Pogled u promjenjivom travnju

Broj 112, travanj 2019.
ISSN 1848-2171

Pet brojeva unaprijed. Ne sjećam se da li se ikad prije to dogodilo, ali svakodnevno ili u uredništvo, ili na moju mail adresu pristižu novi članci. Presretna što smo čitani i što pokazujete iznimno velik interes da svoje ideje i iskustva podijelite sa svima nama. Hvala svima!

Da ne duljim dalje…

Pogled_iconAnja Kancler je provela projekt u kojem su učenici osjetili mnogo prekrasnih mirisa, finih okusa i korisnih savjeta za bolji život. Cilj je bio saznati što više o ljekovitim biljkama te o njihovoj ljekovit moći i upotrebljivosti. Važno je da se znanje naših predaka ne izgubi i time se izgubi važan kontakt sa starim običajima, oblicima liječenja, upotrebljivosti i važnosti ljekovitog bilja. Više…

Pogled_iconU članku Eva Jazbec Leber je predstavila utjecaj inkluzije na učenike s oštećenjem vida. Prikazala je kako se u inkluzivnom okruženju može prilagoditi metode podučavanja i pomagala kako bi se pomoglo slijepim i slabovidnim učenicima na svim razinama obrazovanja, čak i u aktivnom stjecanju novih znanja. Više…

Pogled_iconUčenici Osnovne škole -Scuola elementare „Gelsi“ iz Rijeke podrobnije su se upoznali sa zaštićenom vrstom, dupinom, koji obitava u Jadranskome moru. Provedbom integralnog dana učenici su produbili svoje znanje o ugroženim i zaštićenim vrstama. Kako su tekle aktivnosti, ispričala nam je Snežana Kranjec. Više…

Pogled_iconDavor Šijanović i suradnički tim Gimnazije Vukovar prijavili su se na donacijski natječaj Hrvatskog Telekoma Generacija Next i odnijeli pobjedu Smiješak. Ideju su implementirali kroz nastavu informatike i izvannastavnu aktivnost, a sam projekt su nazvali „Pametni grad: Vukovar – Our view of smart living“ u koji su integrirali nekoliko područja u kojima je svaki član tima dobio zaduženja i preuzeo odgovornost za svoj dio projektnog zadatka. Više…

Pogled_iconTijekom tehničkog dana pod vodstvom Igora Pangrčiča učenici su kombinirali uporabu tehnologije, matematike i računalne tehnologije. Njihov je posao bio organizirati i opremiti svoju novu sobu. Morali su imati na umu da je soba prazna te da ima samo uređen pod i žbuku. Više…

Pogled_iconIndustrijska strojarska škola iz Zagreba je sudjelovala na projektu COVET „Competitive VET for learners and teachers“ u Irskoj. Cilj projekta je stjecanje iskustva međunarodne prakse i osnaživanje stručnih i osobnih kompetencija učenika i nastavnika. Katarina Knežević, Meri Ružević i Mate Sabol su nam prenijeli svoje Erasmus+ iskustvo. Više…

Pogled_iconProjekt „Naša rimska priča“ Lidija Šešerko je provela sa svojim učenicima u redovnoj nastavi iz povijesti i s učenicima koji su pohađali izborni predmet Turistički odgoj kako bi na zabavan i praktičan način upoznali život Rimljana u antičko doba. Više…

Pogled_iconLucija Ademoski govori o značenju ilustracija pomoću kojih djeca uspostavljaju prvi dodir s knjigom te su prikazani su kriteriji utvrđivanja kvalitete ilustracije kao i niz slikovnica za djecu s posebnim potrebama, primjerice taktilne slikovnice. Više…
Također, u drugom svom članku prikazala je trud koji škola ulaže u uključivanje djece doseljenika u novo školsko okruženje. Prikazala je aktivnosti u koja su uključena djeca, a čija je svrha razvijanje tolerancije i prihvaćanje različitosti, kao i održavanje dodatnih satova pomoći učenicima doseljenicima u učenju slovenskoga jezika. Više…

Pogled_iconPo prvi put se Tadeja Bogdan našla u ulozi mentorice. Kako se snašla kao mentor učiteljici razredne nastave, pročitajte ovdje. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Ig trude se odgojiti učenike sa zdravim prehrambenim navikama, piše Vilma Trošt Stenovec. Zbog toga su uveli projekt tradicionalni slovenski doručak (TSZ) kako bi podigli svijest o važnosti tog obroka. Više…

Gordana Lohajner

eTwinning projekt Ho,Ho,Ho,Christmas is coming to school!

u našoj školskoj knjižnici

anita_drenjancevic

Anita Drenjančević

eTwinning je zajednica škola u Europi koja postoji od 2005. godine. Ona nudi platformu za odgojno – obrazovne djelatnike (učitelje, ravnatelje, knjižničare, itd.) koji rade u školama i dječjim vrtićima europskih država sudionica eTwinninga. Članovi mogu komunicirati, surađivati, razvijati projekte, razmjenjivati znanja i iskustva te postati dijelom najzanimljivije obrazovne zajednice u Europi.

Prednosti korištenja eTwinninga jesu suradnja s kolegama koji slično razmišljaju, promjena načina poučavanja, različite mogućnosti za realizaciju projektnih ideja, širenje vidika učenicima i upoznavanje s različitim kulturama i običajima.

Zbog svega navedenoga u našoj se školskoj knjižnici od 2016. godine aktivno provode razni eTwinning projekti, samostalno ili u suradnji s ostalim kolegicama iz škole, uključujući učenike prema njihovim uzrastima, mogućnostima i željama.

Posljednji takav eTwinning projekt je Ho,Ho,Ho,Christmas is coming to school!, koji je kako mu i ime kaže, tematski bio vezan uz Božić. Sudjelovale su kolegice i kolege iz Portugala, Španjolske, Italije, Poljske, Rumunjske, Bugarske i mi iz Hrvatske. Projekt je trajao od listopada 2018. do siječnja 2019. godine, a cilj mu je bio upoznati običaje i kulturu navedenih zemalja.

Zadatci mene kao školske knjižničarke jesu poticanje razvoja informacijske pismenosti i podučavanje učenika informacijskim vještinama, pomoć učenicima pri istraživačkom radu u školskoj knjižnici te vođenje izvannastavne skupine novinara koje sam sve obuhvatila ovim projektom.

Cilj je bio predstaviti našu školu, mjesto, domovinu; istražiti hrvatske običaje vezane uz blagdan Božića, tradicijske pjesme i hranu. Istraživanja su se provodila u listopadu i studenome a predstavljali smo ih pomoću prezentacija, video uradaka i fotografija. Održali smo i radionicu u školskoj knjižnici posvećenu izradi adventskih vijenaca, sadnji pšenice te izradi božićnih čestitki. Učenici su marljivo ispunjavali svoje zadatke te pratili što rade njihove kolege iz drugih zemalja. Iznenadili su se činjenici kako nemaju svi običaj paljenja svijeća na adventskom vijencu ili sadnji pšenice kao mi, ali zato neki dobivaju poklone i za blagdan Sveta tri kralja.

clip_image002 clip_image004

Najzanimljiviji dio projekta bila je razmjena ručno rađenih čestitki koje smo uputili svim partnerima na projektu te ih također i dobili od njih, što nam je uvelike uljepšao doživljaj Božića. Za predstavljanje čestitki koristili smo i padlet kako bi imali i svojevrsnu malu zajedničku izložbu.

Ovo iskustvo samo nam je potvrdilo kako je eTwinning platforma uistinu dobar način spajanja ideja i poticaj učenicima za stvaranje još boljih materijala.

Pogled na studeni

Broj 107, studeni 2018.
ISSN 1848-2171

Pogled_iconPročitajte kako je Aleksandra Čeh na zanimljiv način potaknula i motivirala učenike kako bi stekli njemačke i slovenske književne pojmove, odnosno obogatili vokabular. Više…

Pogled_iconKljuč učenja stranog jezika je motiviranost učenika, a Mondegrinov pristup je odličan način kako obogatiti i na produktivniji način koristiti strani jezik, piše Bojana Urbanc. Više…

Pogled_iconSvrha ovog članka je prezentirati rad učenika s boljim sposobnostima i predznanjem te im omogućiti nastavu pomoću novih, originalnih metoda učenja, kaže Nataša Meh Peer. Više…

Pogled_iconAna Logar  nas upoznaje s provedbom provjera znanja na zanimljiv i drugačiji način.  Više…

Pogled_iconIngrid Jug nam je pripremila nastavnu pripremu gdje učenici spoznaju važnost šume kao životnog prostora. Više…

Pogled_iconMlađa djeca mogu biti uključena u projekt te se pokazalo kako im omogućuje razvoj iskustvenog i situacijskog učenja, objašnjava nam Maja Maver. Više…

Pogled_iconTadeja Bogdan nam je ispričala kako se upustila u nove vode, u vode eTwinnig projekata te kako se pridružila u projektu Izmjenjivanju božićnih čestitaka. Više…

Pogled_iconKod djece od najranijih dobi je važno podizati svijest o važnosti odvajanja i rukovanja otpadom. Magda Humar sa svojim vrtićancima je sudjelovala u projektu proizvodnje eko smreke od prirodnih i otpadnih materijala. Više…

Pogled_iconOve školske godine u Osnovnoj školi Šempeter u Savinjski dolini su proslavili 200. obljetnicu djelovanja. Na što su se usredotočili kako bi približili postojanje, povijest, nastavnike i učenike koji su ostavili značajan trag, izvještava nas Lea Napotnik. Više…

Pogled_iconDragica Šegula obavještava nas o projektu koji uključuje edukativne radionice za učenike, prilagođene interesima i dobi učenika čime se osigurava veća kvaliteta znanja. Više…

Germanizmi v dialektu pri pouku nemškega jezika

aleksandra_ceh

Aleksandra Čeh

Sprva je nastala raziskovalna naloga z naslovom „Narečje v naši občini in popačenke v našem narečju kot dediščina nemškega jezika“, ki je potekala v okviru projekta „Občina Markovci – to smo mi“, ki smo ga izvedli na OŠ Markovci. Učenci so ugotovili, da v Sloveniji govori slovenski jezik več kot dva milijona prebivalcev. V narečnem pogledu pa je slovenski jezik zelo razčlenjen, saj govorimo več kot štirideset narečij.

