s posebnimi potrebami. Izsledki anketnega vprašalnika nam bodo kazalo za nadaljnje delo v tekočem šolskem letu.

Ključne besede: samoevalvacija, spremljava

Uvod ali vzakaj evalvirati svoje delo ?

Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v vrtcih in šolah, je nastal na podlagi dejavnosti usposabljanja za samoevalvacijo slovenskih šol leta 2014, pri čemer so sodelovali domači in tuji strokovnjaki. Je pripomoček, ki ravnatelja in tim za samoevalvacijo vodi skozi celoten postopek uvajanja izboljšav, od načrtovanja, spremljanja, izvajanja in vrednotenja ter daje konkretne usmeritve za izdelavo poročila o samoevalvaciji.

Ker je napisan sistematično, predvideva tri-letni cikel izboljšav in predstavi, katera področja velja izbrati za prednostna. Vprašalnik je timu za samoevalvacijo na OŠ Glazija pripomogel k izbiri prednostih ciljev za naslednje šolsko leto, vodil nas je skozi predstavitev kazalnikov šolske učinkovitosti, ocenjevanja, poučevanja in učenja, nato pa s povzetkom temeljnih informacij o načrtovanju, izboru ciljev, izvajanju dejavnosti, spremljanju doseganja ciljev in vrednotenju izboljšav, dal timu ravnatelju in učiteljem usmeritve za samoevalvacijo.

V smernicah upoštevanja Evropske komisije, ki želi, da bi države članice bolje sodelovale in šolske sisteme razvile tako, da bodo ti bolj ustrezali potrebam učencev in delodajalcev v Evropi prihodnosti, ki bo temeljila predvsem na znanju. Zato smo se na OŠ Glazija, Celje, odločili, da namenimo samoevalvacijsko anketo pregledu potreb učencev in učiteljev za čim boljše sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami.

V predstavljenem poročilu evropske komisije v šolstvu za krepitve kompetenc 21. stoletja le-ta ugotavlja, da bodo potrebne spremembe, ki bodo morale biti včasih tudi korenite, če želimo, da bodo evropske šole mlade temeljito pripravile na življenje v tem stoletju. Komisija predlaga agendo za sodelovanje na treh področjih (povzeto po Smernice evropske komisije za šolstvo):

1. Vsem učencem pomagati razviti kompetence, ki jih potrebujejo za življenje. To pomeni: povečati stopnjo pismenosti in računskih spretnosti; izboljšati sposobnost učenja, kako se učiti, in temu primerno prilagoditi kurikulum, učna gradiva, izobraževanje učiteljev in ocenjevanje.

2. Vsem učencem zagotoviti kakovostno učenje. To pomeni: poenotiti predšolsko izobraževanje; izboljšati pravičnost šolskih sistemov; zmanjšati zgodnje opuščanje šolanja; izboljšati podporo učencem s posebnimi potrebami v šolah, namenjenih večini.

3. Izboljšati kakovost učiteljev in drugih delavcev šole. To pomeni: več in kakovostnejše izobraževanje učiteljev; učinkovitejše zaposlovanje učiteljev in pomoč vodstvenim delavcem šol pri izboljševanju učenja.

Hitri tempo razvoja tehnologije predstavlja izziv za učitelje, saj morajo biti na tekočem z digitalnim načinom življenja svojih učencev, to pa pogosto ni enostavno. Pobude za pospeševanje IKT v izobraževanju mnogokrat obravnavajo uvajanje naprav in orodij v učilnicah, a pri tem premalo upoštevajo vprašanje, kako lahko to vpliva na oziroma spreminja način, po katerem ljudje poučujejo in se učijo. Učitelji se morajo pogosto pogajati z orodji IKT in iznajdljivimi učenci na področju IKT, ki jih imajo v razredu ter s šolsko upravo, izobraževalnimi cilji in kurikulumom, ki vplivajo na to, kako in v kolikšni meri naj bi uporabljali tehnologijo. Potrebujemo več pedagoških raziskav, ki bi usmerile usposabljanje učiteljev in zagotovile boljše rezultate na področju možnosti, ki jih nudijo IKT v izobraževanju, ne le za spodbujanje ustvarjalnosti in drugih sposobnosti 21. stoletja, temveč tudi za krepitev izpopolnjevanja v določenem predmetu in uporabe IKT pri razširjanju učilnice ter motiviranju upornih učencev.

