Pametniji i sigurniji na internetu

barbara_gabrijelcic

Barbara Gabrijelčič

Sažetak

Internet je postao veoma važan faktor u društvu. Za djecu također. Sve mlađi imaju dostup do pametnih telefona in drugih elektronskih uređaja. Zato postaje sve važnije da ih već male naučimo sigurno in pametno pristupati do interneta. Nudi nam puno korisnih stvari, ali skriva i zamke – posebno za djecu. O njma moraju roditelji i učitelji razgovarati sa djecom da bi se znali pravilno zaštititi.

Svaku godinu učenicima razreda kojeg učim, ponudim pristup u online učionicu. Ona im može biti pomoć i zadovoljstvo kroz cijelu školsku godinu. Tom prilikom učenici dobiju svoje korisničko ime i lozinku za pristup. Dobivanje lozinke i web adrese je za djecu velika promjena. Ponuđen im je pristup do virtualnog svijeta, na kojeg još nisu spremni. Mislim da je učiteljev zadatak, da ih upozna s osnovnim ponašanjem, kakve radosti i zamke skriva korištenje interneta.

U članku opisujem kako sam devetgodišnju djecu vodila kroz upoznavanje sigurnog korištenja interneta.

Ključne riječi: internetna sigurnost, internet, računalo.

Uvod

Pretpostavljala sam da su neki učenci bolje upoznati sa korištenjem računala nego drugi. Pošto ih na početku školske godine još nisem dobro poznala, odlučila sam ih pitati. Prva aktivnost je bila namijenjena otkrivanju, koliko učenici poznaju pojmove iz svijeta računala, interneta i kakav dostup imaju do web sadržaja.

1. Otkrivanje učenikovog znanja

Učenike sam prvo pitala da li imaju kod kuće računalo, da li im roditelji dozvole provoditi vrijeme na internetu, koje pojmove poznaju u vezi sa računalom i koje su njihove najdraže aktivnosti na internetu.
Na različitim mjestima u razredu postavila sam vrećice sa pitanjima. Učenici su odgovorili i listić vratili u vrećicu. Pitanja su bila: Gdje susrećemo taj znak? @, Što je to e-pošta?, Što je to facebook?, Što je to internet?, Što je to računalni virus?, Što je to geslo?, Što je to profil?

Učenici so nacrtali graf sa stupcima, koji su prkazivali broj učenika, koji imaju kod kuće računalo i kojim roditelji dozvoljavaju koristiti računalo, tablicu ili mobilni telefon.

Odgovarali su još na pitanja što rade na računalu i koliko vremena dnevno provedu s elektronskim uređajima.

Slika1Slika2Slika3
Slika 1, 2, 3. Otkrivanje znanja pojmova i upotrebe IKT

Nakon analize njihovih odgovora, planirala sam sljedeće aktivnosti. Pomoću njih sam saznala da svi imaju pristup do interneta, samo imaju različita pravila koliko vremena mogu provesti s računalom i drugim prijenosnim uređajima. S dodatnim pitanjima o poznavanju pojmova v vezi sa web sadržajima, su rezultati bili veoma različiti. Neki učenici su znali objasniti sve pojmove, neki skoro nijednog. Većina učenika je poznala nekoliko pojmova, a sa ostalima su se upoznali pomoću sljedećih aktivnosti. Sljedeći satovi su bili povezani.

2. Motivacija

Za vrijeme projekcije slike s interneta, postavila sam pitanje o kojem su razmišljali, kako se djevojčica osjeća. Upotrijebila sam tehniku »četiri kuta učionice«, u koje sam pričvrstila četiri lica: zabrinuto, žalosno, prestrašeno in ljutito.

Učenici su stali kod lica, koje je po njihovom mišljenju predstavljalo osjećaje djevojčice na Slika4slici. Većina njih je mislila da je žalosna.

Još sam ih pitala zašto tako misle. Njihove odgovore sam zapisivala na ploču u obliku misaonog uzorka.

Slika 4. Ideje učenika, zašto je djevojčica žalosna ili ju je strah

Na kraju motivacijskog dijela sata je učenike veoma zanimalo, što se djevojčici dogodilo i zašto je bila žalosna. Kao odgovor sam upotrijebila priču, kako su je djevojčice iz razreda maltretirale preko interneta.

3. Zadaci na postajama

Svaki učenik je dobio radni list. Mogao ga je rješavati individualno ili v manjoj grupi. Na radom listu su bila četiri zadatka, označena brojevima od 1 do 4. Redoslijed rješavanja zadataka nije bio važan. Prije početka rješavanja zadatka na listu, učenik je otišao na postaju s istim brojem. Tamo je dobio kuvertu s zadatkom i riješio ga. Pomoću znanja koje je dobio, mogao je riješiti zadatak s istim brojem na radnom listu.

Opis zadataka po postajama in na radnom listu.