Narečje občine Markovci spada v panonsko narečno bazo, govorimo pa prleško narečje. Učenci so raziskovali predvsem germanizme v dialektu oz. nemške popačenke, ki se pojavljajo v našem narečju. Pri delu so jim pomagali starejši občani, pri katerih so nemške popačenke v govoru še vedno zelo prisotne. Izraze so fonetično zapisovali in jih prinašali v šolo, kjer so s pomočjo slovarjev poiskali še nemški in slovenski knjižni izraz. Na ta način smo spoznali tudi nov slovenski knjižni izraz, kot na primer heksenšus – ledveni udar – der Hexenschuss. Nato so besede razvrstili po besednih vrstah po abecednem vrstnem redu.

V drugem delu tega članka pa vam predstavljam konkretno didaktizacijo, kako vključiti germanizme v dialektu v sam pouk nemščine. Učenci izbirnega predmeta – nemški jezik 1 so v skupinah ali pa samostojno reševali naloge po učnih postajah, ki so bile postavljene na hodniku šole, saj sem na ta način hotela ubežati klasični obliki poučevanja v razredu. Učencem se je ta način reševanja nalog zdel zanimiv in so bili zelo motivirani za delo. Na podlagi germanizmov v dialektu so učenci osvojili še nemški in slovenski knjižni izraz in tako obogatili svoje besedišče, kar pa je bil tudi zastavljeni cilj te naloge.

Kot učiteljica se seveda zavedam, kako pomembno je predstaviti učno snov na način, ki se bo učencem zdela zanimiva in se bodo zaradi tega z veseljem učili nemškega jezika. Pomembno je, da pri učencih vzpodbudimo radovednost in na ta način razvijamo njihove intelektualne sposobnosti. Bogatenje besednega zaklada kot sestavni del vseh jezikovnih aktivnosti (branje, slušno razumevanje, govor in pisno izražanje) je zelo pomembno, zato so kreativne spremembe za popestritev pouka dobrodošle.

1. del: raziskovalna naloga v okviru projekta

Samostalniki

slika1slika2

slika3

Glagoli

slika4slika5

2. del: germanizmi pri pouku nemškega jezika – primeri iz učnih postaj

1. Postaja

Napiši na črto besede (glej sliko) in si pomagaj z naslednjimi besedami: die Schuhe, die Tasche, der Ring, die Uhr, der Gürtel, der Knopf, die Kette, der Kragen, der Ohring, die Socken, das Gesicht.

clip_image002

2. Postaja

Germanizmom v dialektu (nemškim popačenkam) pripiši še nemški in slovenski knjižni izraz. Pomagaj si s slovarji!

slika6

3. Postaja

Poveži nemške popačenke s sličicami! Dodaj še nemški knjižni izraz! Pomagaj si s slovarjem!

clip_image002[5]

4. Postaja

Dopolni manjkajoče črke. Pomagaj si z nemškimi popačenkami (kremšnita, muzika, rauber, heksenšus, rüčjak) in s slovarjem!

H_x_ _sch_s_
R_ck_ _ ck
M_s_k
Rä_b_ _
K_ _ msch_i_ _ e

5. Postaja

Poveži besede s sličicami in jih vstavi v tabelo k nadpomenki, h kateri spadajo!

clip_image002[7]

slika7

6. Postaja

V balončkih je prava zmešnjava. Na črto zapiši besede (glagole)! Pomagaj si z naslednjimi besedami (herbati, molati, bremzati, špricati)! Na drugo črto pa zapiši stavek, ki bo vseboval glagol iz balončka.

Novoletna voščila z vrstniki iz tujine s pomočjo eTwinninga

tadeja_bogdan

Tadeja Bogdan

V začetku lanskega šolskega leta sem na spletni strani FB Razredni pouk zasledila, da se nekateri učitelji vključujejo v aktivnosti v okviru eTwinninga. Ker sem po naravi človek, ki me zanimajo nove stvari, sem takoj stopila v raziskovanje tega spletnega portala. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposobljanja (CMEPIUS) podpira akcijo eTwinninga, ki je močno prepletena z uporabo novih tehnologij. Učitelji tako lahko razvijajo nove pristope in pedagoške strategije v učilnici, ki nič več fizično omejena na štiri stene, učenci so pri pouku aktivnejši in soustvarjajo lastne kompetence. Platforma eTwinning (www.etwinning.net) omogoča komunikacijo, razvijanje projektov, sodelovanje, virtualno izmenjavo dobrih praks med udeleženci, ki šolam/vrtcem omogoči oblikovanje imagekratkoročnih ali dolgoročnih partnerstev brez večjih administrativnih obveznosti in formalnosti. Danes je na tak način povezanih že prek 300 000 pedagoških delavcev (učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, šolski knjižničarji …) iz vse Evrope in širše. Pozitivni učinek na delo učiteljev je sodelovalno učenje, uporaba raznovrstnih metod in oblik poučevanja in vključevanje učencev v odločitve poteka učenja.

V mesecu oktobru sem na eTwinningu zasledila veliko projektov nanašajoč na prihajajoče  praznike. Odločila sem se, da se preizkusim v novih vodah tudi sama. Sprva skeptično, potem pa z veliko motivacije, saj se mi je vedno zdelo, da znam angleško premalo, a kaj hitro sem spoznala, da večino besed razumem, znam tudi nekaj napisati, za nepoznane besede pa seveda obstala google translate. Tako se je moje potovanje po eTwinningu pričelo. Vključila sem se v projekt Izmenjava novoletnih voščilnic (Christmas tree and art). Projekt sta odprli učiteljici iz Slovaške in Latvije in povabili ostale učitelje k izmenjavi voščil. Predlagali sta, naj si skopiramo predlogo smreke in opazujemo, kako učenci izkazujejo svojo ustvarjalnost. Svojim 24im drugošolcem sem predstavila projekt in z veliko motiviranostjo so pričeli z ustvarjanjem in pisanjem voščil v angleščini. Projekt sem imageizpeljala pri urah likovne umetnosti. Izdelovanje voščilnic za vrstniki v tujini je zanje predstavljala veliko motivacija, odgovornost in izziv. Menim, da jim je mednarodna izkušnja pokazala povezanost predmetov in vlila samozavest in motiviranje za učenje tujih jezikov. V začetku decembra smo prejeli prve kuverte. Ob odpiranju so se jim svetile oči, brali so voščila in opazovali delo sovrstnikov. Kljub temu da je bil projekt enostaven, so učenci spoznali različne kulture, narodnosti, kar doprinaša k ozaveščanju različnosti med ljudmi. Prva izkušnja eTwinningom je bila zelo pozitivna, zahvaljajoč eTwinningu se lahko posamezniki vključujemo v take projekte. Učitelju se porodi ideja za projekt, o njej zapiše na portalu in takoj, lahko že naslednjo minuto, se mu oglasijo učitelji iz Poljske, Turčije, Ciprav itd.

Leto je potekalo izjemno hitro, vključila sem se v različne projekte in dobila same pozitivne imageizkušnje. Ker se pa bližajo novoletni prazniki, se bom z učenci tudi letos vključila v podobno akcijo ali projekt tudi letos (izmenjava novoletnih voščilnic). Brez eTwinninga tako množičnega sodelovanja v šoli ne bi bilo. To pa nakazuje na odgovornost ministrstva in CMEPIUS-a, da se akcija tudi vnaprej celovito razvija, ter da se učiteljem in učencem omogoči tovrstvo razvijanje veščin. Pomembno je, da nas učiteljev ni strah novih stvari, saj nas izzivi ženejo v preizkušanje novih stvari in morda pa na eTwinningu spoznamo učitelja iz npr. Finske, ki nam poda nove poglede na poučevanje in spremenimo svoj slog in svoje metode poučevanja. Učimo se pa tako ali tako vse življenje!  

Literatura

  1. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011
  2. Pridobljeno s spleta 2. 8. 2018 https://www.etwinning.net/en/pub/index.htm
  3. Pridobljeno s spleta 21. 9. 2018:  https://www.deveta-dezela.si/blog/10-razlogov-zakaj-risati.html

Kišno ljeto u Pogledu

Broj 104, lipanj 2018.
ISSN 1848-2171

Nekako nam ovo ljeto nije započelo najtoplije, ali smo za vas pripremili niz zanimljiv članaka koji će vam popuniti kišna popodnevna.

Pogled_iconU ovom broju pročitajte koje su još edukacije učitelji iz OŠ Veliki Bukovec, OŠ Adnrije Palmovića Rasinja i OŠ Dr. Ivana Novaka Macinec polazili kako bi se educirali za rad na projektu Unaprjeđenje pismenosti – temelj cjeloživotnog učenja. Više…

Pogled_iconAleksandar Obradović piše što sve moramo napraviti kako bi što točnije i preciznije odredili trajanje projekta. Više…

Pogled_iconOŠ Josipovac već četvrtu godinu zaredom uključuje se u manifestaciju Noć knjige potičući učenike, ali i djelatnike na razmišljanje i stavljanje čitanja u fokus. Koje su aktivnosti provedene izvještava nas Anita Drenjančević. Više…

Pogled_iconŠkolska knjižničarka Katarina Jesih Šterbenc u svom radu je predstavila koje su kompetencije važne za dobar rad školskog knjižničara i s kojim se izazovima svakodnevno susreće. Više…

Pogled_iconDa vrt ne mora biti vani, u to nas je uvjerila Petra Winkler koja je u učionici zasadila vrt kako bi učenicima omogućila učenje što je biljci potrebno za rast i, naravno, proizvodnju zdrave hrane. Više…

Pogled_iconPoznavanje stranih jezika je važno za život i rad u 21. stoljeću. Eva Jazbec Leber predstavila je stjecanje znanja stranih jezika u osnovnoj školi. Zanimala ih je razlika u stjecanju engleskoj jezika kao prvog stranog jezika između slovenskih, španjolskih i švedskih učenika te su proveli testiranje. Više…

Pogled_iconU životu djeteta, kretanje je vrlo važno te ima važan utjecaj na razmišljanje, maštu i kreativnost. Uz pomoć pokreta, dijete uči brže i učinkovitije, kaže Franja Simčič. Više…

Pogled_iconIngrid Jug nas upoznaje kako da razvijemo interes i ljubav prema likovnoj umjetnosti i kulturnoj baštini. Motiv u prirodi umjetničko potiče učenike na vlastito stvaranje. Više…

