Projektni rad u nastavi

jozica_apsner

Jožica Apšner

Uvod

Projektno učenje je nastavna metoda u kojoj je učenik središnji izvođač aktivnosti od početka do kraja. U redovitoj nastavi vrlo često rad na projektu teže koristimo, jer zahtijeva mnogo sati nastave, koje učitelji teže provode zbog sveobuhvatnog nastavnog plana i programa. Osobno često provodim rad na projektu kod izborne nastave Turističkog obrazovanja, kada s učenicima sudjelujemo u projektu Turizmu pomaga lastna glava, kojeg organizira Slovenska turistička organizacija. Učenici kreiraju konkretan projektni zadatak na određenu temu iz turizma. Takav rad omogućuje učenicima da iskustveno uče, razvijaju individualne vještine i integriraju teorijska i praktična znanja.

Cilj članka je predstaviti rad na projektu u nastavi Turističkog obrazovanja.

Ključne riječi: rad na projektu, turizam, STO – Slovenska turistička organizacija

Rad na projektu

Rad na projektu s osnovama istraživačkog rada temelji se na planiranom i sustavnom iskustvenom učenju te omogućuje učenicima aktivnu ulogu u procesu izgradnje vlastitog znanja.

Kod izbornog predmeta Turističko obrazovanje učenici stječu osnovna teorijska znanja o turizmu, s radom na projektu razvijaju i kompetencije koje učenicima omogućuju stjecanje određenih vještina koje teško usvajaju tijekom redovite nastave. Te vještine su komunikacijske i organizacijske sposobnosti, demonstracijske vještine i vještine rada u skupini. Rad na projektu često briše granice između igre i redovitog obrazovanja, zbog čega je vrlo popularan i među učenicima.

Predmet se temelji na iskustvu učenja, koje se sastoji od niza međusobno povezanih radionica, terenskog rada, istraživanja, rada na poligonima, učenja i seminarima. Ovim aktivnostima učenici izgrađuju mrežu znanja i vještina potrebnih za uspješnu integraciju na tržištu rada. Nastava se temelji na iskustvenom, eksperimentalnom, problemskom i istraživačkom pristupu, koji pridonosi razumijevanju funkcioniranja današnjeg društva, tehnologija i gospodarstva te usmjerava pojedinca prema pozitivnom odnosu za rješavanje aktualnih problema.

Važno je da znanje i stečene sposobnosti u radu na projektu nisu samo izravno posredovane, već su rezultat aktivnosti učenika. Glavna svrha rada na projektu je stvoriti uvjete za aktivno učenje i potaknuti učenike na otkrivanje vlastitog znanja.

Uloga učitelja također je važna u radu na projektu. Učitelji biraju različite metode rada i koriste različite aktivnosti učenja. Za rad na projektu frontalni oblik rada je manje prikladan, stoga je učitelj dužan unaprijed pripremiti literaturu, upute i druge oblike rada.

Rad na projektu kod turističkog obrazovanja

U izbornom predmetu Turističko obrazovanje učenici najprije uče teorijski dio predmeta. U drugom dijelu obično provodimo rad na projektu, u okviru kojeg sudjelujemo u projektu Turizmu pomaga lastna glava. Jedini organizator toga je Turistična zveza Slovenije (STO)/Turistički savez Slovenije. Projekt je sveobuhvatan sustav organiziranih aktivnosti osnovnoškolske mladeži u turizmu. Sadržaj projekta povezan je s istraživanjima turizma u lokalnom području, utvrđivanjem mogućnosti za brži razvoj i stvaranje takve ponude koja će potaknuti poduzetništvo i marketing prirodnih dobara, kao i druge ponude u svim mogućim oblicima.

Svake godine STO raspisuje različitu temu. Učenici pod vodstvom mentora pripremaju istraživački zadatak kojeg predstavljaju na turističkom štandu i prostoru za priredbe. Turističke tržnice na kojima se učenici predstavljaju odvijaju se u raznim Mercatorovim centrima u Sloveniji, a najbolji se predstavljaju u finalu. Učenici na štandovima prezentiraju svoje kreativne ideje o ljepoti, prirodnim i kulturnim obilježjima svoga mjesta. Raspisane teme su svake godine različite, npr.:

  • Na zabavu u prirodu (priprema turističkog proizvoda, koji će se odvijati u prirodi lokalnog područja)
  • Priče turizma (priprema turističkog proizvoda na temelju priča iz lokalnog područja)
  • Zeleni turizam (priprema proizvoda s područja zelenog turizma)
  • Putujem, zato sam (priprema proizvoda u kojem se učenici postavljaju u ulozi turističkog vodiča)
  • Kultura i turizam (priprema proizvoda vezanog uz kulturni turizam lokalnog područja)
  • Turistički suvenir mojeg mjesta (izrada turističkog suvenira koji će predstavljati lokalno područje)

Planiranje i tijek rada

Na našim prvim sastancima kod izbornog predmeta Turističko obrazovanje učenicima predstavljam projekt, upute za pripremu zadatka, kriterije ocjenjivanja i ciljeve te sadržaj projekta. Učenici iznesu svoja očekivanja i razmjenjuju mišljenja o odabranoj temi. Teme su preuzete iz života i povezane su s turizmom. Radi se o rješavanju stvarnih problema odnosno pripremi stvarnih turističkih proizvoda. Konačni proizvod je tako turistički proizvod, koji se eventualno u budućnosti može prodavati.

Slijedi izrada zajedničkog nacrta, potraga za literaturom, planiranje provedbe projektnog zadatka.

U fazi aktivnosti učenici su podijeljeni u skupine. Svaki tim je zadužen za svoje područje. Dio tima traži podatke, drugi pripremaju intervjue i dogovaraju se za njih, dio tima priprema letak, scenarij za promotivni video, prezentaciju na turističkoj tržnici …

Obično se pri pripremi zadatka povezujemo s Turističko-informativnim centrom Velenje i lokalnim udrugama.

Primjeri turističkih proizvoda

1. “U prirodu na zabavu”

U školskoj godini 2014/2015 su u Turističkom savezu Slovenije nazvali proizvod imenom U prirodu na zabavu. Nakon pažljivog razmatranja na Turističkom obrazovanju smo ga nazvali »U Plešivec u prirodu – na zabavu pravu«. Tako su učenici u sklopu projekta Turizmu pomaga lastna glava, pripremili program koji je namijenjen njihovim vršnjacima. Program je usmjeren na pozitivan stav prema prirodi i kulturnoj baštini. Spomenuti turistički proizvod sadrži mnogo zabave u prirodi, upoznavanje s naseljem Plešivec, kao i relaksiranje, rekreaciju i degustaciju domaćih delicija.

S napravljenim programom učenici su željeli naselje Plešivec približiti učenicima naše škole, ostaliCAM00185m žiteljima Velenja te široj Sloveniji. Cilj turističkog proizvoda bio je da mladi ljudi dožive naše mjesto kao avanturu, zabavu, opuštanje i istovremeno uče kako živjeti s prirodom i imati pozitivan stav prema njoj. Učenici su pripremili proizvod, letke, pokazivače i uspješno ih predstavili na turističkom tržnici. Na njihov zahtjev smo i naš program također iskusili i na kraju projekta otišli na zanimljivu vikend avanturu u Plešivec.

Slika 1. Učenici na vikend avanturi u Plešivcu

2. “Priče turizma”

U školskoj godini 2015./2016. su u Turističkom savezu ime proizvoda nazvali »Priče turizma«.

Razmišljali smo s učenicima o tome što bi trebala biti suština našeg proizvoda, koje bi trebale biti priče koje su s mjestom najviše povezane, a istovremeno privlačne za turiste. Ubrzo smo odlučili da će industrija ugljena biti naš temelj. Sama priča o stvaranju Velenja povezana je s industrijom ugljena i započinje prije dva milijuna godina i pol kada je u močvarnoj dolini rasla bujna šuma. Iz nje je nastao ugljen (lignit), nakon čijeg je otkrića odjednom izrastao grad, danas, peti po veličini u Sloveniji, poznat kao rudarski grad.

Od početka iskopavanja ugljena do danas, život rudara je pisao zanimljive priče. Djeca iz Šaleške doline poznaju mnoge, jer je netko iz njihovog srodstva gotovo pouzdano radio u Rudniku ugljena Velenje, pričao priče o rudarstvu i njegovom utjecaju na grad. Ove priče su također predstavili učenici projekta i povezali ih u turističku rutu, koja bi turiste vodila po tragovima ugljenokopa u dolini.

Ciljevi su bili:

  • upoznati priče, bajke i mitove vezane za rudarstvo;
  • istražiti postojeće turističke rute u općini Velenju koje se odnose na priče;
  • izraditi turističku rutu na temelju priča o eksploataciji ugljena u Šaleškoj dolini;
  • doKrtek Ligi 011prinijeti povećanju i većoj atraktivnost turističke ponude u općini Velenje;
  • pripremiti turističke materijale (letke, video);
  • predstaviti turistički proizvod na turističkoj tržnici.