Na OŠ Glazija, Celje, smo v tem šolskem letu pristopili k izoblikovanju meril za spremljanje inovativnih metod dela za delo z učenci s posebnimi potrebami.

Vizija šole pove, da je šola odsev ustvarjalnega dela in skupnega elana učencev, staršev in zaposlenih delavcev šole. Vrednote vizije uresničujemo s kvalitetnim individualnim VI delom z učenci, s sodelovalnim odnosom s starši, z razvijanjem profesionalnosti zaposlenih, z graditvijo strpnih, tvornih medsebojnih odnosov s prepoznavno umestitvijo šole v širše okolje, z oblikovanjem okolja, v katerem bodo učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, čustvene in socialne potrebe ter razvijali svojo samostojnost in odgovornost.

V luči vrednot uresničevanja vizije, smo se osredotočili na kvaliteto dela z učenci. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, do katerega smo po protokolu pristopili po korakih procesnih elementov.

Faze uvajanja izboljšav in samoevalvacije na OŠ Glazija, Celje:

Načrtovanje

Pri področju načrtovanja smo izpeljali analizo stanja, za kar smo uporabili anketni vprašalnik, odgovarjali so vsi strokovni delavci. Tema anketnega vprašalnika je uporaba inovativnih oblik in metod dela.

Izvajanje in spremljanje

Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete. Analiza podatkov je bila zbrana s pomočjo člana tima samoevalvacije, skupno smo pogledali evalvacijo vprašalnika in se pogovarjali o načrtu za delo v prihodnje.

Zapisnik in razprava nam služita za pogled stanja.

Vrednotenje in poročanje

Refleksija o podatkih anketnega vprašalnika je bila narejena na strokovnih aktivih šole, člani smo poročali o ovrednotenju in doseganju ciljev, ravnateljica nas je vzpodbujala h konstruktivni debati in polemiziranju.

Zapisi analize in refleksij so del uresničevanja ciljev LDN šole. Ravnateljica je seznanila učiteljski zbor z zbranimi podatki.

Analiza anketnega vprašalnika

Na anketni vprašalnik je odgovarjalo petdeset oseb. Pri pregledu anketnega vprašalnika je opazno, da so bila vprašanja razdeljena na pomembne sklope, ki se dotikajo naslednjih področij:

  • naravnanosti šole kot Eko šole
  • uporaba tehnologije pri pouku
  • usmerjenost na šolo 21. stoletja
  • uporabo inovativnih oblik in metod dela pri pouku in izven njega

Po frekventnosti odgovorov vidimo, da so v 47 primerih na šoli uporabljene inovativne oblike in metode dela, v treh primerih pa ne.

Šola sodeluje v skupnosti Eko šol, pri svojem specialno pedagoškem delu delavci šole vnašajo v pouk elemente ekološke vzgoje in vzpodbujajo čim večjo osveščenost učencev do okolja, v katerem vsi živimo. Uporaba virov in podatkov za pouk, ne samo naravoslovja, temveč učnega procesa tako v prilagojenem, kot posebnem programu vzgoje in izobraževana omogoča učencem in učiteljem spoznavanje postopkov, snovi, teles in medsebojno povezanost delovanja narave v vsakdanjem življenju. Pri vzpodbujanju praktičnega dela učenci spoznavajo kako skrbeti zase in za druge, kako spoštovati sebe in druge, naravo in vsa živa bitja. Različnost in pestrost pri izbiri naravnih materialov pri pouku je vzpodbuda za učiteljevo delo z učenci in lastno aktivnost otroka pri pouku. Največ odgovorov učiteljev pove, da pri svojem delu v razredu, pri pouku uporabijo največ naravnega materiala (42), sledi uporaba materiala pri OPB, med urami oddelčne skupnosti. Učitelji so dajali odgovore tudi na vprašanja pod navedbo, drugo, kar pomeni, da naravne materiale uporabljajo v primeru: ne uporabljam, v času dodatne strokovne pomoči na redni OŠ, pri utrjevanju znanja, pri odpravljanju primanjkljajev na posameznih področjih učenja, pri dnevih dejavnosti, v času dela v domu – popoldanskem času, pri interesni dejavnosti, med uro dodatne strokovne pomoči.