Pogled_iconJana Klavora kako bi pomogla učenicima kroz obrazovni proces da ostvare intelektualne i emocionalne sposobnosti, stvorila je materijale zajedno sa školskim psiholozima kako bi ojačali međuljudske odnose i samosvijest učenika o vlastitoj vrijednosti. Više…

Pogled_iconU OŠ Jurje Dobrile je proveden projekt Dvije strane Gaussa s ciljem da se više posveti nadarenim učenicima i učenicima s posebnim potrebama. Kako se graničari uklapaju u tu priču Smiješak, pročitajte članak Karmen Ignoto. Više…

Pogled_iconKako je Industrijska strojarska škola Zagreb promicala svoja zanimanja koja su lakozapošljiva, stipendirana, deficitarna, gospodarski perspektivna i cijenjena u svijetu rada, piše nam skupina autora – Iva Bojčić, Kristinka Lemaić, Tanja Novak-Pavić, Meri Ružević i Vjeran Šipek. Više…

Pogled_iconU svojem članku Katarina Semič je predstavila značenje dodira i opisala kako masaža utječe na našu djecu te tako dodatno jača povezanost s djecom. Više…

Pogled_iconSvaki učitelj se susretne ne samo jednom, već više puta djecom s disleksijom. Lucija Ademoski spominje kako je najveći problem motivirati takvu djecu, a roditelji i nastavnici zajedničkim naporima moraju raditi na njihovom uklanjanju, ako to nije moguće, onda na njihovom ublažavanju. Više…

Pogled_iconMarina Mirković nas izvještava o Danima medijske pismenosti u Tehničkoj školi Požega kojima je cilj bio informirati i educirati djecu, roditelje, nastavnike i odgojitelje o toj važnoj temi i vještini. Više…

Pogled_iconU Osnovnoj školi Križe izradili su aplikaciju za prijavu, provjeru i odjavu učeničke prehrane djeteta kako bi si olakšali posao, kaže Nataša Dovžan. Više…

Pogled_iconSaša Klemenc opisuje projekt „Eko-škole” gdje su učenici od 1. do 5. razreda u siječnju počeli saditi krumpir kako bi stekli iskustvo u sadnji, praćenju i promatranju rasta živih krumpira. Više…

Pogled_iconKako motivirati učenike da napišu domaću zadaću otkrit će nam Tadeja Bogdan jer se smatra da bi učenici bili puno uspješniji ako bi svakodnevno rješavali zadatke iz domaćih zadaća. Više…

Pogled_iconTanja Nemec je s učenicima u 2. razredu promatrala životinje u neposrednom okruženju koristeći sva svoja osjetila kako bi ostvarili sljedeće ciljeve: naći razlike i sličnosti između životinja, što životinje trebaju za život, čime se hrane, potomstvo… Više…

Pogled_iconUčenicima 3. razreda, učiteljica Urška Tičar kako bi olakšala rješavanje matematičkih problema uvela je didaktički alat pod imenom ŽABICA SAVJETUJE. Više…

Ugodne vam praznike i kako se ono kaže „napunite baterije“ Smiješak za novu školsku godinu s punooo novih ideja. Nastavljamo dalje u rujnu!

Čitamo se do tada!

Gordana Lohajner

Razredna olimpijada

simona_lozinsek

Simona Lozinšek

Abstract

Modern school is expecting from us, teachers, to have new ways of conciliation of knowledge. Cross-curricular integration means integration of teaching contents within school curriculum, that demands good goals definition from the teacher, but is also giving long-lasting knowledge to the students.

I used olympics – class olympics – as an underlying theme. We were learning about it in the form of interdisciplinary correlation between the school subjects of Slovene, Society, Engineering workshop and Sport.

At Slovene classes we were reading a story named Živalska olimpijada, at Society classes we were learning about the history of Olympic games and Olympic symbols, at Engineering workshop we were making medals and at Sport we have threwed a competition.

We achieved lasting knowledge, students learned a lot of beneficially knowledge in a relaxed, active way.

Key words: interdisciplinary correlation, project work, Olympics

Povzetek

Sodobna šola pričakuje od nas vedno nove načine posredovanja znanj. Medpredmetno povezovanje pa je povezovanje učnih vsebin znotraj predmetnika, ki od učitelja zahteva dobro opredelitev ciljev, učencu pa da trajnejše znanje.

Kot skupni imenovalec ali rdečo nit sem uporabila olimpijado – razredno olimpijado. Spoznavali smo jo v obliki medpredmetnih povezav slovenskega jezika, družbe, tehniške delavnice in športa. Pri slovenščini smo spoznali oz. se spomnili zgodbe Živalska olimpijada, pri družbi smo se učili o zgodovini olimpijskih iger in o olimpijskih simbolih, pri tehniki smo izdelali medalje in na koncu smo pri športu tekmovali.

S celostno obravnavo teme je znanje ostalo trajnejše, učenci pa so se na bolj sproščen, aktiven način naučili veliko koristnega.

Ključne besede: medpredmetne povezave, projektno delo, olimpijada

Uvod

Olimpijske igre so športni dogodek, organiziran v poletni in zimski različici. Na enem mestu so zbrani najboljši športniki vsega sveta, ki se potegujejo za najvišja športna odličja – olimpijske medalje. Organizirane so na vsake štiri oziroma na dve leti, ko se izmenjujejo poletne in zimske olimpijske igre. Prve igre moderne dobe so bile organizirane leta 1896 v Atenah in z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno od takrat naprej potekajo nemoteno.

V projekt so bili vključeni učenci 5. razreda, njihova razredničarka in jaz, športna pedagoginja.

Dogodek sva želeli obeležiti s čim večih vidikov, predmetov…zato sva ga medpredmetno povezali, kar je eden od temeljnih elementov učnih načrtov za 9-letno osnovno šolo tako za splošne kot tudi izbirne predmete iz kataloga družboslovno- humanističnih ter naravoslovno-tehničnih predmetov.

Jedro

Z učiteljico, razredničarko 5. razreda velikokrat sodelujeva v raznih projektih. Tokrat sva se na mojo željo odločili, da olimpijske igre približava učencem 5. razreda iz čim več zornih kotov. Tako smo pripravili Razredno olimpijado. Z učiteljico sva pripravili časovni in vsebinski načrt projekta. Olimpijado smo obdelali pri SLJ, DRU, LUM, TIT, ŠPO in MAT.

Načrt dela

slika1

Izvedba

SLJ – Najprej so učenci knjigo prebrali, nato so v skupinah po 3 iskali najprimernejše športe za posameznika.

clip_image002 clip_image004
Slika 1. Branje slikanice             Slika 2. Iskanje primernih športov

DRU – V začetku prve ure so si učenci pogledali Infodrom. Razredničarka jih je razdelila skupine po tri. V teh skupinah so si najprej izbrali (iz nabora) temo, ki bi jo obdelali, nato so začeli z raziskovanjem. V drugi uri so naredili predstavitve. Nekateri so naredili Power point, drugi plakate, dve skupini sta izdelali maketo na stiropor.

clip_image006 clip_image008
Slika 3. Ogled Infodroma                Slika 4. Iskanje teme

clip_image010 clip_image012
Slika 5. Predstavitev                Slika 6. Iskanje podatkov na spletu

clip_image014 clip_image016
Slika 7. Lokacije Letnih OI               Slika 8. Lokacije zimskih OI

Pri pouku LUM smo organizirali natečaj za izbor izgleda medalje. Učenci so s svinčnikom risali čelno stran. Nato smo izbrali najustreznejšo in jo prenesli na les. Pri pouku TIT so iz lesa najprej izrezali obliko, pobrusili, s pirografom izžgali vzorec in vstavili vrvice.

clip_image018 clip_image020
Slika 9. Razrez lesa za medalje           Slika 10. Brušenje

clip_image022 clip_image024
Slika 11. Žganje s spirografom              Slika 12. Medalje

ŠPO – Učenci so se pred uro prijavili na discipline: košarka, nogomet, odbojka, hokej, gimnastika, poskoki, plezanje in poligon. Po uvodnem ogrevanju smo v skladu s knjigo najprej zamešali discipline. No, nato smo tekmovanje izvedli v pravih disciplinah.

  • NOGOMET (z nogometno žogo čim večkart žonglirati – štetje)
  • ODBOJKA (čim več zaporednih zg. odbojev – štetje)
  • VODENJE 2 KOŠ. ŽOG (v razdalji 10 metrov – merjenje časa)
  • GIMNASTIKA (narediti 3 prvine čim lepše – subjektivna ocena sodnika)
  • PLEZANJE PO ŽRDI (čim prej splezati do vrha – merjenje časa)
  • 3 SONOŽNI POSKOKI (brez vmesnih korakov – merjenje)
  • MOTORIČNI POLIGON (na poljuben način premagati ovire – štetje)
  • SLALOM HOKEJ (čim hitreje »zvoziti« slalom tja in nazaj (štartna črta je tudi ciljna – merjenje časa)

clip_image026 clip_image028
Slika 13. Hokej                         Slika 14.  Odbojka

clip_image030 clip_image032
Slika 15. Vodenje košarkarskih žoge      Slika 16. Športno čestitanje

clip_image034 clip_image036
Slika 17. Spoznavanje protokola podelitve     Slika 18. Zadovoljni učenci…

MAT – Rezultate so učenci zbrali in objavili v razredu. Maketi letnih in zimskih OI pa smo razstavili v športnem kotičku šole.

Zaključek

Projekt je trajal dva tedna. Vključeni so bili vsi učenci. Ob koncu so vsi dobili medaljo za posamezno disciplino. S celostno obravnavo teme je znanje ostalo trajnejše, učenci pa so se na bolj sproščen, aktiven način naučili veliko koristnega.