Slika 2. Učenici predmeta Turističko obrazovanje na turističkoj tržnici

Zaključak

Rad na projektu veliki je izazov za učitelje i učenike. U radu s učenicima nudi mnogo načina i pristupa. Učenici se u takvom radu osjećaju opušteno, kreativno i zadovoljno jer svoje ideje prezentiraju ne samo učitelju, već i komisiji na turističkoj tržnici. Takav rad omogućuje učenicima da razvijaju individualne sposobnosti, da se uče logično razmišljati, a istovremeno uče kako raditi u skupini. Prednost rada na projektu je i to što učenici sudjeluju u planiranju rada na projektu, iznose svoje prijedloge, ideje i oblikuju zajednički proizvod.

Literatura

  1. Novak, Helena (1990.): Projektno učno delo ali drugačna pot do znanja, DZS, Ljubljana
  2. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/Projektno_delo.pdf (20. 1. 2019.)
  3. https://dk.um.si/Dokument.php?id=19391 (20. 1. 2019.)

V papir s spretnimi rokami

 martina_zohar

Martina Žohar

Povzetek

Učenci v šoli preživijo veliko časa in še kako pomembno je, da ga preživijo kvalitetno. To jim v oddelku podaljšanega bivanja omogoča organizacija dela, odgovorno načrtovanje in razporeditev dejavnosti ter dober učitelj, ki išče različne in zanimive strategije učenja in poučevanja.

Med sodobne didaktične pristope v osnovni šoli sodi zagotovo projektno učno delo. Z njim želimo učitelji popestriti šolsko delo  in učencem zagotoviti celostni razvoj, spodbuditi njihovo samoiniciativnost, samostojnost  ter ustvarjalnost in jim omogočiti aktivno pridobivanje lastnih izkušenj.

V prispevku predstavljamo, kako smo posamezne dejavnosti  podaljšanega bivanja izvajali skozi projektno učno delo v enem dnevu. Izhodišče je bil papir. Zastavili smo si namreč problem, kako bi lahko papir uporabljali skozi vse dejavnosti podaljšanega bivanja: sprostitveno dejavnost, samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano. Papir je postal oblačilo, pokrivalo, športni pripomoček, didaktično sredstvo, predmet ustvarjanja.

Ključne besede: podaljšano bivanje, projektno učno delo, papir

Using paper with nimble fingers

Martina Žohar, BA – Preschool Education, Karel Destovnik-Kajuh Primary School, Šoštanj, Slovenia

Abstract

Pupils spend a considerable amount of time at school, which underlines the need for quality engagement with them. Extended day programs ensure this through organized pupil activities, responsible planning and activity schedule. The programs must be led by a good teacher, who is interested in diverse and compelling learning and teaching methods.

Project work is one of the contemporary teaching methods used in primary schools. Educators use it to enrich their lessons, ensure holistic development of their pupils and foster pupils’ self-initiative, independence, creativity and experiential learning.

The article presents one extended day program where we incorporated project work in each of the usual activities. The basis for work was paper material. The question we put forward was how paper can be used for each of the extended day program activities: relaxation, independent learning, free time for creativity and meal time. Thus, paper became a hat, a piece of clothing or sports equipment, a learning tool or art material.

Keywords: extended day program, project work, paper (material)

1. Uvod

Prispevek v prvem delu predstavlja kratek teoretičen uvod o projektnem učnem delu kot načinu dela in učenja v oddelku podaljšanega bivanja. Ta učencem omogoča, da do novih znanj in spoznanj prihajajo z lastno aktivnostjo. S tem pridobivajo samostojnost in samozaupanje. V drugem delu predstavljamo primer projekta, kjer je v ospredju dogodek. Želeli smo, da učenci v projektu ob učiteljevi pomoči organizirajo dejavnosti pri pouku v PB s pomočjo papirja.

Tema za projektno učno delo se je pojavila potem, ko smo skozi različne dejavnosti z aktivnim delom in skozi izkušenjsko učenje spoznavali časopisni papir kot material za ustvarjanje, kot sredstvo za recikliranje in raziskovanje.