Kdaj uporabljate oz. izvajate pouk v naravi?

Izvajanje pouka v naravi

Strategije poučevanja omenjamo predvsem z vidika njihovega vpliva na proces učenja. Značilnost kakovostnih strategij poučevanja je, da angažirajo in aktivirajo vse učence, kar pomeni, da so jim izziv, jim dajejo možnost udejstvovanja in spodbujajo različne oblike sodelovanja, od preproste uporabe različnih pripomočkov (npr. merjenje, uporaba zemljevida) do odgovarjanja na bolj ali manj zahtevna vprašanja, interakcije med učenci v skupinah, iskanja primerov in/ali povezav z dejanskim življenjem (avtentični primeri). Bistveno je spodbujanje kognitivnih procesov (procesov mišljenja, reševanja problemov, iskanja logičnih ali vzročno-posledičnih zvez…). Kakovostne strategije poučevanja so inkluzivne, vključujejo elemente diferenciacije, s katerimi se prilagajajo različnim učencem, so v oporo in vsebujejo razne oblike formativnega spremljanja delovanja in dosežkov pri učencih.

Kdaj v pouk vključujete uporabo interaktivne table?

Interaktivna tabla postaja pogosta tehnologija v naših šolah in je ob pravilni uporabi izjemen motivacijski pripomoček, ki pripomore k sodobnemu, nazornejšemu in učinkovitemu podajanju učne snovi ter uspešnejšemu doseganju učnih ciljev (Zadravec, 2011).

Interaktivne table so v svetu že uveljavljene kot kvalitetno učno sredstvo pri izobraževanju. Na šoli imamo dobro opremljenost s tablami, prav tako so učitelji usposobljeni za delo. Mnogi raziskovalci menijo, da učinkovita uporaba interaktivne table v razredu izboljšuje učno uro in učence pripelje do boljšega razumevanja vsebine. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v zadnjih nekaj letih spodbuja interaktivno poučevanje v slovenskih šolah, s pričakovanji, da bo to vodilo do izboljšav pri učenju. Ta pričakovanja temeljijo na uspehih takšnih pristopov v drugih delih sveta.

Po pregledu odgovorov ugotavljamo, da jo največkrat učitelji uporabijo med učnim procesom v razredu, med uro oddelčne skupnosti in v času OPB, deset učiteljev pa interaktivne table še nima. Interaktivna tabla v razredu omogoča učiteljem integracijo informacijsko komunikacijske tehnologije, pri tem pa nujno potrebno vlagati v profesionalni razvoj za okrepitev prakse in podporo pedagoškim spremembam.

Uporaba spodbudnih metod pri pouku

Načrtovanje in odločanje v fazi priprave za uporabo spodbudnih metod pri delu z učenci poteka tako, da se učitelj že pri izbiri učnih vsebin ter pri načrtovanju in odločanju za izbiro metode poučevanja sprašuje, katera pot poučevanja bo najprimernejša glede na vsebino (bolj ali manj znana oz. bolj ali manj kompleksna), starost učencev, njihove značilnosti (učitelj se zaveda, da bodo nekateri učenci potrebovali več razlaganja in konkretnejšo razlago) in njihove izkušnje (način poučevanja pri prejšnjih učiteljih). Na šoli smo orientirani na individualno delo z otrokom, saj upoštevamo celosten razvoj otroka in psihofizične potrebe tako skupine, razreda, kot posameznika. Delo se prilagaja potrebam otrok.

Ali ste pripravljeni inovativno metodo dela predstaviti na hospitaciji?

Kot sta zapisali Erčulj in Širec (2004) je spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela pomembna priložnost za razvijanje učiteljevega profesionalizma in s tem kakovosti poučevanja in učenja.

Ker se zavedamo, da po dr. Erčulj načrtovanje spremljanja učiteljevega dela poteka po enakih načelih, kakršna veljajo za vsako načrtovanje. Pri tem je ključna soodvisnost načrtov, načrt spremljanja izhaja tako iz razvojnega načrta kot iz letnega načrta šole oziroma iz prednostnih nalog. Zato na šoli, kjer se izobražujejo otroci s posebnimi potrebami , še posebej upoštevam.