1. postaja: DOBRO UPOZNAJ STVARI, KOJE KORISTIŠ. ŠTO SPADA SKUPA?

Učenici su morali povezati sličicu elektronskog uređaja s pojmom.
pojmovi: miš, računalo, e-pošta, mobilni telefon, USB ključ, web tražilica.

Na radnom listu su riješili prvi zadatak, u kojem su uz sličicu napisali pravilnu riječ.

davSlika 6
Slika 5, 6. Učenici su uz slike dopunili pojmove

2. postaja: NE POVJERAVAJ SVAKOME SVOJE PODATKE.

Potražili su riječ, koja je opisivala osobu na slici. Učenici su profile priložili pravoj osobi na sličici.

Na radnom listu su morali označiti komu mogu povjeriti određen podaSlika 7tak. Moglii su birati obitelj, prijatelje ili poznate osobe.

Slika 7. Kritično razmišljaju, kome mogu povjeriti pojedine podatke

3. postaja: NE VJERUJ SVEMU, ŠTO PIŠE NA INTERNETU.

Slika 8Učenici su u priloženoj kuverti našli slike s interneta. Morali su označiti one, koje su im se činile lažne.

Na radnom listu su morali nacrtati jednu lažnu sliku.

Slika 8. Učenici označe slike, za koje misle, da niso prave

4. postaja: PRAVILA LIJEPOG PONAŠANJA VRIJEDE I NA INTERNETU.

Učenici su birali pojedine emocionalne simbole: veselje, Slika 9ljutnja, žalost, bol. Postavili su ih određenim slikama. Na njima su bili prizori iz svakodnevnog života npr. dijete, koje boli trbuh, izgubljeno dijete, dijete koje odlazi na odmor, djevojčica koju dvije prijateljice vrijeđaju, …

Slika 10Slika 9. Učenici su povezali emocionalne simbole s pojedinim slikama

Na radnm listu su morali pročitati poruku na mobilnom telefonu. V prazan prostor su dopunili emocionalni simbol, s kojim su prikazali svoje emocije za vrijeme čitanja poruke.

Slika 10. Razmišljaju o svojim emocijama kod pojedinih poruka.

4. Izvještaji grupa

Na kraju sam s učenicima razgovarala što su radili na pojedinim postajama i do kojih zaključaka su došli. Provjerili smo odgovore. Uz te zaključke sam vodila razgovor o sigurnosti i ponašanju na internetu.
Skupa s učenicima smo došli do zaključka: Ako ti je zbog bilo čega na internetu neugodno, reci to roditeljima.

5. Dostup do online učionice i podjela lozinki

Učenici su bili u računalnoj učionici. Svi su dobili korisničko ime i lozinku i ušlil u online učionicu našeg razreda. Predstavila sam im aktivnosti u učionici in pomagala kod pristupa.

6. Izrada plakata

Učenici su po želji oblikovali grupe sa najviše četiri člana.

Svaka grupa je morala oblikovati jasan, originalan plakat s porukom. S njim su učenici morali poručiti ostalima, što su se naučili o sigurnosti na internetu.

Slika 11Slika 12
Slika 11, 12. Izrada plakata

Zaključak

Od predviđena dva sata namijenjena za takve sadržaje, trebala sam punih pet. Razmišljala sam da bi u buduće planirala dan aktivnosti, namijenjen korištenju računala, upoznavanju s internetom, web učionicom i sa sigurnošću na internetu.
Učenici su dobro sudjelovali, njihova povratna informacija je bila, da su im se satovi svidjeli i da su se naučili puno novih stvari. Najvažnije je da su dobili poruku da i na internetu vrijede pravila lijepog ponašanja i sigurnosti, koje treba poštovati.

Literatura

  1. https:// safe.si
  2. Učni načrt za slovenščino (2011). Ljubljana: Zavod za šolstvo.
  3. Igrajmo se in učimo: Biti na spletu (2011). Publikacija European Schoolnet

Slike: osobni arhiv Barbara Gabrijelčič

Radi imamo fotografije

betka_potocnik

Betka Potočnik

Povzetek

Veliko je trenutkov, utrinkov, pogledov, motivov, ki si jih želimo zapomniti, in to lahko naredimo tudi s fotografijo. Vsak lahko vzame v roke fotoaparat, a veliko več uspeha ima tisti, ki napravo zna uporabljati. Malokdo vzame v roke navodila in jih prebere, zato bom v nalogi opozorila na nekaj osnovnih zakonitosti, ki veljajo v svetu fotografije. Ko se enkrat naučimo razmišljati kot fotograf, lahko naredimo dobro fotografijo z vsakim fotoaparatom.

Za učence, ki jih zanima digitalna fotografija, smo pripravili spletno učilnico. V njej dobijo osnovna navodila o fotografiji, načine fotografiranja, primere fotografij ali na forumu razpravljajo o fotografiji.