Pobuda učencev je bila spontana. Začeli so razmišljati in si zastavili problem, kako bi lahko časopisni papir v enem dnevu uporabljali na različne načine skozi vse obvezne vsakodnevne dejavnosti podaljšanega bivanja. Dejansko smo si tako postavili cilj, potem pa se je začela pot aktivnega razmišljanja in načrtovanja, iskanja idej, pobud, dogovarjanj, pot iskanja rešitev in reševanja problemov.

Projektno učno delo v ospredje postavlja znanje, ki je kakovostno in tako uporabno v življenju. Izvajanje projekta v podaljšanem bivanju pa ob znanju omogoča še odprto obliko učenja v šoli in učencu omogoča pridobivanje različnih kompetenc.

2. Podaljšano bivanje

Podaljšano bivanje spada med razširjen program v osnovni šoli in ima osnovo v šolski zakonodaji. Šola ga organizira glede na potrebe učencev in staršev ter v skladu s svojimi pravili. Gre za organiziran vzgojno-izobraževalni proces po pouku, ki je strokovno voden in mora vsebovati naslednje elemente: prehrano, sprostitveno dejavnost, samostojno učenje in ustvarjalno preživljanje prostega časa, ter ima jasno postavljene cilje. Ti med drugimi učencem zagotavljajo izbiranje aktivnosti, načrtovanje oziroma sooblikovanje programa posamezne dejavnosti (Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev, 2005).

SPROSTIVENA DEJAVNOST je dejavnost, namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev. Učitelj zagotovi pogoje za sprostitev in s pomočjo učencev izbere prostor in aktivnosti glede na možnosti. Metode dela so igra, pogovor, branje, lik. ustvarjanje …

USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASA je dejavnost, ki učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami, ki učencem omogoča razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih in doživljanje pomena koristno izrabljenega prostega časa.

SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno opravljanju učnih obveznosti, organizaciji lastnega dela, poglabljanju, urjenju in povezovanju učne snovi … (Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev, 2005).

3. Projektno učno delo

Projektno učno delo je didaktični sistem, ki učitelje in učence ne omejuje vsebinsko, organizacijsko, časovno ali prostorsko. Omogoča povezovanje različnih učnih vsebin in zagotavlja aktivnost. Združuje elemente učiteljevega vodenja (spodbujanje in usmerjanje) in samostojnega dela učencev (Novak, 1990, str. 22). Zato je še kako primerno za izvajanje v podaljšanem bivanju. Pripomore namreč k celostnemu razvoju učenca, kar pomeni, da enakomerno vključuje učenčev spoznavni, doživljajski in psihomotorični vidik razvoja. Učenci prihajajo do znanja aktivno z razvijanjem najvišjih miselnih sposobnosti (Pukl, 1993).

Če združimo cilje podaljšanega bivanja in značilnosti projektnega učnega dela, potem lahko ugotovimo:

  • da imajo učenci možnost izbire in upoštevanja interesov;
  • da jim oboje omogoča pridobivanje samostojnosti in omogoča lastno aktivnost;
  • da imajo možnost načrtovanja, medsebojnega sodelovanja, povezovanja, samoorganiziranja … in učenja skozi izkušnje;
  • da osvajajo nova znanja z različnih področij (medpredmetno povezovanje), pridobivajo spretnosti komunikacije, razvijajo demokratične odnose v procesu učenja ipd.;
  • da se učijo koristno izrabljati svoj prosti čas in se učijo za življenje.

3.1. Nastajanje pobude

Zamisel za projekt S spretnimi rokami v papir je nastala kot posledica izvajanja različnih dejavnosti, ki so učencem omogočale spoznavanje papirja. Učenci so spoznali vrste papirja in ugotavljali njihove fizikalne in mehanske lastnosti, učili so se razvrščati odpadno embalažo in papir ponovno uporabljati kot sredstvo reciklaže oz. ustvarjanja ter izvedli raziskavo o tedenski količini prejetih reklam.

Pri evalvaciji dela smo ugotovili, da smo nevede uporabljali posamezne komponente projektnega dela. In slednje nas je spodbudilo k postavitvi prvega pravega projekta z vsemi značilnostmi in posameznimi etapami.

Papir daje veliko možnosti uporabe, z lahkoto se oblikuje/preoblikuje/reciklira, je skoraj vedno na razpolago v razredu in ponuja mnogo možnosti izvajanja različnih dejavnosti. Ob skupnih idejah učencev in učiteljice (zapisi učitelja na tablo), miselnimi izzivi ter našimi spretnimi rokami se je oblikoval namen projekta: Kako lahko papir učinkovito uporabljamo skozi vse dejavnosti podaljšanega bivanja v enem dnevu.