  • potrebe učencev (kaj bi radi izboljšali pri njihovem učenju oziroma katere dosežke bi radi izboljšali);
  • potrebe šole (katere procese in strategije moramo razvijati, da bi izboljšali učenje oziroma dosežke);
  • potrebe učiteljev (katero znanje, spretnosti moramo okrepiti).

Pri strokovnem delu učitelji uporabljajo naslednje spodbudne metode:

Med metodami po frekventnosti odgovorov prednjači uporaba igre vlog, vaje Braingyma, metode iz čuječnosti, umetnostne terapije, Marte Meo metoda, uporaba občutljivega, toplega dotika za umirjanje, odprto učenje, metode iz DIR Floor time terapije, projektno učenje.

Izhodišče za načrtovanje nadaljnjega strokovnega dela so cilji, povezani z učenjem učencev, oziroma z njihovimi dosežki, ostale pa uskladimo z njimi. Za načrtovanje v naslednjem šolskem letu smo glede na povratne informacije ankete izbrali prenovo Individualiziranega programa za otroka.

Analiza odgovorov je pokazala, da je po frekventnosti 25 nagibajočih se odgovorov za podelitev inovativne metode dela na hospitaciji, malo manj, 21 odgovorov se nagiba v nasprotno smer.

S kom največkrat podelite mnenja o inovativnih oblikah dela?

Pregled frekventnosti teh odgovorov se nagiba k spodbujanju kolegialnih hospitacij, saj v 43 frekvencah podelimo mnenja o inovativnih oblikah dela s svojim kolegom, hkrati pa jih podelimo na strokovnih aktivih in z ravnateljem.

Ali uporaba inovativnih metod dela doprinese našemu strokovnem razvoju?

V 88% odgovorov se učitelji strinjajo, da inovativne metode doprinesejo k našemu strokovnemu razvoju in več uporabnega znanja pridobimo na seminarjih, ki ponujajo tudi izobraževanje v delavnicah.

Poučevanje poteka pred oz. vzporedno z učenjem, saj je poučevanje tisto, od katerega je v veliki meri odvisna tudi kvaliteta učenja.« (Strmčnik 1999). Avtor (prav tam) tudi opozarja na »zgrešeno mišljenje«, ki še vedno obstaja, da je poučevanje enako učenju, po drugi strani pa nekatere discipline posvečajo izrazito več pozornosti enemu od obeh pojavov; tako namenja (klasična) didaktika glavno pozornost poučevanju, (klasična) psihologija pa je »s poveličevanjem učenja zanemarjala poučevanje oz. ga je preprosto in avtomatično subsumirala učenju.« V nadaljevanju avtor razčlenjuje najprej poučevanje in opozarja na nekatere vloge poučevanja, pomembne za kakovostno učenje: poučevanje ima informativno vlogo (npr. v naravoslovju), ko učencem predstavlja nove, še nepoznane vsebine; ima pomembno formativno vlogo, ko pri učencih razvija različne miselne procese (npr. za odkrivanje logičnih odnosov, vzročne povezanosti, problemskosti); ne smemo zanemariti usmerjevalne in interpretativne vloge, pri kateri učitelj s poučevanjem opozarja učence na ločevanje bistvenega od nebistvenega in na vrednotne vidike posameznih vsebin; ne nazadnje je treba omeniti tudi vlogo poučevanja v usposabljanju za samoizobraževanje (npr. pri iskanju in uporabi različnih virov).

Kateri seminarji so dali učiteljem največ znanja?

86 % odgovorov pove, da največ znanja pridobimo s seminarji, ki si jih izberemo sami, kar se sklada z zgoraj omenjenimi viri pridobivanja znanja.

V primeru, da se izobraževanja udeležiš na pobudo delodajalca, ali na tovrstnem izobraževanju aktivno sodeluješ?

Ali smo učitelji pripravljeni sami investirati v izobraževanje, ki nam prinaša znanje za naše delo?

Strokovni delavci šole so pripravljeni sami investirati v izobraževanja, kar tudi udejanjajo.