Primer dobre prakse medpredmetnega povezovanja

  nuzaZ_matejaM

Nuša Žuber i Mateja Marčun

Poučevanje 21. stoletja naj ne bi bilo usmerjeno zgolj k podajanju snovi in spodbujanju mišljenja, temveč bi temeljilo k holističnemu pristopu poučevanja in spodbujanju naravne radovednosti učencev v avtentičnem kontekstu. Namesto tradicionalnih šolskih predmetov bi bilo mnogo bolj motivacijsko poučevanje, ki naj bi za izhodišče imelo pojave, ali kot jim pravi finska stroka FENOMENE. Preko njih in s pomočjo informacij ter pridobljenih spretnosti, naj bi učenci prestopali meje med šolskimi predmeti ter hkrati s tem razvijali veščine 21. stoletja: kritično mišljenje, ustvarjalnost, inovacije, timsko delo in komunikacijo. Učence je torej potrebno preusmeriti iz poti KAJ MISLITI, na pot KAKO RAZMIŠLJATI 1. »Učenje je učinkovito le, ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi, da je učenje povezano s skupnostjo« (Aberšek, 2014, p.2).

Eden izmed zahtevnejših izzivov učitelja v današnjem času je torej motivirati učence na način, da uvidijo smisel v učenju in uporabnosti znanj. Uvid pa je možen samo preko povezovanja različnih vsebin pouka s poudarkom na izkušenjskem učenju v povezavi z lokalnimi potrebami in željami. Močan prožilec motivacije za učenje je upoštevanje pozitivnih čustev. To je spoznanje, ki prihaja iz radovednosti, vedoželjnosti, z izkušnjo »aha efekta«. (Aberšek, 2014)

Razpis Dneva habitata 2017 naju je spodbudil k uresničitvi zgoraj napisanega povezovanja, poučevanja, interdisciplinarnega zlitja, upoštevanja pozitivnih čustev… Izhajali sva iz učnih načrtov, kriterijev razpisanega natečaja, strokovne literature, razvojne stopnje učencev in lokalnih posebnosti. Pri tem sva povezali likovno umetnost (oblikovanje na ploskvi, tridimenzionalni prostor), matematiko (geometrijo in merjenje, prikazi podatkov), slovenščino (neverbalno in verbalno komunikacijo), družbo (ljudje v družbi, ljudje v prostoru in ljudje v času) ter ne nazadnje naravoslovje in tehniko (spreminjanje snovi in živa bitja). Projektu sva zaradi navdahnjenosti s strani natečaja določili temo – javni prostor kot igrišče ter poimenovali projekt OD PROJEKTA DO IDEJE.

Učne vsebine iz predmeta naravoslovje in tehnika (javni prostor našega okolja, poslovne in bivalne stavbe, trdnost gradnje, poklici v gradbeništvu, spoznavanje postopkov obdelave papirja in vrste papirja) sva implementirali v raziskovanje naselja Križe, proučevanje stavb in javnih prostorov, izdelovanje maket iz Lego gradnikov, papirja, kartona, lepenke in prosojnih modelov iz naravnega materiala. Ob tem so spoznavali različne poklice v gradbeništvu (arhitekt, gradbenik, krovec, tesar…), pridobivali tehnična znanja različnih gradenj, razvijali stališča za vključevanje v družbo in z nadgradnjo reševali nove situacije iz področja naravoslovja in tehnike. (Vodopivec et al., 2011)

V samem projektu so proučevali, spoznavali in vrednotili družbeno, kulturno in naravno okolje, v vseh njegovih sestavinah ter interakcijah in soodvisnostih. (Budnar et al., 2011)

Pri aktivnem preoblikovanju prostora (makete naselja in učilnica na prostem) so učenci razvijali likovne kompetence, saj so izhajali iz razumevanja naravnega, osebnega, družbenega in kulturnega prostora. (Kocjančič et al., 2011)

Ob raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in preoblikovanju učilnice na prostem so razvijali tudi matematične kompetence, saj so ob tem uporabljali matematičen način razmišljanja za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja. Ob tem so gradili pojme in povezave, spoznavali ter učili nove postopke, ki so posameznemu učencu omogočili vključitev v sistem (matematičnih) idej in posledično vključitev v kulturo, v kateri živi. Naravo v učilnici na prostem ter širše šolsko okolje so sprejemali kot vir za matematično imageustvarjanje in raziskovanje. (Žakelj e tal., 2011)

V projektu sta sodelovala dva razreda OŠ Križe (4.a in 4.b). Ker tema sovpada s petimi šolskimi predmeti, smo se ga lotili širše, kot projekt, in delali na njem tri tedne.

Slika 1. Ogled šolske okolice

Na samem začetku smo ločili in spoznali javne prostore, ki se nahajajo v naselju Križe. Ker so vsem dostopni in na razpolago ter uporabo, naj bi služili tudi nekemu namenu. Lahko so prijetni, topli in polni izzivov ali pa zapuščeni, hladni in sami sebi namen. Obdajajo jih zgradbe, ki pomembno vplivajo nanje ter tudi na nas, prebivalce naselja. Prav zaradi tega smo v prvem delu projekta spoznali zgradbe naselja Križe, iz kakšnih gradnikov so imagenarejene in kako so umeščene v prostor. Sprehodili smo se po okolici šole ter si ogledali in prešteli javne prostore ter pomembne zgradbe. Javnih prostorov smo našteli zgolj tri in hkrati kar nekaj nam koristnih in pomembnih zgradb, ki jih obdajajo.

Slika 2. Pred kulturnim domom v Križah

clip_image006S pomočjo Lego gradnikov smo se lotili gradnje zgradb naše okolice. Pri tem smo spoznavali načine različnih gradenj clip_image008glede na povezavo gradnikov med seboj. Lego zgradbe smo nato umestili v šolski prostor – maketo, ter si ogledali še javne prostore, ki so ob njih nastali.

Slika 3. Izdelava šolske okolice z lego gradniki

Slika 4. Šolska okolica iz lego gradnikov

Pogovorili smo se o težavah, ki so nastopile pri gradnji in postavitvi v prostor (težko je z enakimi gradniki graditi različne zgradbe, nemogoče je bilo prilagoditi velikost zgradb na podlago makete).

Sledila je predstavitev poklicev, ki sodelujejo pri gradnji zgradb. Ob tem smo se ustavili na delu arhitekta in oblikovanju maket. V tem delu smo nato zgradili maketo iz odpadnih papirnatih škatel, ki smo jih poskušali še oblepiti in jim narisati podrobnosti. Stavbe smo nato ponovno umestili na maketo ter ugotovili, da je bilo oblikovanje iz papirja mnogo bolj primerno in posnemanje zgradb lažje, kot delo z »lego gradniki«. Tokrat so se nam javni prostori pokazali v primernejšem merilu.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Izdelava modelov stavb iz papirja    Slika 6. Maketa šolske okolice iz papirja

Ker je pri gradnji zgradb zelo pomembna tudi struktura, smo se lotili še oblikovanja struktur zgradb naselja Križe. Učenci so spoznali, da nam strukture kažejo neko prosojno obliko, niso pa primerne za natančne makete in predstave.

clip_image015clip_image016
Slika 7 in 8. Prosojni modeli iz naravnih materialov

Ponovno smo umestili papirne zgradbe na maketo ter se pogovorili o tistih javnih prostorih, ki samevajo v našem naselju in so skoraj neopazni, zanemarjeni, neuporabni… Na drugi strani imamo javni prostor, ki ga vsako dnevno uporabljamo, a nas žalosti in jezi zaradi svoje slabe izkoriščenosti. Učenci so si kot izziv vzeli spremeniti, dodelati, dodati ideje za izboljšavo šolskega igrišča.

Tako nam je kot poslastica vseh preteklih dejavnosti ostal TEHNIŠKI DAN – Od projekta do ideje učilnice na prostem/ igrišča.

Na ta dan smo se seznanili z razvojem in oblikovanjem šolskih igrišč. Razmišljali smo o pomenu različnih tipov igral in namenu že obstoječih igral. Ogledali smo si s pomočjo računalniške predstavitve različne vrste in tipe igral (plezalne in domišljijske strukture, plezala, skrivališča…). Sledil je ogled šolskega igrišča ter beleženje in dodajanje tipov igral v preglednico. Po razgovoru in predstavitvi preglednic so učenci na terenu narisali skico obstoječega stanja. V razredu smo se nato seznanili, kako arhitekti načrtujejo zunanji prostor in kako ga predstavijo na načrtu (znaki za drevesa, grmovja, igrala….). Pomembno je bilo predstaviti pogled z višine – tloris in pomanjševanje ter povečevanje slik. Ob tem smo opravili tudi vajo povečave.

 clip_image019clip_image020
Slika 9. Ogled učilnice na prostem     Slika 10. Izdelava skice obstoječega stanja

V razredu so učenci s pomočjo skice natančno narisali načrt šolskega igrišča. Sledilo je pomembno vprašanje: Na kaj moramo pomisliti, ko načrtujemo novo/dopolnjeno šolsko igrišče?

Večina je bila mnenja, da potrebujemo vedenje o količini denarja, ki nam je na voljo. Ker ga imamo zelo malo, smo morali v ideje vključiti poceni materiale ter delo, ki ga lahko opravimo tudi na šoli. Sledil je razgovor o cenovno dostopnih materialih ter igralih, ki bi jih lahko sami oblikovali.

clip_image023clip_image024
Slika 11 in 12: Izdelava načrtov z lastnimi idejami

Naslednji korak je vodil k ustvarjalnemu delu tehniškega dne. K že narisanim načrtom so tokrat dodali lastne ideje, kaj vse bi si želeli vključiti v šolsko igrišče, a je cenovno dostopno, primerno za učence druge triade ter nudi obilico različnih ustvarjalnih iger.

Po končanem delu smo pregledali ideje, prešteli ponavljajoče ter jih zapisali v preglednico. Kar 17 učencev si je zaželelo sprehajalno čutilno podlago, 9 hišico na drevesu, 7 »gumolin« (tako so imenovali pot narejeno iz polovično zakopanih gum), 6 učencev si je zaželelo skrivališče ali zatočišče, 4 različne poligone, 5 peskovnik, 8 različne hribčke, 6 ribnik…

PREGLEDNICA NOVIH IDEJ ZA UČILNICO NA PROSTEM

tablica
clip_image026Ker so bile ideje zanimive in dostopne za izdelavo, smo jih predstavili tudi ravnateljici ter naslednji dan vsem ostalim učencem šole z razstavo OD PROJEKTA DO IDEJE.