Iniciativa je prišla spontano s strani učencev in njihova zavzetost, motivacija je bila vidna takoj. Potrebna je bila še učiteljeva predpriprava v smislu oblikovanja širših ciljev, iskanja najprimernejših načinov in poti realizacije projekta. Potreben je bil razmislek o času, kraju izvajanja, materialu, da bi učenci z lastno aktivnostjo uresničili cilje:

  • se učili planirati dejavnosti, predvidevali rešitve in posledice;
  • spoznavali uporabnost papirja v različnih dejavnostih PB;
  • se učili reševati probleme in pri tem pridobivali socialne in spoznavne izkušnje;
  • razvijali motoriko in pridobivali zavest o pomenu gibanja;
  • poglabljali zavest o recikliranju in ponovni uporabi papirja.

tablicaTablica 1. Opis projekta (Bezjak, 2006)

3.2. Izdelava osnutka

Pred izdelavo osnutka smo se posvetili sprejemu naših skupnih dogovorov in pravil pri delu:

  • bodimo izvirni in ustvarjalni;
  • govori le eden, drugi poslušamo;
  • spoštujemo vsako idejo;
  • med seboj sodelujemo, drug od drugega se učimo.

Sprejeto idejo o projektnem učnem delu smo nadgradili z idejno skico, ki je vsebovala naslov projekta in naš končni namen. V njem bodo sodelovali vsi učenci, opredelili smo čas trajanja projekta (dve uri za posamezno dejavnost PB in dan za izvedbo) ter kraj izvedbe (telovadnica, učilnica). V nadaljevanju smo zapisali dejavnosti PB in nekatere aktivnosti za posamezno dejavnost PB ter oblikovali posamezne naloge. Poskušali smo biti čim bolj konkretni, veliko smo razmišljali in se dogovarjali. Na določenih mestih je bilo potrebno učence ustaviti v prevelikih željah in idejah ter jih s pomočjo vprašanj ali podvprašanj usmeriti na osnutek oz. na zavedanje, da imajo opraviti s papirjem, torej z materialom, ki ima svoje lastnosti.

Skico projekta smo oblikovali kot plakat in ga dopolnjevali. Ob koncu smo skico skupaj pregledali, sledil je načrt, po katerem smo izpeljali dejavnosti pred izvedbo.

imageimage
Slika 1. Idejna skica z dopolnitvami.

3.3. Načrtovanje izvedbe z učenci

Idejna skica je bila izdelana in je predstavljala dobro podlago za nadaljnje delo. Učenci so

komaj čakali, da začnejo s praktičnim načrtovanjem s pomočjo kreativnega dogovarjanja in izvedbo posameznih dejavnosti oz. nalog.

V podsklop sprostitvena dejavnost 1 so bile zapisane vsebine: pogovor o projektu in pomenu gibanja za ljudi, listanje knjig o papirju in prebiranje, brskanje po spletu, listanje knjig o gibalnih dejavnostih otrok, poslušanje zgodb na temo papirja …

Na dan izvajanja bomo telovadili s papirjem oz. papir uporabili kot športni pripomoček, zato je potrebno izdelali kartončke z gibalnimi vajami, ki jih bomo uporabili pri izvajanju projekta. Sodelujejo vsi učenci, nekdo bo risal, ostali bodo sodelovali z zamislimi in demonstracijo. Dodali bomo tudi opis vaje. Učiteljica bo pri izvajanju izbrala karto, jo pokazala, prebrala opis, učenci pa bodo vaje izvajali.

imageSlika 2. Prelistavanje knjig

image
Slika 3. Kartončki za gibalne vaje

V podsklop sprostitvena dejavnost 2 je bilo zapisano: pogovor o projektu, listanje revij in brskanje na spletu o modi, risanje modelov, ogled modne revije na spletu, kreiranje modelov.

Na dan izvajanja bomo pripravili modno brv s papirjem, si naredili pokrivala in obleko ter izvedli modno revijo ob glasbi. Potrebovali bomo papir, gumice, trakove, spenjač. Pri tem bodo sodelovali vsi učenci.

V podsklop ustvarjalno preživljanje časa so bile zapisane vsebine: pogovor o projektu, brskanje po različni literaturi in spletu o papirju ter načrt za izdelavo uporabnega izdelka. Na dan izvajanja projekta bomo iz ostankov papirja naredili uporaben izdelek, ogrlico. Za izdelavo potrebujemo papir in nitke.