Ključne besede: fotografija, spletna učilnica, fotoaparat, motiv, računalnik

1. Uvod

clip_image002Danes v času digitalnih novotarij se učenci pogosto tudi v šoli srečajo s fotoaparatom. Drugače je kot v času slikanja na fotografski film, ko smo bili omejeni s številom posnetkov. Otroci pritiskajo na sprožilec, ob tem pa jih pozabimo naučiti uporabljati aparat. Fotoaparat ni igrača, ampak je kreativno orodje, ki je lahko del katerekoli ure v šoli (fizika, športna vzgoja, likovna vzgoja, biologija…). Učencem moramo dati nekaj osnovnih napotkov, da mu bo fotografiranje v užitek. Zato smo za njih pripravili spletno učilnico digitalna fotografija, kjer najdete osnovna navodila o fotografiranju, primere fotografij, povezave na koristne strani in o fotografijah klepetate s prijatelji ter si izmenjujete mnenja, izkušnje.

2. Prvi sklop v spletni učilnici – Kdaj slikamo?

Pri fotografiranju je pomembno ujeti pravi trenutek. Videti moramo pravi motiv – osebo, žival, pokrajino, rastlino, zgradbo, dogodek … in ga ujeti v objektiv. Učenci radi slikajo živali, a jim pogosto zbežijo. Navajamo jih na strpnost.

imageimage
Slika 1. Motiv – Čebele na cvetu             Slika 2. Motiv – Muca

3. Drugi sklop v spletni učilnici – Postavitev pri slikanju

Otroka učimo slikati iz različnih perspektiv – visoko gor, nizko dol, korak bliže in korak nazaj. Povemo mu naj se vrti okoli motiva in slika iz različnih strani. Naj poizkusi uporabljati različne možne nastavitve.

Ne fotografiramo samo tako, da stojimo neposredno pred objektom fotografije. Poskusimo se premakniti bolj v levo ali na desno, fotografiramo svoj objekt od strani in z žabje perspektive.

imageimageimage
Slika 3. Rame proti fotoaparatu    Slika 4. Roke ob telesu     Slika 5 . Roke stran od telesa

Na sprehod smo z učenci vzeli fotoaparat in naredili nekaj posnetkov. Te smo v razredu med seboj primerjali. V naslednjem poskusu so učenci že sami opozorili na razlike.

Zoom – približevanje

Veliko posnetkov ima glavni motiv nekje globoko v sliki. Otroke naučimo uporabljati zoom, vendar mu ne pozabimo povedati, da isti učinek lahko doseže tudi s preprostim premikanjem svojih nog naprej ali nazaj.

4. Tretji sklop v spletni učilnici Ozadje – Kaj je zadaj?

imagePreprost način za izboljšanje fotografij je preverjanje ozadja fotografije in ospredja fotografije. Otrok naj podrobno pregleda ozadje in premakne svoj motiv ali svoje stojišče, tako da iz glav vaših najbližjih ne bodo ven gledale vse mogoče stvari – naj ne bo moteče.

Slika 6. Različna ozadja

Ko smo z učenci fotografirali, sem opazila, da imajo neverjeten občutek za ozadja.

Ozadja pri portretih

Ozadja povzročajo veliko težav, zato se največkrat odločajo fotografirati osebe na kar najpreprostejšem ozadju. Poznamo črna (za dramatične portrete) in bela (za vse druge portrete) neskončna ozadja, mimogrede belo izpade velikokrat kot sivo. Ti dve rešitvi se večinoma obneseta samo v studiu. Učencem je bolj všeč belo.

imageimage
Slika 7 in 8. Primer temnega in svetlega ozadja pri portretu

5. Četrti sklop v spletni učilnici – Držanje fotoaparata

Pogost problem so neporavnane fotografije. Fotografije z neporavnanimi linijami so lahko zelo igrive in uspešne, a otrok naj ve, da mora poravnati linije preden pritisne na sprožilec. Otrok, ki prvič dobi fotoaparat v roke, težko ve, kako naj ga pravilno drži. Za mlajše učence je držanje težkih fotoaparatov zahtevna naloga. V praksi se je pokazalo, da pozornost preusmerijo iz fotografije na tehniko fotografiranja.

Pazimo: 

  • Z levo roko primemo ohišje fotoaparata.
  • Z desno roko držimo od strani.
  • Desni kazalec položimo na sprožilec.
  • Držimo čim bolj pri miru, ali se naslonimo.

imageimage
Slika 9 in 10. Držanje fotoaparata

6. Peti sklop v spletni učilnici – Vodoravna ali navpična fotografija

Naši očesi sta postavljeni eno zraven drugega, zato smo nagnjeni k temu, da gledamo svet vodoravno. Možgani pa nam omogočajo videti tudi navpične stvari, kot so drevesa in visoke stavbe, ne da bi pri tem nagibali glavo.