Slika 13. Razstava projekta na šoli

Literatura

  1. Aberšek, B., 2014. Miselni preskok v izobraževanju. Dostopno na: www.solazaravnatelje.si.
  2. Eurydice, 2011. Teaching and Learning in Single Structure Education.
  3. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Malijevac, T., Struna Bregar, A., Viki Šubic, B., 2013. Igriva arhitektura:Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  4. FINNISH NATIONAL AGENCY FOR EDUCATION, 2016.
  5. Goličnik, B., Odprt javni prostor in njegovi uporabniki.
  6. Program osnovna šola, Družba, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  7. Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  8. Program osnovna šola, Matematika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  9. Program osnovna šola, Naravoslovje in tehnika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  10. Silander,P., Phenomenal education, Phenomenom based learning, Teaching by topics. Dostopno na: http://www.phenomenaleducation.info/about.html
  11. Simoneti, M.,2010. Igrišča za otroke 21. stoletja. Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč. Mladina, 24.
  12. IGRIVA ARHITEKTURA, 4.12. 2017.

Primer dobre prakse medpredmetnega povezovanja

  nuzaZ_matejaM

Nuša Žuber prof. i Mateja Marčun prof.

Poučevanje 21. stoletja naj ne bi bilo usmerjeno zgolj k podajanju snovi in spodbujanju mišljenja, temveč bi temeljilo k holističnemu pristopu poučevanja in spodbujanju naravne radovednosti učencev v avtentičnem kontekstu. Namesto tradicionalnih šolskih predmetov bi bilo mnogo bolj motivacijsko poučevanje, ki naj bi za izhodišče imelo pojave, ali kot jim pravi finska stroka FENOMENE. Preko njih in s pomočjo informacij ter pridobljenih spretnosti, naj bi učenci prestopali meje med šolskimi predmeti ter hkrati s tem razvijali veščine 21. stoletja: kritično mišljenje, ustvarjalnost, inovacije, timsko delo in komunikacijo. Učence je torej potrebno preusmeriti iz poti KAJ MISLITI, na pot KAKO RAZMIŠLJATI 1. »Učenje je učinkovito le, ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi, da je učenje povezano s skupnostjo« (Aberšek, 2014, p.2).

Eden izmed zahtevnejših izzivov učitelja v današnjem času je torej motivirati učence na način, da uvidijo smisel v učenju in uporabnosti znanj. Uvid pa je možen samo preko povezovanja različnih vsebin pouka s poudarkom na izkušenjskem učenju v povezavi z lokalnimi potrebami in željami. Močan prožilec motivacije za učenje je upoštevanje pozitivnih čustev. To je spoznanje, ki prihaja iz radovednosti, vedoželjnosti, z izkušnjo »aha efekta«. (Aberšek, 2014)

Razpis Dneva habitata 2017 naju je spodbudil k uresničitvi zgoraj napisanega povezovanja, poučevanja, interdisciplinarnega zlitja, upoštevanja pozitivnih čustev… Izhajali sva iz učnih načrtov, kriterijev razpisanega natečaja, strokovne literature, razvojne stopnje učencev in lokalnih posebnosti. Pri tem sva povezali likovno umetnost (oblikovanje na ploskvi, tridimenzionalni prostor), matematiko (geometrijo in merjenje, prikazi podatkov), slovenščino (neverbalno in verbalno komunikacijo), družbo (ljudje v družbi, ljudje v prostoru in ljudje v času) ter ne nazadnje naravoslovje in tehniko (spreminjanje snovi in živa bitja). Projektu sva zaradi navdahnjenosti s strani natečaja določili temo – javni prostor kot igrišče ter poimenovali projekt OD PROJEKTA DO IDEJE.

Učne vsebine iz predmeta naravoslovje in tehnika (javni prostor našega okolja, poslovne in bivalne stavbe, trdnost gradnje, poklici v gradbeništvu, spoznavanje postopkov obdelave papirja in vrste papirja) sva implementirali v raziskovanje naselja Križe, proučevanje stavb in javnih prostorov, izdelovanje maket iz Lego gradnikov, papirja, kartona, lepenke in prosojnih modelov iz naravnega materiala. Ob tem so spoznavali različne poklice v gradbeništvu (arhitekt, gradbenik, krovec, tesar…), pridobivali tehnična znanja različnih gradenj, razvijali stališča za vključevanje v družbo in z nadgradnjo reševali nove situacije iz področja naravoslovja in tehnike. (Vodopivec et al., 2011)

V samem projektu so proučevali, spoznavali in vrednotili družbeno, kulturno in naravno okolje, v vseh njegovih sestavinah ter interakcijah in soodvisnostih. (Budnar et al., 2011)

Pri aktivnem preoblikovanju prostora (makete naselja in učilnica na prostem) so učenci razvijali likovne kompetence, saj so izhajali iz razumevanja naravnega, osebnega, družbenega in kulturnega prostora. (Kocjančič et al., 2011)

Ob raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in preoblikovanju učilnice na prostem so razvijali tudi matematične kompetence, saj so ob tem uporabljali matematičen način razmišljanja za reševanje problemov iz vsakdanjega življenja. Ob tem so gradili pojme in povezave, spoznavali ter učili nove postopke, ki so posameznemu učencu omogočili vključitev v sistem (matematičnih) idej in posledično vključitev v kulturo, v kateri živi. Naravo v učilnici na prostem ter širše šolsko okolje so sprejemali kot vir za matematično ustvarjanje in raziskovanje. (Žakelj e tal., 2011)

clip_image002V projektu sta sodelovala dva razreda OŠ Križe (4.a in 4.b). Ker tema sovpada s petimi šolskimi predmeti, smo se ga lotili širše, kot projekt, in delali na njem tri tedne.

Slika 1. Ogled šolske okolice

Na samem začetku smo ločili in spoznali javne prostore, ki se nahajajo v naselju Križe. Ker so vsem dostopni in na razpolago ter uporabo, naj bi služili tudi nekemu namenu. Lahko so prijetni, topli in polni izzivov ali pa zapuščeni, hladni in sami sebi namen. Obdajajo jih zgradbe, ki pomembno vplivajo nanje ter tudi na nas, prebivalce naselja. Prav zaradi tega smo v prvem delu projekta spoznali zgradbe naselja Križe, iz kakšnih gclip_image004radnikov so narejene in kako so umeščene v prostor. Sprehodili smo se po okolici šole ter si ogledali in prešteli javne prostore ter pomembne zgradbe. Javnih prostorov smo našteli zgolj tri in hkrati kar nekaj nam koristnih in pomembnih zgradb, ki jih obdajajo.

Slika 2. Pred kulturnim domom v Križah

clip_image006S pomočjo Lego gradnikov smo se lotili gradnje zgradb naše okolice. Pri tem smo spoznavali načine različnih gradenj glede na povezavo gradnikov med seboj. Lego zgradbe smo nato umestili v šolski prostor – maketo, ter si ogledali še javne prostore, ki so ob njih nastali.clip_image008

Slika 3: Izdelava šolske okolice z lego gradniki

Pogovorili smo se o težavah, ki so nastopile pri gradnji in postavitvi v prostor (težko je z enakimi gradniki graditi različne zgradbe, nemogoče je bilo prilagoditi velikost zgradb na podlago makete).

Slika 4. Šolska okolica iz lego gradnikov

Sledila je predstavitev poklicev, ki sodelujejo pri gradnji zgradb. Ob tem smo se ustavili na delu arhitekta in oblikovanju maket. V tem delu smo nato zgradili maketo iz odpadnih papirnatih škatel, ki smo jih poskušali še oblepiti in jim narisati podrobnosti. Stavbe smo nato ponovno umestili na maketo ter ugotovili, da je bilo oblikovanje iz papirja mnogo bolj primerno in posnemanje zgradb lažje, kot delo z »lego gradniki«. Tokrat so se nam javni prostori pokazali v primernejšem merilu.

clip_image010clip_image012
Slika 5. Izdelava modelov stavb iz papirja   Slika 6. Maketa šolske okolice iz papirja

Ker je pri gradnji zgradb zelo pomembna tudi struktura, smo se lotili še oblikovanja struktur zgradb naselja Križe. Učenci so spoznali, da nam strukture kažejo neko prosojno obliko, niso pa primerne za natančne makete in predstave.

clip_image015clip_image016
Slika 7 in 8: Prosojni modeli iz naravnih materialov

Ponovno smo umestili papirne zgradbe na maketo ter se pogovorili o tistih javnih prostorih, ki samevajo v našem naselju in so skoraj neopazni, zanemarjeni, neuporabni… Na drugi strani imamo javni prostor, ki ga vsako dnevno uporabljamo, a nas žalosti in jezi zaradi svoje slabe izkoriščenosti. Učenci so si kot izziv vzeli spremeniti, dodelati, dodati ideje za izboljšavo šolskega igrišča.

Tako nam je kot poslastica vseh preteklih dejavnosti ostal TEHNIŠKI DAN – Od projekta do ideje učilnice na prostem/ igrišča.

Na ta dan smo se seznanili z razvojem in oblikovanjem šolskih igrišč. Razmišljali smo o pomenu različnih tipov igral in namenu že obstoječih igral. Ogledali smo si s pomočjo računalniške predstavitve različne vrste in tipe igral (plezalne in domišljijske strukture, plezala, skrivališča…). Sledil je ogled šolskega igrišča ter beleženje in dodajanje tipov igral v preglednico. Po razgovoru in predstavitvi preglednic so učenci na terenu narisali skico obstoječega stanja. V razredu smo se nato seznanili, kako arhitekti načrtujejo zunanji clip_image019prostor in kako ga predstavijo na načrtu (znaki za drevesa, grmovja, igrala….). Pomembno je bilo predstaviti pogled z višine – tloris in pomanjševanje ter povečevanje slik. Ob tem smo opravili tudi vajo povečave.

Slika 9. Ogled učilnice na prostem

clip_image020V razredu so učenci s pomočjo skice natančno narisali načrt šolskega igrišča. Sledilo je pomembno vprašanje: Na kaj moramo pomisliti, ko načrtujemo novo/dopolnjeno šolsko igrišče?

Slika 10. Izdelava skice obstoječega stanja

Večina je bila mnenja, da potrebujemo vedenje o količini denarja, ki nam je na voljo. Ker ga imamo zelo malo, smo morali v ideje vključiti poceni materiale ter delo, ki ga lahko opravimo tudi na šoli. Sledil je razgovor o cenovno dostopnih materialih ter igralih, ki bi jih lahko sami oblikovali.