V podsklop samostojno učenje je bilo zapisano: pogovor o projektu, pripovedovanje o izkušnjah, ki jih imajo učenci s papirjem in z ločenim zbiranjem odpadkov, reciklaži, ogledi krajših posnetkov o pomenu ohranjanja narave.

Na dan izvajanja projekta bomo tvorili uganke, iskali rime, besede z glasom P, igrali igro vlog Dva papirja se pogovarjata, si izmišljali matematične zgodbice. To delo bo potekalo v skupinah. Učenci se bodo vanj vključevali po interesu in željah. Skupine bodo potem delo predstavile.

Učenci so predlagali izvedbo projekta v dveh sprostitvenih dejavnostih, ker za dejavnost prehrana niso imeli idej.

3.4. Izvedba načrta

Ko smo v dveh urah posamezne dejavnosti podaljšanega bivanja uresničili vse načrtovano, pripravili material, izvedli nekaj priprav, smo določili dan izvedbe. To je bil zadnji ponedeljek v mesecu marcu.

Potek dela:

Prvo uro so izdelali učenci modno brv, oblikovali oblačilo ali pokrivalo in organizirali modno revijo. Sledilo je iskanje in zapisovanje besed na P, izmišljevanje ugank, rim in tvorjenje matematičnih zgodbic ter igra vlog Dva papirja se pogovarjata. Iz zmečkanega papirja in nitke so v nadaljevanju izdelali ogrlico in v zadnji uri telovadili s pomočjo časopisnega papirja. Vse dejavnosti so potekale po načrtu. Večinoma so sodelovali vsi učenci. Bili so samostojni, aktivni in prizadevni.

imageimage
Slika 4. Modna revija                Slika 5. Modna revija

imageimage
Slika 6. Igra vlog                               Slika 7. Rime

imageimage
Slika 8. Nakit Slika                       9. Telovadba s papirjem

3.5. Evalvacija

Pogostokrat se projektno učno delo v oddelku podaljšanega bivanja ponudi kar samo. V začetku je projekt pritegnil vse učence. Kasneje pa so se posamezniki vključevali v posamezne faze in dejavnosti.

S projektnim učnim delom smo se v razredu srečali prvič. Želeli smo, da bi dan v podaljšanem bivanju preživeli s papirjem, katerega vloga je bila različna, in sicer glede na dejavnost podaljšanega bivanja. S projektom smo želeli upoštevati interese in ideje učencev, povečati njihovo aktivnost, razvijati zmožnost načrtovanja, dogovarjanja, sodelovanja. Želeli smo dvigniti zavedanje o papirju kot o sredstvu ponovne oz. drugačne uporabe ter prispevati k temu, kako lahko koristno izrabijo čas, se pri tem dobro počutijo in osebnostno rastejo. To nam je tudi uspelo.

Seveda ni šlo vse kot po maslu. Nastajale so težave v poteku projektnega učnega dela, pri komunikaciji med učenci, pri njihovi kratkotrajni koncentraciji, prehitrem zadovoljstvu ob opravljanju dela. Največ težav pa je povzročilo vsakodnevno prihajanje in odhajanje učencev v oddelek podaljšanega bivanja.

4. Zaključek

V podaljšanem bivanju projektno učno delo res nudi veliko možnosti drugačnega dela v šoli

tako učencem kot učiteljem. Prvim nudi sodelovanje pri izbir vsebin, veliko lastne aktivnosti, učenje z izkušnjami, sodelovanje z ostalimi udeleženci, konstruktivno komunikacijo, načrtovanje … Drugi pa morajo poznati projektno učno delo, začutiti izražene potrebe učencev, jim nuditi podporo, spodbudo pri delu samem in pridobivanju življenjskih izkušenj. Tako se med učiteljem in učenci vzpostavlja vez, s katero se gradijo novi, drugačni odnosi. Pa še to. Še kako pomembna je pot skozi posamezne etape, po kateri smo skupaj prišli do uresničevanja postavljenih ciljev in udejanjanja nalog.

Rezultat našega dela je bil zanimiv, pester in razgiban dan.

Viri in literatura

Bezjak, J. (2006). Drugačna pot do znanja: projektno učno delo BJ – od ideje do izdelkov. Ljubljana: Somaru.

Blaj, B. idr. (2005). Podaljšano bivanje in druge oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Novak, H. (1990). Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS.

Pukl, V. (1993). Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu. Vzgoja in izobraževanje, 24 (6), 7-12.