Tudi pri fotografiranju lahko slikamo vodoravno ali navpično.

imageimage
Slika 11 in 12. Vodoravni in navpični motov

7. Šesti sklop v spletni učilnici – Pravilo tretjin

imageimage
Slika 13 in 14. Pravilo tretjin

Preprosto pravilo fotografiranja, s katerim seznanimo otroke je pravilo tretjin. Pomembno je, da se objekt slikanja ne postavlja vedno v sredino – le kadar je to zares smiselno. Spodbudimo jih, naj ljudi postavijo izven sredine.

image
Slika 15. Prostor na sliki pustimo v smeri, kamor gledajo

8. Sedmi sklop v spletni učilnici – Skupaj pogledamo fotografije

Ko pride otrok naredit fotografije, se usedimo skupaj z njim za računalnik in jih pregledamo. Skupaj ugotovimo, kje je še prostor za izboljšave, na koncu pa izberemo najboljše in ga pohvalimo – to mu bo dalo nov zalet in veselje do njegovega hobby-a. Photo Filter, Pisaca

9. Osmi sklop v spletni učilnici – Različni načini in situacije

imageVečina kamer ima različne programske načine snemanja kot so: macro, portret, sport itd. Otroku povemo kaj ti programi pomenijo in kdaj jih uporabiti. Tako bo bolje razumel delovanje kamere in posledično osvojil ročni način nastavljanja parametrov. Gumb za izbiro avtomatike nam nudi več načinov fotografiranja.

Slika 16. Gumb – Načini fotografiranja

AVTOMATSKO je največkrat izbrana nastavitev ljubiteljskega fotografa, ko fotoaparat sam poskrbi za vse nastavitve in po potrebi vključi bliskavico.

imageimage
Slika 17 in  18. Fotografije v naravi

PORTRET – nastavitev, primerna za portretiranje oseb. V tem primeru fotoaparat skrbi, da je zaslonka čim bolj odprta in s tem globinska ostrina čim manjša. Zoomiramo in se po potrebi odmaknemo od osebe. Posneta oseba bo na posnetku ostra, ozadje pa zamegljeno.

imageimage
Slika 19 in 20. Primer portretov, ki so jih naredili učenci v podaljšanem bivanju

SKUPINSKA FOTOGRAFIJA je pogosta oblika fotografiranja. Običajno jo delamo na prostem. Boljše je, če se za skupinske slike odločimo na oblačen dan, saj bo osvetlitev najlepša.

Poleg osvetlitve je pomembna tudi postavitev. Največjo napako boste naredili, če boste postavili ljudi v vrste. Raje jih postavite okoli nekega predmeta (posedite jih na primer na kavč, za kavč, ob steber, na klopco v parku, pred avto …).

imageimage
Slika 21 in 22. Primer skupinske fotografije

PANORAMA je namenjena fotografiranju pokrajine.

imageimage
Slika 23 in 24. Pokrajina

 

MAKRO je nastavitev, ki jo uporabimo pri fotografiranju drobnih detajlov (npr. cvetov)

imageimage
Slika 25 in 26. Makro fotografija

ŠPORT – kratek osvetlitveni čas omogoča, da je gibajoč objekt na posnetku oster.

imageimage
Slika 27 in 28. Šport

NOČNI POSNETEK je nastavitev, namenjena slikanju v mraku oziroma ponoči.
ROČNO (M): vse parametre (zaslonka, čas, bliskavica) nastavimo ročno.
ZASLONKA (AV): sami nastavimo zaslonko, avtomatika pa določi osvetlitveni čas.
ČAS OSVETLITVE (TV): ročno nastavimo čas osvetlitve, avtomatika zaslonko.

10. Deveti sklop v spletni učilnici – Fotografija in računalnik

Z učenci posnamemo fotografije, jih skupaj pregledamo, prenesemo na računalnik in uredimo mape, naredimo izbor, spoznamo Photo filtre in Picaso …

To je vsekakor snov za naslednje poglavje.

11. Deseti sklop v spletni učilnici – Fotografija v razredu

Z učenci v podaljšanem bivanju smo kar dva meseca del ustvarjalnega prostega časa namenili fotografiji. Fotoaparat nas je spremljal v učilnici, na prostem, v telovadnici, na sprehodu, pri igri … Kot neobvezno temo smo jo vnesli v izobraževalni proces. Večino učencev je fotoaparat pritegnil, ene kot fotografe, vsi pa so želeli biti na sliki.

Vsak dan smo naredili nekaj fotografij. Ista tema, isti prostor, isto dogajanje… izmenjavali pa so se fotografi. V razredu smo fotografije naložili na računalnik in jih primerjali med seboj.