Naslednji korak je vodil k ustvarjalnemu delu tehniškega dne. K že narisanim načrtom so tokrat dodali lastne ideje, kaj vse bi si želeli vključiti v šolsko igrišče, a je cenovno dostopno, primerno za učence druge triade ter nudi obilico različnih ustvarjalnih iger.

clip_image023clip_image024
Slika 11 in 12: Izdelava načrtov z lastnimi idejami

Po končanem delu smo pregledali ideje, prešteli ponavljajoče ter jih zapisali v preglednico. Kar 17 učencev si je zaželelo sprehajalno čutilno podlago, 9 hišico na drevesu, 7 »gumolin« (tako so imenovali pot narejeno iz polovično zakopanih gum), 6 učencev si je zaželelo skrivališče ali zatočišče, 4 različne poligone, 5 peskovnik, 8 različne hribčke, 6 ribnik…

Preglednica novih idej za učilnico na prostem

tablica

Ker so bile ideje zanimive in dostopne za izdelavo, smo jih predstavili tudi ravnateljici ter naslednji dan vsem ostalim učencem šole z razstavo OD PROJEKTA DO IDEJE.

 

clip_image002[5]Slika 13. Razstava projekta na šoli

Literatura

  1. Aberšek, B., 2014. Miselni preskok v izobraževanju.
  2. Eurydice, 2011. Teaching and Learning in Single Structure Education.
  3. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Malijevac, T., Struna Bregar, A., Viki Šubic, B., 2013. Igriva arhitektura:Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  4. FINNISH NATIONAL AGENCY FOR EDUCATION, 2016.
  5. Goličnik, B., Odprt javni prostor in njegovi uporabniki.
  6. Program osnovna šola, Družba, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  7. Program osnovna šola, Likovna vzgoja, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  8. Program osnovna šola, Matematika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  9. Program osnovna šola, Naravoslovje in tehnika, Učni načrt, 2011. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
  10. Silander,P., Phenomenal education, Phenomenom based learning, Teaching by topics.
  11. Simoneti, M.,2010. Igrišča za otroke 21. stoletja. Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč. Mladina, 24.
  12. IGRIVA ARHITEKTURA (dostopno 4.12. 2017 )

7. april – Svetovni dan zdravja

Mali projekt v prvem razredu

anamarija_cvek

Anamarija Cvek

Povzetek

Zdravje je naše največje bogastvo, žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Da bi čim bolje poskrbeli za svoje zdravje, je potrebno zdravo živeti. Starši , vzgojitelji in učitelji so zgled otrokom, ki se zdravega načina življenja šele učijo. Z dobrim zgledom, vztrajnostjo in doslednostjo bomo dosegli, da nam zdrav življenjski slog preide v navado.

Včasih pa se kljub zdravemu načinu življenja zgodi, da zbolimo in potrebujemo zdravila. Zato je prav, da se v zgodnjem otroštvu naučimo tudi ravnanja ob takšnih situacijah. Otroka moramo naučiti varne in pravilne uporabe zdravil. Že otroku lahko razložimo, da je zdravila potrebno uporabljati le takrat, ko zbolijo. Vedeti pa morajo tudi to, da se moramo pri jemanju zdravil držati natančnih navodil zdravnika in farmacevta.

Ker se zavedamo, da se najboljši rezultati dosežejo s sodelovanjem, se moramo vzgojitelji in učitelji skupaj s starši aktivno vključiti v proces oblikovanja zdravega življenjskega sloga.

Uvod

Na naši šoli vsako leto z različnimi dejavnostmi obeležimo 7. april – SVETOVNI DAN ZDRAVJA. Pri izvajanju dejavnosti sodelujejo vsi oddelki, dejavnosti pa so prilagojene starostni stopnji učencev. Za učence prvega razreda je potrebno izbrati preproste in zanimive dejavnosti. Tako smo se v preteklosti že lotili:

  • likovnega ustvarjanja na temo gibana,
  • branja umetnimageostnega besedila povezanega z zdravstveno tematiko in nadaljevali z likovnim poustvarjanjem besedila,
  • z najmlajšimi učenci smo se urili v povijanju kolena in dlani s povoji,
  • pripravili smo zdrav obrok – sadno solato,
  • zgodaj poleti, ko je na šolskem zeliščnem vrtu zrasla melisa, smo pripravili domač melisin sirup …

imageimage

V tem šolskem letu pa smo v mesecu novembru sodelovali z Gorenjskimi lekarnami z izvedbo ankete med prvošolci, zato sem se odločila, da ob dnevu zdravja z učenci obiščemo nam najbližjo lekarno.

Zamisel in potek dela

Izkoristila sem vabilo k izvedbi ankete in sklenila, da bomo vsebino razširili na mali projekt, zato, ker nam že sam učni načrt narekuje obravnavo najosnovnejših vsebin povezanih z zdravjem, še bolj pa zaradi tega, da otrokom privzgojimo zavedanje pomena zdravja in izvajanja dejavnosti, ki pomagajo h krepitvi in ohranjanju le tega.

Naš projekt ob dnevu zdravja je torej zajemal:

  • izvedbo ankete o poklicu farmacevt med prvošolci,
  • spoznati dejavnike, ki spodbujajo ohranjanje zdravja (zdrava prehrana, pijača, pomen počitka in spanja),
  • spodbujanje gibanja in športnih dejavnosti nasploh (sprehodi – tudi daljši, gibanje v učilnici na prostem in na šolskem igrišču),
  • spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov kot dejavnik, ki vpliva na naše počutje in posledično tudi zdravje,
  • spodbujati vzdrževanje osnovne osebne higiene (umivanje rok pred malico in kosilom, po uporabi stranišča, učenje umivanja zob – v sodelovanju z ZD),
  • obisk lekarne v Tržiču (nadgradnja izvedene ankete – bolje spoznajo poklic farmacevt in spoznati primeren odnos do zdravil).

Dejavnosti so bile razporejene čez celo šolsko leto.

Že jeseni smo se vsak prosti trenutek odpravili v učilnico na prostem ali na igrišče. Tam smo izvajali različne športne dejavnosti (otroške igre, tek, skoki…) ali pa so se učenci igrali svoje igre. S tem so se že začele oblikovati prijateljske vezi med učenci.

Vsak mesec nas je obiskala zdravstvena delavka iz ZD Tržič, ki je učence poučevala o pomenu čiščenja zob in pravilno tehniko samega čiščenja.

Učenci so že v vrtcu spoznali pomen umivanja rok po uporabi stranišča in pred hranjenjem. To znanje smo v šoli le še poudarili in budno spremljali. Posamezniki so še pozabili na umivanje rok, a so jih na to pogosto opozorili kar sošolci, ki so bili bolj ozaveščeni. Tako se je krepilo sodelovanje in skrb za zdravje med vrstniki samimi.

V mesecu novembru smo dobili povabilo za sodelovanje v anketi s strani Gorenjskih lekarn. Z veseljem smo se odzvali vabilu in izvedli anketo.

ANKETA je zajemala štiri osnovna vprašanja.

KDO JE FARMACEVT IN KAJ DELA

Besedo farmacevt sem slišala pri reklami. Mami mi je povedala, da farmacevt dela v lekarni. (Tinkara)

Farmacevt prodaja zdravila. (Neca)

Dela zdravila, da pozdravi človeka ali pa žival. Pomaga vsem ljudem. (Maks)

KAKO DELA ZDRAVILA

Zdravila dela iz zelišč. Zelišča so zdravilne rože: sivka, materina dušica, kopriva, kamilica … (Daša)

Zdravila naredi z napravo za miksanje. V posodo da vodo, zdravo hrano in zelišča. Pritisne na gumb. Ko se motor ustavi je zdravilo narejeno. Farmacevt ga da v stekleničke. (Neca)

KAJ FARMACEVT POTREBUJE PRI SVOJEM DELU
Imeti mora mikser, hladilnik, posebno posodo – podobno kot za mafine. S tehtnico pomeri ali pa pogleda črtice na posodi in ve koliko česa mora dodati. (Mark)

Tablete dela z napravo, ki tepta. Dobro jih mora steptati, da so potem dovolj trdi. (Olivia)

Kje se farmacevti naučijo delati zdravila

Vsega se naučijo v šoli za farmacevte. To je šola za zdravstvo. Taka šola je verjetno v Kranju. (Daša)

Anketa je bila objavljena na spletnih straneh Gorenjskih lekarn.

V mesecu marcu smo se pri pouku še posebej posvetili skrbi za ohranjanje zdravja. Učenci so za boljše pomnjenje v svoj zvezek narisali dejavnosti, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju zdravja.

imageimage

Sliki prikazujeta kako skrbimo za svoje zdravje in kaj vse potrebujemo za vzdrževanje osebne higiene.

Pred samim dnevom zdravja pa smo se z uslužbenci nam najbližje lekarne dogovorili o obisku.

Že pri pouku smo si ogledali brošuro OTROK IN ZDRAVILA v elektronski obliki. Izpostavila sem le tiste stvari, ki so bile za učence pomembne in razumljive:

  • zdravila jemljem le kadar sem bolan,
  • zdravila dobimo v lekarni,
  • zdravil ne menjam in jih ne ponudim prijatelju kadar ga kaj boli,
  • starši hranijo zdravila na nedosegljivem mestu,
  • otroku dajejo zdravila starši ali druga znana oseba,
  • zdravila jemljemo natančno po navodilih farmacevta.

Dodatno smo razložili izraz »nedosegljivo mesto« in »znana oseba«.

Prebrali smo tudi navodilo o vedenju v lekarni. Skupaj smo ugotavljali zakaj se v lekarni ne smemo glasno pogovarjati in zakaj je pomembno, da mirno počakamo dokler ne pridemo na vrsto.

Za boljše počutje pa smo se naučili še pesmico o Zdravku Drenu. Ob prepevanju so se otroci zabavali in zaplesali. Ker je pesem moderna, so ob njenem izvajanju neizmerno uživali.

Da bi združili še več dejavnosti povezanih z zdravjem, smo se na 3 km dolgo pot odpravili peš. Načrtovali smo »dan zdravja« na katerem smo se veliko gibali, pridobili nova vedenja o poklicu farmacevt in spoznali primeren odnos do zdravil in njihove uporabe. Uslužbenke so nas prijazno sprejele in pokazale veliko mero potrpežljivosti z malimi radovedneži.