Kako vpliva uporaba e-asistenta na naše strokovno delo?

Uporaba e-asistenta nam pri našem delu v enakem procentu olajša in ne olajša dela 24% pri obeh frekvencah odgovorov, sledijo si odgovori, da nam je delo z e-asistentom malo olajšano, v devetih odgovorih imajo delavci enako veliko dela kot prej, pred uporabo e-asistenta, v štirih primerih pa e-asistent zelo olajša učiteljevo delo.

Ali imate zaradi uporabe e-asistenta več časa za drugo strokovno delo ?

Učitelji odgovarjajo (64 % frekventnost odgovorov), da zaradi uporabe e-asistenta nimamo več časa za drugo strokovno delo, v 28 % frekventnosti odgovorov, pa menimo, da imamo zaradi uporabe računalniškega programa več časa za strokovno delo.

Zaključek

Kot zaključek k napisanemu lahko zapišem, da se na šoli glede trendov na področju kazalnikov učenja in poučevanja razpravlja, raziskuje, učitelji kažemo zanimanje za inovativne metode in oblike dela. Pri svojem delu smo usmerjeni k učencem, nove tehnologije nam zmanjšujejo predvsem administrativne naloge, neposrednega stika z učenci in starši pa računalniška tehnologija ne more nadoknaditi. Pri svojem delu upoštevamo razlike med učenci, specifične značilnosti oseb s posebnimi potrebami, ki jih dejavno vključujemo v proces poučevanja, sodelovalno učenje; s pomočjo implementacije inovativnih metod, pridobljenih na najrazličnejših seminarjih, zastavljamo učencem visoke, a dosegljive cilje, poglabljamo se v učne vsebine ter vzpodbujamo formativno ocenjevanje za učenje.

Hitri tempo razvoja tehnologije predstavlja izziv za učitelje, saj moramo biti na tekočem z digitalnim načinom življenja svojih učencev. Pobude za pospeševanje IKT v izobraževanju mnogokrat obravnavajo uvajanje naprav in orodij v učilnicah, a pri tem premalo upoštevajo vprašanje kako to lahko vpliva na oziroma spreminja način, po katerem ljudje poučujejo in se učijo. Potrebujemo več pedagoških raziskav, ki bi usmerile usposabljanje učiteljev in zagotovile boljše rezultate na področju možnosti, ki jih nudijo IKT v izobraževanju, ne le za spodbujanje ustvarjalnosti in drugih sposobnosti 21. stoletja, temveč tudi za krepitev izpopolnjevanja v določenem predmetu in uporabe IKT pri razširjanju učilnice in motiviranju upornih učencev.

Pri iskanju relevantnih kazalnikov učenja in poučevanja zasledimo tudi poudarke v smislu aktivnega učenja, kar je pokazala tudi anketa. Elana za inovativno delo nam prav gotovo tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo.

V timu za samoevalvacijo so bili vključeni : ravnateljica Romana Lebič; Adela Vlašič Tovornik, psihologinja; Martina Sevšek specialna pedagoginja; Aleksandra Lampret Senčič, defektologinja, Natalija Šamperl, delovna terapevtka, Vanja Dajčar, defektologinja.

Priloga: fotografije nastale v sklopu pouka matematike- Zabavna matematika

clip_image002clip_image004 clip_image006
     Št.1:tržnica okraskov      Št.2: zaveza poštevanke     Št.3: Kupovanje okraskov

clip_image008 clip_image010 clip_image012
          Št.4: Kdo sem jaz?        Št .5 : roža deljenja      Št.6: skuhajmo račune

Internetna stran šole : http://osglazija.splet.arnes.si/

Viri

  1. Erčulj, J., A. Širec. 2004. Spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela – (zamujena) priložnost ravnateljev za izboljševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. V Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2 (3): 5-2
  2. Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja. 2007. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana.
  3. Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 202. 2016. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana
  4. Strmčnik, F. 1999. Pouk in njegove funkcije. Sodobna pedagogika, vol. 50. št. 2, strani 212–222. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana.
  5. Zadravec, M. 2011. Uporaba interaktivne table pri pouku v prvem in drugem triletju osnovne šole. M. Zadravec, Maribor.