Z vsako izkušnjo, ki so jo učenci pridobili z fotoaparatom, so postajali bolj kritični. Opazili so podrobnosti in kasneje že znali odpraviti napake pri fotografiranju samem ali pa kasneje z različnimi programi na računalniku, kar pa vedno ni mogoče (glej spodnje fotografije).

imageimageimage
Slika 29. Zakrit obraz      Slika 30. Enega učenca ne vidimo      Slika 31. Svetloba
Napake pri fotografiranju

12. Enajsti sklop v spletni učilnici – FORUM

V forumu si učenci lahko izmenjujejo mnenja in izkušnje.

13. Zaključek

V šoli in doma se otroci pogosto srečujejo s fotografijo. Prav je, da jim pomagamo in jim damo osnovne informacije. V roke mu damo fotoaparat in možnost izkustvenega učenja. Na primerih se veliko naučijo. Spletne učilnice ponujajo dodatno možnost izobraževanja, učenja in pridobivanja izkušenj. Fotografiranju sledi urejanje na računalniku, oblikovanje in izdelava foto-knjig.

Literatura:

  1. Kelby, S. Digitalna fotografija 1. knjiga, Ljubljana, 2009
  2. Kelby, S. Digitalna fotografija 2. knjiga, Ljubljana, 2009
  3. Johnson, N. National Geographic Priročnik za otroke, Ljubljana: Rokus, 2005
  4. http://www.forum-lov.org/index.php?option=com_content&task=view&id=556&Itemid=67 (oktober, 2011)
  5. http://www.eurofoto.si/index.php/blog/items/naucite-fotografirati-otroka (oktober, 2011)

Računalnik za najmlajše – da ali ne

Computer For the Youngest – YES or NO

betka_potocnik

Betka Potočnik

Povzetek

Živimo v času, ko nas na vsakem koraku spremlja sodobna tehnologija. Računalnik in splet nam nudita različne možnosti pridobivanja, utrjevanja in širjenja znanj v šoli in doma. Otroci v tem svetu živijo in vso tehnologijo spremljajo kot samoumevno, saj je prisotna v naših šolah, domovih, torbicah in žepih. Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem delu in vsakdanjem življenju. Računalniška pismenost je pomembna, saj računalnika otroci ne uporabljajo le za igro, temveč je postal zelo pomemben del učnega procesa, pridobivanja informacij, usvajanja različnih znanj, pripomoček pri učenju in raziskovanju. Ne smemo pa pozabiti, da sta računalnik in splet nepogrešljiva pri navezovanju stikov. Torej, naj naše otroke spustimo v digitalni svet ali ne? Je to za njih dobro ali slabo? Koliko, kdaj, kako … so številna vprašanja tako za starše kot za vzgojitelje v vrtcih in učitelje v šolah.

Ključne besede: otroci, računalnik, splet, varnost

Abstract

We live in the time when modern technology accompanies us on every step of the way. At schools and at home computers and internet offer various possibilities of gaining, revising and expanding knowledge. Children nowadays take modern technology for granted since it is present at schools, homes, in bags and pockets. The use of computer has become essential at work and in everyday life. Computer literacy is of great importance since computers are not used only for playing games but also for learning, gaining information and assimilating knowledge. Moreover, they serve as a learning and research tool. We must not forget to mention the social function of computers and internet. Therefore the question remains, should or should we not let our children enter the digital world? Will they benefit from the use or will this be harmful to them? When, how and how much … are question words that occupy parents, prep teachers and school teachers.

Keywords: Children, computers, internet, safety

1. Uvod

Pred nekaj dnevi sem obiskala starejšo gospo, ki je pazila na svoje tri vnuke stare šest, osem in deset let. Zunaj je bil sončen dan, otroci pa – najmlajša pred TV in gleda risanke, ostala dva pa na računalniku. »Veš, zunaj jih ne morem paziti – nadzorovati. Nevarno je. Lahko pripelje avto in koga zbije, lahko jih ogovarja ali nadleguje kak neznanec … Tukaj pa je vse v redu. Sploh ne vem, da so tukaj. Večkrat tako naredimo, ko so pri imagemeni.«

Doma in v šoli bi morali nameniti še več pozornosti varni uporabi računalnikov. Da dostop prepovemo, ni prava pot. Otroke je potrebno opozoriti na nevarnosti, ki jih prinese uporaba digitalne tehnologije.

2. Dostopnost in uporaba digitalne tehnologije

Naši otroci živijo z digitalno tehnologijo in njenim hitrim razvojem. Na televiziji se najprej srečajo z risankami, prek računalnika pa z igricami. Obe obliki preživljanja prostega časa imata pozitivne in negativne učinke na otroke, saj so otroci v predšolskem obdobju izredno dojemljivi, prilagodljivi in hkrati ranljivi.