Po naporni hoji smo končno prišli na cilj.

Zdrav življenjski slog nam narekuje tudi počitek.

Ogledali smo si lekarno, se stehtali ter pomerili višino.

Ob vrnitvi v šolo so bili učenci utrujeni, a zadovoljni, saj so se naučili nekaj novega in z gibanjem utrdili svoje zdravje.

V šolski kuhinji jih je že čakal zdrav obrok – kosilo. In tokrat jim je še posebej teknilo.

V naslednjih dneh so učenci narisali nekaj sličic, ki prikazujejo naš obisk v lekarni.

Zaključek

Dejavnosti ob svetovnem dnevu zdravja so bile tako zaključene. Nikakor pa ne bomo zaključili z dejavnostmi, ki nam ohranjajo zdravje. Še vedno bomo drug drugega opozarjali, če si bo kdo pozabi umiti roke. Vsak lep dan bomo izkoristili in odšli na igrišče ali v učilnico na prostem. Večkrat si bomo zapeli tudi pesmico o Zdravku Drenu, ki nas bo razvedrila.

Uspelo mi je na enostaven in igriv način učencem približati dejavnosti za ohranjanje zdravja ter primeren odnos do zdravil.

In ne pozabimo Zdravkovih besed:

ZDRAVILA MI DAJE MAMA.
ZDRAVILA JEMLJEM LE TAKRAT, KO SEM BOLAN.
JEMLJEM JIH NATANČNO PO NAVODILIH FARMACEVTA.

Literatura

  1. Gorenjske lekarne
  2. O pravilni in varni uporabi zdravil

Besedilo in fotografije: Anamarija Cvek

Adventni čas v šoli

betka_potocnik

Betka Potočnik

V mojem delu z naslovom NOVOLETNI IZDELKI predstavljam projektno učno delo v oddelku podaljšanega bivanja za prvošolce devetletke. Opisan je projekt predstavlja izdelavo različnih enostavnih izdelkov. Izdelke smo naredili pri urah podaljšanega bivanja kot del likovne in tehniške vzgoje (ustvarjalni prosti čas).

Delo smo organizirali tako, da smo se razdelili v več skupin glede na posamezne interese otrok. Vsak učenec se je izbral enega od pripravljenih vzorcev glede na svoje želje in izdelal svoj izdelek. Učenci v prvem razredu imajo še težave s striženjem, lepljenjem, obrisovanjem, sestavljanjem delov v celoto in organizacijo dela. Njihova koncentracija je še kratka, zato je delež učiteljeve pomoči z navodili kar precejšen. Učenci pa se hkrati navajajo na medsebojno pomoč.

Opisano projektno učno delo razvija pri učencih tehnično ustvarjalnost, načrtovanje dela in izpeljavo načrta, domišljijo, čut za skupinsko delo, natančnost, vztrajnost, likovno ustvarjalnost in razvija različne ideje za predstavitev izdelkov. Hkrati pa vnaša v šolsko prakso način dela, ki omogoča učencem in učiteljem bolj ustvarjalno in sproščeno okolje. Učence dodatno spodbudi dejstvo, da so izdelki namenjeni »Novoletnemu bazarju«, imajo občutek doprinosa skupnosti in dober občutek da zmorejo izdelke izdelati po učiteljevem navodilu, ustvarjalno in na sebi lasten način.

Učenci so izdelke naredilo dobro, spoznali so se z različnimi materiali, svoj izdelek pa so lahko pokazali na šolskem novoletnem bazarju.. Projekt je bil dobro načrtovan in izpeljan do konca. Učenci in tudi učiteljice smo bile z rezultati dela zadovoljni.

Ključne besede: projektno delo, načrtovanje, ustvarjalnost, striženje, sestavljanje

Summary – Christmas decorations

The paper entitled Christmas Decorations presents the project work of the first form afternoon care. It highlights the making of various products which were carried out during the afternoon care as additional support of art and craft lessons (spare time with creativity).

The work was organized in groups according to the children’s´ interests. Each pupil had a task to make a character from the fairytale. The products were made of various materials which also came in handy for acting out and bringing the fairytale to life. The first form pupils are not very skilled in cutting, folding, drawing, putting smaller pieces in one whole, using the glue stick properly and organizing their work. Their concentration span is fairly short, which requires a fair share of teacher´s help and detailed instructions. However, children slowly learn to offer each other help.

Working in such a way doubtless helps the children to develop technical creativity, sense for making of plans and carrying them out; it deepens one´s sense of group work; it develops children’s´ sense of exact working and one´s persistence; furthermore, it paves the way for art creativity and helps with the development of the new presentation ideas. The school work benefits on account of relaxed and creative environment. Moreover, children are highly motivated by the fact that their products will be put on display at the School Christmas Bazaar. Pupils gain a sense of giving to the community and being able to make a product with the teacher´s help, but yet adding their personal note.

Children made carefully made their products and got to know different materials. In addition, they were able to put their products on display at the School Christmas Bazaar. The project was well planned and carried out with care. The project was of great pleasure for children and teachers.

Key words: project work, planning, creativity, cutting, putting pieces into a whole

1. Uvod

V današnji šoli se še vedno največkrat srečujejo s klasičnim načinom poučevanja. V podaljšanem bivanju pa je možno zastaviti učno delo tako, da imajo učenci večjo možnost samoprispevka. Zelo primeren način dela je projektno učno delo, ki predstavlja nov, celostni pristop do učnih vsebin v šolski praksi, saj so učenci seznanjeni s celotnim postopkom od ideje do končnega izdelka.

Pri letnem načrtovanju dela v podaljšanem bivanju smo se dogovorili, da bomo čas izkoristili za izdelovanje različnih izdelkov. Poseben poudarek smo dali prazničnemu božično-novoletnemu času. Z učenci in učiteljicami podaljšanega bivanja smo poiskali različne revije in poiskali ideje. Vsak oddelek je izdelal voščilnice in vsaj en izdelek, ki je bil všeč učencem. Pripravila sem vzorce, modele in papir. V bližnji tiskarni Medium so nam podarili odpadni papir, šivilja in Trgovska hiša Mencinger pa ostanke blaga.

Naredili smo načrt dela in izvedbe projekta, se razdelili v skupine, se pogovorili o materialu, ki ga potrebujemo pri delu. Pogovorili smo se o pripravi delovne površine, o postopkih dela, o pomembnosti medsebojne pomoči sošolca.

2. Načrt izvedbe

1.1 Problem

Hitri tempo današnjega življenja včasih tolikšen, da starši pozabijo na pomen praznikov in vse redkeje ustvarjajo s svojimi otroki. Zato smo se odločili, da učencem preberemo pravljice in se z njimi pogovorimo o praznikih. Pogovorimo se zakaj so prazniki, zakaj okrasimo domove in kakšna so lahko darila. Pogledamo, kaj lahko naredimo iz različnih materialov, ugotavljamo možnosti uporabe in možnosti kombiniranja. Tako se seznanjamo tudi z orodji za sestavljanje in lepljenje, količino uporabljenega lepila ipd. Z izdelki lahko okrasimo prostore ali jih podarimo. Izkoristimo možnosti za ustvarjanje, okrasimo, naredimo darilo in vse lahko ponudimo na novoletnem prazničnem bazarju.

1.2 Cilji

Učenci naj:

  • se seznanijo s pomenom praznikov,
  • se seznanijo in poimenujejo različne materiale (papir, volna, blago…),
  • se seznanijo z možnostmi kombiniranja z drugimi materiali,
  • po izbranih postopkih izdelajo voščilnice, okraske, darilca…
  • razvijajo ustvarjalnost,
  • urijo natančno striženje, lepljenje, obrisovanje,
  • razvijajo natančnost in vztrajnost,
  • izdelajo izdelek do konca,
  • pripravijo novoletni bazar.

1.3 Ideja

Preko skupnega pogovora o praznikih so učenci predlagali, da naredimo različne izdelke iz naravnega in odpadnega materiala. Pregledali smo različne ideje in se odločili, da bomo izdelali voščilnico z dodatki iz blaga, obešanko iz jogurtovih pokrovčkov, mobile z prazničnimi motivi in drobne okraske iz papirja.

1.4 Odločitev

Odločili smo se, da bomo načrtovanje in izvedbo izvedli v mesecu novembru in 3. decembra pripravimo NOVOLETNI BAZAR. Vsak učenec je prinesel nekaj naravnega materiala, sredstva kot so lepilo, škarje, leseno palčko in časopisni papir za zaščito delovne površine.

1.5 Izbira gradiv

Izbrali smo naravni material, odpadni material, kolaž papir, karton, blago, pokrov od škatle, leseno palčko.

clip_image002clip_image003
Slika 1. Novoletni bazar 1. stojnica       Slika 2. Novoletni bazar 2. stojnica

2. Opredelitev nalog – načrtovanje

Z učenci smo naredili načrt poteka ustvarjalnih uric. Pregledali smo material, ga poimenovali in se razdelili v skupine.

tablica

ZAKAJ? ( cilji učencev)

  • da se bomo poznali pomen praznikov
  • da bomo naredili zanimive izdelke
  • da se bomo naučili striči, lepiti, sestavljati
  • naredili bomo okraske, darila in pripravili novoletni bazar.

1. Realizacija projekta

1.1 Izvedba načrtovanih nalog

Projekt smo izvedli v oddelkih podaljšanega bivanja. Material in sredstva za delo smo razvrstili v učilnici na mize in jih poimenovali. Razdelili smo se v clip_image004skupine in delali po navodilih učiteljic. Najprej smo delali voščilnice. Pripravili smo trši karton, ga obrezali in prepognili. Nato so učenci so po lastni izbiri dodajali različne podrobnosti blago, šeleshamer, gumbe, izrezke… Največ težav so imeli učenci z izrezovanjem po zarisani črti. Pri sestavljanju izdelka pa so si medsebojno pomagali. Vsem učencem je uspelo narediti lep izdelek. Učenci so bili pri delu zelo ustvarjalni.

Slika 3. Vzorec predloge

clip_image005clip_image006
Slika 4. Pobarvamo predlogo       Slika 5. Izdelan mobile

Nato smo se lotilo obešanke. Učenci so najprej narisali pobarvali pripravljene predloge. Sledilo je izrezovanje, kjer so imeli več težav. Izrezane figure so zlepili in vstavili nit ter zvezali na paličice. Težave so imeli pri primerni uporabi lepila in sestavljanju drobnih delcev. Učenci so pokazali veliko vztrajnosti.

Vsi smo pridno zbirali jogurtove pokrovčke, katere smo očistili in zravnali. Nekaj pokrovčke smo okrasili z reliefno tehniko, drugim pa z barvami za steklo narisali božično-novoletne motive. Po dva pokrovčka smo nato zlepili skupaj in dobile lepe okraske.

clip_image010clip_image011
Slika 5. Ustvarjamo            Slika 6. Obešanke iz jogurtovih pokrovčkov

Učenci so ustvarjali različne izdelke, ki so jih izbrali na ponujenih na predlogah.

clip_image015Vse izdelke smo pripravili za novoletni bazar na naši šoli. Učenci so sodelovali pri simbolični prodaji na bazarju. Učenci so bili res zadovoljni, videli so jasen rezultat svojega dela, lepe izdelke in lično okrašen prostor. Veselili so se, da so z prodajo izdelkov prispevali k nakupu novih igrač za podaljšano bivanje. Ponosni so bili, ker so jih pohvalili starši, učitelji in ravnateljica.

Slika 7. Smrečiča in Miklavž

Naredili smo različne voščilnice iz odpadnega blaga, ki ga nam je podarila šivilja in papirja iz bližnje tiskarne.

clip_image020clip_image022clip_image021clip_image023
Slika 8. Barvamo    Slika 9. Obešanka     Slika 10. Snežak      Slika 11. Zvezda in Božiček

Projekt je potekal tekoče, brez večjih zapletov. Naredili smo praznične novoletne izdelke in s tem začutili, da je prihajajo prazniki. Cilji so bili doseženi, vsebina je bila primerna, za otroke zelo zanimiva in poučna. Mnenje učiteljic je, da bi podobne projekte še lahko izpeljevali.

Učenci so navdušeni nad skupinskim delom, še posebej če delo učiteljica le usmerja, oni pa so lahko ustvarjalni in domiselni. Takrat ideje kar dežujejo.

4.2 Drugi izdelki

clip_image027 clip_image029 clip_image031 clip_image033 Slika 12. Voščilnice     Slika 13. Voščilnice     Slika 14. Voščilnice      Slika 15. Voščilnice

clip_image035 clip_image037 clip_image039 clip_image041 Slika 16. Pogrinjki       Slika 17. Zvezda           Slika 18.  Zvezdice       Slika 19. Par zvezdic

clip_image043 clip_image045 clip_image047 clip_image049 clip_image051 Slika 20. Obeski  Slika 21. Smrečica  Slika 22. Angel  Slika 23. Škorenj   Slika 24. Angelčki

4.3 Mnenja učencev

Učenci so v projektu zelo dobro sodelovali. Delo jim je bilo všeč, zanje je bilo nekaj novega. O projektu so povedali: – naredili smo res lepe izdelke,

  • težko je bilo izrezovati po črti,
  • izdelke smo prodali in kupili lego kocke.

2. Zaključek

Ure v podaljšanem bivanju lahko učitelj izkoristi tudi malo drugače. Mi smo prebrali zanimivosti o božično – novoletnih praznikih, se pogovorili o okraševanju in obdarovanju. Učence je potrebno usmerjati, da začutijo pomen praznikov.

Projektno učno delo vnaša v tradicionalni način poučevanja nek svež veter. Je zanimiv tako za učitelje in učence, vsi se nekaj novega naučimo. Prispeva h kvaliteti pouka, motivacija učencev strmo naraste, spodbuja njihovo ustvarjalnost in krepi samozavest. Nam je ves projekt zelo dobro uspel.

3. Literatura

  1. Novak, H. (1990): Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS.
  2. Bezjak, J. (1997): Projektno delo pri pouku tehnike, kot uspešna oblika in metoda sodobne inženirske pedagogike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
  3. Papotnik, A.(1992): Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta.
  4. http://www.allfreecrafts.com/christmas/ (november, 2016)

Mednarodni projekt Erasmus + K2 Doll has a soul

v vrtcu Dobrna

ksenija_ulaga

Ksenija Ulaga

Čeprav majhen po velikosti, je lahko vrtec tudi velik po področju, ki ga obvladuje. S to clip_image002trditvijo se lahko pohvalimo tudi v Vrtcu Dobrna, ki je del Vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Dobrna. Imamo osem skupin otrok in pripadajoče strokovno osebje. Ker smo dokaj mlad kolektiv, se radi podajamo na področja, ki nam predstavljajo izzive. Prav eno izmed teh področij je mednarodno sodelovanje. Tako smo letos kot koordinator, vpeti v mednarodni projekt Doll has a Soul (DHS) še skupaj s predšolskimi organizacijami iz Grčije in Turčije. Projektni partnerji so izbrani posebno skrbno. Vsak od njih ima znanje in izkušnje, katere so nujno potrebne za uspešnost projekta.

Ker že nekaj let na področju EU med populacijo mladih zaznavamo padec naravoslovnih kompetenc in na splošno padec zanimanja za naravoslovje, smo cilje projekta poiskali v tudi tej smeri. Cilj našega projekta je povezati lutko in matematiko ter ob dejavnostih krepiti matematične kompetence otrok starih od treh let do vstopa v šolo že v predšolskem obdobju. 

V dobi dveh let, kolikor traja projekt, bomo države partnerice vsaka v svoji državi pripravile zgodbo, legendo ali pravljico, ki izhaja iz bližnjega okolja. Otroci bodo izdelali slikovno pismo izbrane zgodbe ter načrt za izdelavo lutke in poslali otrokom druge države. Vzgojiteljice bodo priložile predlog matematičnih dejavnosti. Z razstavo lutk ob koncu projekta v Grčiji bomo pokazali dela naših otrok skozi projekt, prikazali potek in rezultate projekta. 

Vse članice projekta bodo s projektnimi aktivnostmi iskale inovativne oblike pristopov v metodiki in didaktiki povezav lutke z matematiko. V te aktivnosti bodo vključevale vzgojitelje drugih ustanov, starše, lokalno skupnost, društva, strokovno javnost, študente in dijake pedagoških smeri izobraževanja in učitelje. Projektne aktivnosti bodo vsebovale lutkovne predstave, delavnice in predavanja za starše, izdelavo muzeja lutk.

Dobro se zavedamo dejstva, če želimo krepiti kompetence otrok, moramo najprej okrepiti kompetence vzgojiteljev. Zato bodo projektne aktivnosti s tematskimi seminarji in izmenjavo izkušenj najprej dvignile znanje, izkušnje in zanimanje za naravoslovje pri vzgojiteljih. 

Mednarodna raven bo pripomogla h globljemu vpogledu v matematične kompetence vseh sodelujočih, spoznavanje problemov in rešitev na tem področju, popestritev vsebine s krepitvijo lastne identitete in spoznavanjem identitete drugih, sprejemanjem drugačnosti na področju ras, jezika, barve. Prav tako bo prišlo do izmenjave kulturnih in jezikovnih posebnosti sodelujočih držav.

Ob koncu projekta pričakujemo inovativne rešitve povezave umetnosti in matematike. Predstavili jih bomo v spletnem priročniku. Priročnik bo vseboval zbirko nalog za razvijanje matematike v vsakdanjem življenju, povezave in predloge dejavnosti za razvijanje matematičnih kompetenc ob animaciji lutke, načrte za didaktična sredstva izdelana iz odpadnih materialov, enostavne računalniške igrice z naravoslovno vsebino ter sklop dejavnosti, ki jih izvajamo v gozdu. Posledično pričakujemo dvig zastopanosti matematičnih aktivnosti tako kvalitativno kot kvantitativno v izvedbenih kurikulih vseh sodelujočih ustanov. Priročnik bo dosegljiv na spletni strani projekta in predstavlja trajen in pomemben model za vpeljavo novih didaktičnih pristopov v prakso ter njegova uporaba dviguje zanimanje za matematiko pri otrocih, strokovnim delavcem pa ponuja nekaj predlogov za delo na tem področju. Namenjen bo strokovnim delavcem v predšolski dobi, staršem, študentom, dijakom pedagoških smeri.

clip_image004Kot vsak začetek, je tudi naš bil težak. Potrebno je bilo veliko vloženega dela, da so projektne aktivnosti tekle po začrtanem časovnem razporedu. Vendar kot vedno, se je trud obrestoval in že je za nami prvi sestanek vseh projektnih partnerjev v Dobrni. Spoznali smo v živo, izmenjali izkušnje, predloge in uskladili projektne aktivnosti do naslednjega srečanja.

V torek, 28. 11. 2017, smo v okviru projektnega srečanja pripravili tradicionalno Želodkovo clip_image006praznično popoldne, ki je zajemalo bazar z lutkovno predstavo strokovnih delavcev Vrtca Dobrna, z naslovom Kačja princesa na Kačjem gradu. Namenili smo ju otrokom in staršem Vrtca Dobrna ter vsem občanom Dobrne. Predstava je bila priredba legende o Kačjem gradu, ki izhaja iz našega okolja, stojnice pa smo mednarodno obarvali.

Beseda bazar je turškega porekla, tako da prevoda nismo potrebovali. Bazar je vseboval tri clip_image008področja: slovensko, turško in grško.

Stojnice so ponujale značilnosti sodelujočih držav, tako gastronomsko, kot tudi učno, saj so strokovne delavke Vrtca Dobrna stojnice opremile z znamenitostmi, značilnostmi in zanimivostmi držav v obliki igric za otroke.

Z obiskom bazarja in predstave smo izredno zadovoljni. Na majhnem prostoru je prišlo do clip_image010izjemne medkulturne izmenjave, kar je seveda eden izmed ciljev mednarodnih projektov. Obiskovalci bazarja so se ob stojnicah lahko družili z mednarodnimi partnerji, lahko so degustirali grško, slovensko in turško kulinariko, razpravljali o navadah, jeziku, iskali podobnosti in razlike v kulturah.

Za več informacij o projektu smo dosegljivi na spletni strani: http://dhs.splet.arnes.si/ ali Fb strani DHS – Erasmus+ Dobrna. Vse strokovne delavce, ki bi želeli sodelovati ali spremljati naše aktivnosti, vas vabim, da se nam priključite na eTwinning protalu v projekt Doll has a soul.