Pozitivni vidiki uporabe digitalnih medijev v vzgoji predšolskih otrok so:

  • hitra in učinkovita komunikacija,
  • učinkovito izmenimagejevanje različnih dokumentov,
  • hiter dostop do različnih informacij,
  • množica različnih storitev (npr. nakupovanje, dostop do bančnega računa …),
  • možnost objave informacij in podatkov,
  • široka paleta vzgojnih vsebin, shranjenih na digitalnih medijih,
  • digitalni mediji ponujajo simbolni material za ustvarjanje fantazij,
  • uporaba računalnika vpliva na boljši kognitivni razvoj predšolskih otrok.

imageZa mlajše otroke, ki so sposobni intuitivnega učenja in posnemanja, avdio in video pripomočki predstavljajo dobrodošlo popestritev, saj ponujajo široko paleto poučnih vsebin in oblik. Prednost teh pripomočkov je v kontinuirani uporabi skozi daljše časovno obdobje, kar je izredno pomembno pri vzgoji mlajših otrok. Raziskave so namreč pokazale, da imajo predšolski otroci nižje sposobnosti koncentracije, zato je nujno za njihov izobraževalni proces, da poteka kontinuirano in večkrat na teden ter da predstavlja del njihove igre.

Otroci enostavno potrebujejo medijske slike in zgodbe, da predelajo svoje ravnanje v nekih razmerah. Mediji so material ustvarjenega fantazijskega sveta pri otroku. Vsak človek pa potrebuje fantazije in domišljijo, da si ustvari svojo perspektivo sveta, da osmisli svojo prihodnost in razvije sposobnosti učenja.

imageSlika 1. Igra na dvorišču
(vir: arhiv OŠ Križe)

imagePoleg pozitivnih učinkov prinašajo digitalni mediji v naše domove tudi mnogo negativnih posledic:

  • fenomen »izgube dvorišča«,
  • problem ločevanja med realnostjo in fikcijo,
  • premalo gibanja,
  • pretirano igranje računalniških in spletnih igric,
  • pretirano vzbujanje pozornosti,
  • objava neprimernih vsebin o sebi in drugih,
  • izvajanje nasilja nad drugimi,
  • pretirana komunikacija.

imageVse bolj je izrazit fenomen »izgube dvorišča». Za otroštvo prejšnjih generacij otrok je bilo značilno druženje z vrstniki na dvorišču, kar je bilo zelo pomembno. Učili so se odnosov, socializacije, gradili so prijateljske vezi, se preizkušali, prilagajali. Tega več ni. Otroci vse več časa preživljajo pred televizorji in računalniki, varno za zidovi naših domov, vendar nikakor stran od vseh nevarnosti, saj jim je nasilje na zaslonu dosegljivo na klik. (povzeto po Medved Cvikl, B., Otrok in družina: Otroci in digitalni mediji)

Raziskav o tem, kako predšolski otroci razumejo in doživljajo nasilje na zaslonu, za-enkrat še ni veliko. Dokazano je, da otroci dojemajo nasilje na zaslonu drugače kot odrasli. Zaznavanje nasilja je povezano s starostjo otroka in s kontekstom prikazanega nasilja. Mlajši otroci razumejo nasilje kot fizično nasilje s hudimi posledicami. Šele pri petih do šestih letih so tudi sposobni uporabiti znanje, prepričanje in mišljenje realnega sveta ter določiti verodostojnost tega, kar gledajo, ter si ustvariti lastno mnenje.

Poleg negativnih psiholoških vidikov digitalnih medijev je treba poudariti še negativne poglede na fizični razvoj otroka, kot so: slabša motorika, koordinacija, prožnost telesa ter debelost.

3. Varovanje image

Z vidika informacijske varnosti si najverjetneje zastavljate sledeča vprašanja:

  • Kje so shranjena gesla: v datoteki, na mobilniku, morda celo na listku v denarnici ali nalepljena na računalniku?
  • Koliko gesel imamo in kako pogosto jih je potrebno zamenjati?
  • Ali izklopimo računalnik, ko zaključimo delo?
  • Kako je poskrbljeno za informacijsko varnost in kako bi jo lahko izboljšali?

Odrasli naj omejujemo in pojasnjujemo

Negativne posledice, ki se lahko pojavijo ob uporabi digitalnih medijev, so največkrat predvsem posledica neustrezne uporabe. Odrasli smo tisti, ki moramo vedeti, da je bistvo vzgoje pripravljenost in potrpežljivost biti v aktivnem vzajemnem odnosu z otrokom, mu prisluhniti, se z njim pogovarjati tudi o televizijskih in računalniških vsebinah. Nikakor ne smejo biti digitalni mediji nadomestilo za aktivno preživljanje časa z otrokom, ker bodo takrat negativni učinki večji od pozitivnih. Če pa digitalne medije uporabljamo kot dopolnilo pri skupnem preživljanju časa in aktivnem učenju otrok skozi igro, bo učinek navdušujoč, saj ne smemo pozabiti, da je za mlajše otroke najpomembnejša igra.

imageStarši nudijo otroku varnost, zavetje, sprejetost ter ljubezen. Na podlagi tega v otrocih raste zavest pripadnosti, občutek varnosti, sprejetosti in pozitivna samopodoba. Otrok postaja osebnost tako, da skozi družbeno dinamiko oblikuje svoj pogled na svet in sistem vrednot; preverja in prihaja do svojih osebnih spoznanj. Dom tako pomaga otroku, da odraste v harmoničnega človeka, ki je sposoben živeti zadovoljno ter uravnoteženo življenje, skratka, nauči jih oblikovati harmoničen odnos do sebe, do ljudi in do sveta (Merljak, 1995, str. 75).

Aktivno sodelovanje staršev z učiteljem in obratno ima na otroke pozitiven vpliv. To se kaže v bolj­ših učnih navadah, počutju v šoli, učnem uspehu, motivaciji za šolsko delo, zmanjšanju disciplinskih težav. Za otroke je aktivno sodelovanje staršev z učiteljem znak, da starši cenijo izobraževanje ter da jim ni vseeno, kaj se dogaja v šoli in se zanimajo za njegovo delo (Pušnik, 2000, str. 36).

Veliko pozornost v vseh šolskih dejavnostih namenjamo varnosti na spletu in etiki komuniciranja. V ta namen pripravljamo razne delavnice, tematske razredne ure, predavanja za učence in starše. Vsako leto se pridružili aktivnostim ob Dnevu varne rabe interneta.

S prvošolci pa smo skupaj pripravili tudi igro, podobno človek ne jezi se, kjer jih na določenih poljih čaka nagrada ali kazen.

image
Slika 2. Naredili smo igro – bonton na računalniku
(vir: arhiv OŠ Križe)

imageZ učenci se pogovarjamo, kaj je internet, kaj počnemo na spletu, zakaj nas to skrbi, kje so pasti, kako si lahko pomagamo …

Slika 3 – v razredu
(vir: arhiv OŠ Križe)

  Opozorimo jih na:

  • uporabo gesel,
  • nalaganje vsebin, slik, posnetkov … – DOBRO premisli preden objaviš,
  • ne verjemi vsemu, kar najdeš na spletu – preveri podatke,
  • ne pošiljaj verižnih pisem – niso čudežna,
  • če te kdo nadleguje, piše neprimerne vsebine – TAKOJ povej,
  • preveri, če je za imenom res oseba, ki jo poznaš,
  • ne zamenjaj računalnika in igric za prijatelje na dvorišču.

Z oddelki podaljšanega bivanja se večkrat odpravimo v računalniško učilnico in si pogledamo internetno stran www.safe.si in se o njej pogovorimo.

Facebook

Veliko učencev je prijavljenih v različne socialne mreže, največ pa na Facebook. Zato se zimage učenci pogovarjamo, kako lahko zaščitijo svoj Facebook profil in posledično tudi svojo spletno identiteto. Pet ključnih nasvetov, ki pripomorejo k večji zaščiti našega profila, nastavitve pa nam ne bodo vzele več kot 10 minut časa.

Slika 4. Učenci komunicirajo
(vir: arhiv OŠ Križe)

Omogočite varno (HTTPS) povezavo

Varna povezava pomeni, da je povezava med brskalnikom in strežnikom šifrirana.

Ustvarite močno geslo

Vaše geslo naj bo dolgo vsaj 8 znakov in naj vsebuje male in velike črke ter številke. (ne uporabljajte gesel, ki jih je lahko uganiti, npr. ime in priimek, imena otrok, datum rojstva in kombinacije teh podatkov)

Preverite nastavitve zasebnosti

Pozorno izbirajte podatke, slike in video posnetke, ki jih boste objavili.

Obvestilo o dostopu do vašega profila iz druge naprave

Dobrodošla je tudi nastavitev prejemanja obvestila po elektronski pošti, če se kdo prijavi v vaš račun iz druge naprave. Če se vedno vpisujete v Facebook račun npr. s svojim osebnim računalnikom in pametnim telefonom, ju ustrezno poimenujete. Kadarkoli pa se bo kdo poskušal prijaviti v vaš profil z druge naprave, ki ni na seznamu, boste o tem prejeli elektronsko sporočilo.

Aktivirajte 2-faktorsko avtentikacijo

(Avtentifikacija je v računalništvu proces, v katerem se mora strežnik prepričati, da je uporabnik zares tisti uporabnik, za kogar se predstavlja, da je.)

Ob prijavi v svoj profil iz neznane naprave boste vnesli tudi kodo, ki vam jo bo Facebook poslal v SMS sporočilu.

4. Kje najdemo pomoč

Na spletu najdemo tudi veliko strani, kjer najdemo pomoč in odgovore na temo varne rabe spleta, bontona na spletu in nasvete, kako ravnati v določeni situaciji.

5. Zaključek

Kaj torej narediti?

Zaščita računalnika:

  • antivirusni in antispam programi,
  • filtri,
  • omejitev dostopa do spletnih strani,
  • skrb za gesla.

Vzgoja

  • skupno delo in učenje na računalniku,
  • pogovori,
  • spremljanje otroka,
  • informiranost in izobraževanje,
  • sodelovanje staršev in učiteljev.

Programi za omejevanje uporabe računalnika

  • Smart Shutdown,
  • kot dodatek lahko v BIOS sistemu določite geslo za vklop računalnika,
  • Windows – omejitev vstopa,
  • Watchdog

Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem vsakdanjem delu. Vedno pogosteje jih morajo uporabljati tudi otroci, saj to od njih pričakuje šolski sistem. Pomembno je, da odrasli otroku prisluhnemo in poskušamo razumeti namen in upravičenost uporabe računalnika. Delo z računalnikom bi namreč lahko razdelili na učenje in zabavo. Če otrok računalnik pretežno uporablja za iskanje informacij, ga pri tem ni smiselno omejevati.

Pomembni je, da otroke in vse uporabnike opozorimo na spletni bonton – etiko, ki pomeni vzorno vedenje na internetu in tak odnos do drugih ljudi, kot ga želiš zase. Ne smemo pozabiti, da so na drugi strani resnični ljudje.

Digitalni mediji torej DA. VSI pa moramo paziti, da računalnik ne zamenja branja pravljic, reševanja nalog v otroških revijah, sprehodov v naravo, pogovorov in igre s sovrstniki. Idealno pa je, da z otrokom dosežemo dogovor, ki ga bo spoštoval brez nadziranja in omejevanja.

Viri

  1. Merljak Bratuš, A. (1995). Razmišljanje o sodelovanju med šolo in starši. Šentviška pedagogika, 2, 73-89.
  2. Pušnik, M. (2002). Vloga razrednika v našem šolskem sistemu. V: Pušnik, M. (Ur.), Razrednik v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 7-64.
  3. Spletna stran: Medved Cvikl, B. Otrok in družina: Otroci in digitalni mediji, Pridobljeno, 10.7.2016
  4. Spletna stran: http://www.safe.si/ Pridobljeno, 5. 8. 2016

Politika prihvatljivog korištenja računala i mobilnih tehnologija

zehra_delic

Zehra Delić

Pedagoški tim OŠ “Mladost”, Osijek prepoznao je potrebu stvaranja pravila prihvatljivog korištenja računala i mobilnih uređaja, kao i dogovora o posljedicama kršenja istih.

Početkom studenog 2014.g. imali smo radionicu na sjednici Učiteljskog vijeća na temu Sigurnost djece na internetu. Svi smo uvidjeli važnost donošenja ovih pravila jer je sve veća pojava uporabe mobilnih uređaja tijekom nastave, a jasna pravila i posljedice nemamo definirane.

Dogovorili smo sljedeće:

  1. Razrednici/razrednice razgovarat će s učenicima o pravilima korištenja mobitela, računala, interneta
  • Odlučiti se za 10 zajedničkih pravila koja su učenicima prihvatljiva
  • Pravila trebaju sadržavati stav o korištenju mobitela tijekom nastave, tijekom odmora, kako se ponašati koristeći ga (fotografiranje, sms, internet), kako ga koristiti i u slobodnom vremenu
  • Kako koristiti računalo u školi, kako se ponašati na internetu, društvene mreže…
  • Razgovarati o posljedicama neuvažavanja pravila (i zapisati ih uz pravilo)
  • Predati pedagoginji Biljani Nikšić ili učiteljici Zehri Delić do 21. 11. 2013.
  1. Učitelji/učiteljice razgovarati o istim temama i dogovoriti prihvatljiva pravila i posljedice neuvažavanja istih za djelatnike škole – voditeljice školskih aktiva
  • Predati pedagoginji Biljani Nikšić ili učiteljici Zehri Delić do 21. 11. 2013.
  1. Roditeljski sastanak za sve zainteresirane roditelje i rad na istu temu – pedagoški tim i svi koji se žele uključiti – 26. 11. 2013.

Šaljem i primjer pravila za najmlađe u kojima ćete primijetiti da se ne spominje mobitel. Kako sve vezano uz ovaj problem ide jako brzo, tako treba mijenjati i pravila, pa bismo i mi svoja već trebali raditi razmišljajući o sadašnjem stanju u našoj školi, i o bliskoj budućnosti.

Nakon svih provedenih aktivnosti dobili smo Politiku prihvatljivog korištenja računala i mobilnih uređaja za učenike i djelatnike škole.

Povodom Dana sigurnijeg interneta učenici i učitelji naše škole potvrdili su prihvaćanje ovog dokumenta svojim potpisom. Dokumenti će se mijenjati svake godine u skladu s promjenama u svijetu tehnologije.